ACTA ENTOMOLOGICA SLOVENICA LJUBLJANA, DECEMBER 2013 Vol. 21, št. 2: 85-122 DINAMIKA VNOSA TUJERODNIH FITOFAGNIH ŽUŽELK IN PRŠIC V SLOVENIJO Gabrijel Seljak Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica e-mail: gabrijel.seljak@go.kgzs.si Izvleček - Napravljen je pregled tujerodnih rastlinojedih žuželk in pršic, ki so bile vnesene ali so se razširile v Slovenijo od sredine 19. stoletja dalje. Doslej najbolj celovit seznam teh vrst, napravlj en v Sloveniji, obsega 169 vrst, 164 vrst žuželk in 5 vrst pršic. Prikazana je časovna dinamika vnosa in širjenja teh vrst ter njihova struktura glede na taksonomsko pripadnost in poreklo. Na kratko je predstavljenih enaindvajset vrst, katerih pojavljanje v Sloveniji doslej še bilo javno objavljeno. Ključne besede: tujerodne žuželke, tujerodne pršice, škodljivci rastlin, Slovenija Abstract - THE DYNAMicS of Introduction of ALIEN PHYTOPHAGoüS insects and mites into slovenia An overview of alien phytophagous insects and mites that have been introduced or have spread into Slovenia since the mid-19th century is done. The most comprehensive list of these species ever published in Slovenia comprises 169 species, 164 insects and 5 mites. A chronological analysis of introduction and spreading dynamics as well as taxonomic affiliation and origin of these species is shown. Twenty-one species, the occurrence of which has not been officially published yet in Slovenia, are briefly commented. Key words: alien insects, alien mites, plant pest, Slovenia Uvod vnos in širjenje tujerodnih organizmov z izvornih na nova območja je zgodovinsko dejstvo in obstaja toliko časa kot življenje na našem planetu. Globalizacija in domala neomejeno in intenzivno gibanje ljudi in dobrin je ta pojav pospešilo do te mere, da nastajajo hude in pogosto nepopravljive škodljive posledice v novih okoljih. Po- sledice so gospodarske, okoljske in družbene. Problematika je v strokovnem slovstvu kakor tudi laičnih občilih izjemno bogato in obsežno dokumentirana in vsakršno naštevanje posameznih virov bi bilo pristransko. Najnovejši in hkrati tudi najbolj celovit pregled te problematike za območje Evrope je bil napravljen v okviru projekta DAI-SIE (Delivering alien invasive Species inventories for Europe), ki ga je financirala evropska komisija. ugotovitve tega projekta so povzete v Priročniku tujerodnih vrst v Evropi - Handbook of alien Species in Europe (DAISIE, 2009) in na spletni strani http://www.europe-aliens.org/default.do. v okviru tega projekta je bilo ugotovljeno, da je več kot 11.000 organizmov, ki se pojavljajo v Evropi, tujerodnih. od teh je tudi okrog 1.400 vrst žuželk in pršic, ki predstavljajo najobsežnejšo skupino vnesenih tujerodnih živali (Roques & al., 2009). Slovenija pri tem seveda ni izvzeta. v Sloveniji sta bili bolj celoviti tovrstni analizi napravljeni in objavljeni prav pred kratkim za tujerodne hrošče (vrezec & al., 2012) in dvokrilce (de Groot, 2013), za ostale skupine žuželk pa ne, če seveda izvzamemo množico objav o pojavih posameznih tujerodnih vrst. Zato tudi nimamo celovitega združenega inventarja teh vrst, razen morda za višje rastline. Pričujoča objava predstavlja skromen poskus prikaza tujerodnih rastlinojedih žuželk in pršic, ki so bile zanesene v Slovenijo ali so se k nam razširile iz sosednjih držav in območij v obdobju od sredine 19. stoletja dalje. Med njimi so tudi številne vrste, ki so zaradi svoje invazivnosti postale pomembni škodljivci gojenih rastlin, kot npr. trtna uš, ameriški kapar, koloradski hrošč, breskov zavijač, kostanjeva šiškarica, koruzni hrošč, ameriški škržatek in mnogi drugi. avtor se povsem zaveda, da zaradi velike količine in zelo razpršenih podatkov pričujoči pregled zagotovo ni popoln in morda tudi ne povsem brez napak. Zato bo vsaka dodatna informacija dobrodošla in vsak utemeljen komentar zelo zaželen. Material in metode v analizo so zajete samo rastlinojede žuželke in pršice. Podatki o njihovem vnosu oziroma najdbah na ozemlju Slovenije zajemajo obdobje od sredine 19. stoletja do leta 2012, ko je bila analiza zaključena. Pri tem so bili uporabljeni različni pisni viri, podatkovna baza DAISIE (DAISIE, 2012) ter avtorjevi lastni podatki, zlasti za vrste, katerih pojavljanje v Sloveniji še ni bilo javno objavljeno. Za vrste, vnesene pred letom 1950, so nam bili na voljo večinoma le sekundarni viri (npr. Janežič, 1951). Podatki o času prvega pojava oziroma vnosa so za to obdobje na splošno zelo približni. Po tem obdobju pa se, kolikor je bilo le mogoče, sklicujem na primarne vire. vir, na katerega se pri posamezni vrsti sklicujemo, je pri vsaki vrsti posebej naveden (tabela 1). vrste, katerih pojavljanje ali prestrežbe v Sloveniji še niso bile javno objavljene, so na kratko predstavljene na koncu. Status tujerodnih vrst se v literaturi zelo različno prikazuje in vrednoti. Sedanji status posameznih vrst v Sloveniji sem v tem prispevku opredelil po naslednjih kriterijih: IS: prestrežena vrsta (intercepted species) - vrsta je bila prestrežena pri uvozu rastlinskega materiala, a se ni ali ni znano, da bi se pri nas kjerkoli naselila ali ustalila; TS: prehodna vrsta (transitional species) - prehodna tujerodna vrsta, ki se je pri nas začasno naselila in se pod posebnimi pogoji tudi razmnožuje in ohranja (npr. v rastlinjakih in drugih zaprtih prostorih), v naravnem okolju pa se ni sposobna ohranjati; ES: ustaljena vrsta (established species) - naseljena in naturalizirana (ustaljena), a (še) nevsiljiva vrsta; IN: vsiljiva vrsta (intrusive species) - povzroča večje motnje v ekosistemih ali celo večjo okoljsko ali gospodarsko škodo. opredelitev statusa temelji na sedanjih izkustvenih podatkih in se lahko v prihodnosti tudi spremeni. Rezultati Pregled vnesenih vrst v obravnavanem obdobju je zbran v tabeli 1. Pregled zajema 169 tujerodnih rastlinojedih vrst. Glede na taksonomsko pripadnost izrazito prevladujejo polkrilci (Hemiptera) s 94 vrstami, sledijo metulji (Lepidoptera) s 23, hrošči (coleoptera) z 20, dvokrilci (Diptera) s 16, resarji (Thysanoptera) z 9 in kožekrilci (hy-menoptera) z 2 vrstama (slika 1). Med vnesenimi tujerodnimi členonožci je tudi 5 rastlinojedih pršic, dve pršici prelki (Tetranychidae) in tri pršice šiškarice (Eriophyi-dae). Grafični prikaz zastopanosti posameznih taksonomskih skupin je prikazan na sliki 1. Ta razmerja seveda ničesar ne povedo o invazivnosti ter gospodarskem in okoljskem DVOKRILCI - Diptera Sl. 1: Struktura tujerodnih rastlinojedih žuželk in pršic po redovih vnesenih v Slovenijo. Fig. 1: The structure of alien phytophagous insects and mites introduced into Slovenia at the order range. pomenu posameznih skupin vnesenih žuželk. Od 169 znanih vnesenih vrst je približno 40 takih, ki so zelo vsiljive in zato pomembni škodljivci kmetijskih, okrasnih in gozdnih rastlin v Sloveniji. vrste s temi lastnostmi so v preglednici izpisane krepko. Polkrilci so daleč najbolj številčni, kar je razumljivo, saj so to izključni rastlino-jedci. Pri tem so izjema le stenice, med katerimi je veliko tudi plenilskih vrst. Te v to analizo niso zajete. Pregled vnesenih vrst znotraj reda polkrilcev kaže izrazito številčno prevlado kaparjev (coccoidea) - 38 vrst in pravih uši (Aphidoidea) - 32 vrst (slika 2). Razlog za tako uspešno širjenje teh dveh skupin žuželk je v njihovi izjemni vrstni pestrosti, majhnosti in prikritem načinu življenja, zaradi česar se z lahkoto izmuznejo fitosanitarnemu nadzoru v mednarodni trgovini z rastlinskim materialom. ostale nad-družine so številčno bistveno manj zastopane. Škržatkov (cicadomorpha in Fulgoro-morpha skupaj) je 10 vrst, večina jih je bila zanesena v zadnjem obdobju (npr. Scap-hoideus titanus, Orientus ishidae, Erasmoneura vulnerta, Metcalfa pruinosa, Prokelisia marginata). Sledijo ščitkarji (aleyrodoidea) s 6 vrstami, prav tako v glavnem vneseni v zadnjih dveh desetletjih (npr. Bemisia tabaci, Aleuroclava aucubae, Pealius azaleae, Massilieurodes chittendeni, Trialeurodes vaporariorum). Poleg teh so še 4 vrste stenic (Heteroptera), 2 vrsti filokser (Phylloxeroidea) in 2 vrsti bolšic (Psylloidea). Iz pregleda vnesenih vrst po njihovem izvoru (slika 3) je razvidno, da močno prevladujejo vrste zmernega pasu. Največ vrst (65) izvira iz vzhodne palaearktične regije (Daljni vzhod), sledijo jim vrste nearktičnega (severnoameriškega) porekla (47). izvorno afriških je 14 vrst, prav toliko neotropskih (Južna in Srednja amerika). Sredo- HEMIPTERA FILOKSERE- Phylloxeroidea 2 2,1% SVETIVCI - Fulgoromorpha 2 2,1% ŠKRŽATKI - Cicadomorpha 8 8,5% STENICE - Heteroptera 4 4,3% SCITKARJI - Aleyrodoidea Sl. 2: Struktura tujerodnih rastlinojedih žuželk iz reda hemiptera v Sloveniji. Fig. 2: The structure of alien phytophagous hemiptera insects in Slovenia. STRUKTURA VNESENIH VRST PO IZVORU Sl. 3: Struktura izvora tujerodnih rastlinojedih žuželk in pršic v Sloveniji. Fig. 3: The structure of alien phytophagous insects and mites in Slovenia by origin. zemskih in avstralskih je po 5 vrst. Za 12 vrst natančno poreklo ni znano, 7 vrst pa je kozmopolitskih, za katere se prav tako ne ve zanesljivo od kod izvirajo. Tveganje za vnos novih vrst je največje z območij s podobnimi klimatskimi razmerami, torej iz Severne Amerike in vzhodne Azije. Analiza časovne dinamike vnosa tujerodnih fitofagnih žuželk in pršic kaže eksponentno povečevanje njihovega števila v zadnjih treh desetletjih (slika 4). Pregled za obdobje od sredine 19. stoletja do leta 2012 kaže razmeroma enakomerno dinamiko vnosa in širjenja tujerodnih fitofagnih žuželk v Slovenijo do osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo v povprečju vnesenih manj kot 10 novih vrst na desetletje. Po tem obdobju se je število odkritih vrst hitro povečevalo. v osemdesetih letih se je število povsem približalo povprečju ena vrsta na leto. v naslednjem desetletju od 1991 do 2000 je bilo odkritih 31 novih tujerodnih vrst ali v povprečju več kot 3 vrste na leto. v naslednjem desetletju od leta 2001 do 2010 se je to število podvojilo, na 64 novih vrst ali v povprečju več kot 6 na leto. Enak trend se nadaljuje tudi v drugo desetletje 21. stoletja. Podatki o vnosu teh vrst v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja so večinoma zelo približni, zato jih ni bilo mogoče razvrstiti po desetletjih, pač pa le kumulativno za pol stoletja. Za večino vrst vnesenih v tem obdobju avtorju niso bili dostopni primarni, pač pa le sekundarni viri (npr. Janežič, 1951). ugotovljena dinamika odkrivanja vnesenih vrst se zelo verjetno ne ujema povsem z dejansko dinamiko vnosa. Marsikatera vrsta je bila zagotovo vnesena že prej, a je ostala neodkrita, ker ni bilo ustreznih strokovnih in deloma tudi tehničnih zmogljivosti za njihovo zgod- 70 60 50 «T a> "o a> 40 Q. £ 20 > o 'O) 10 DINAMIKA VNOSA oz. ODKRIVANJA VNESENIH VRST 31 64 i I ^ ■ -1 F <1900 1900-1950 1951-1960 1961-1970 1971-1980 1981-1990 1991-2000 2001-2010 2011-2012 OBDOBJE (Period) Sl. 4: Dinamika odkrivanja tujerodnih rastlinojedih žuželk in pršic v Sloveniji. Fig. 4: The dynamics of detection of alien phytophagous insects and mites in Slovenia. nje odkrivanje in predvsem identifikacijo. Največ takih vrst je bilo zagotovo med pravimi ušmi in kaparji. Kratek pregled vrst, katerih pojavljanje v Sloveniji še ni bilo javno objavljeno Pojavljanje nekaterih vnesenih tujerodnih fitofagnih žuželk in pršic na ozemlju Slovenije doslej še ni bilo javno objavljeno. večinoma je bilo njihovo pojavljanje zabeleženo le v letnih poročilih o pojavih in gibanju škodljivih organizmov rastlin Fitosani-tarni upravi RS ali pa še to ne. v glavnem so to za Slovenijo gospodarsko in okoljsko neškodljive ali malo pomembne tujerodne vrste. Zato je na tem mestu na kratko predstavljeno pojavljanje in stanje razširjenosti teh vrst v Sloveniji ter njihov pomen. Pršice (Acari, Prostigmata) Aceria kuko (kishida, 1927) [Acari: Eriophyidae] (slika 5) Obravnavani material: vrtojba (uL98), 15.06.2012 na Lycium barbarum. Ta pršica je bila prvič najdena šele v letu 2012. Poleg obravnavane lokalitete v vrtojbi je bila najdena vsaj še na dveh krajih v Sloveniji (Maribor, J. Miklavc, os. kom.; ljubljana, k. Kos, os. kom.). Izvira iz vzhodne azije. v evropi je bila že večkrat najdena na sadikah oziroma rastlinah uvoženih s kitajske in drugih delov Daljnega vzhoda (EPPo, 2008). Tudi v Slovenijo je bila zanesena s sadikami licija ali t.i. goji Sl. 5: Aceria kuko - šiške na listu licija (Lycium barbarum). Fig. 5: Aceria kuko - galls on a leaf of Lycium barbarum. jagod (Lycium barbarum L.) s tega območja. Pršica povzroča oblikovanje okroglih šišk na listih nekaterih vrst licija (L. barbarum L. in L. chinense Miller) ter tudi na pasjem zelišču (Solanum nigrum L.) in papriki (Capsicum annuum L.). Prav zaradi možnosti prehoda na papriko utegne postati nadležen škodljivec pri njenem gojenju (Ostoja-Star-zewski, 2009). Aculopspelekassi (Keifer 1959) [Acari: Eriophyidae] - agrumova rjasta pršica Obravnavani material: Solkan (UL99), 29.7.2005 in 14.12.2010; Nova Gorica (UL98), 15.11.2006; Šempeter pri Gorici (UL98), 23.11.2006 in 29.10.2009; Pristava (UL98), 13.9.2011; Rožna dolina (UL98), 19.3.2012. Vrsta je bila prvič najdena julija 2005 na lončnih mandarinah v Solkanu pri Novi Gorici. Pozneje je bila vrsta na Goriškem zabeležena še nekajkrat, vedno na mandarinah in to v takšnem obsegu, da je lupina napadenih plodov mandarin zaradi poškodb povsem oplutenela, plodovi pa so bili zato komaj uporabni. Na Goriškem je vrsta že ustaljena, vezana pa predvsem na mandarine. Pršica izvira iz Azije, a je v Evropi bolj ali manj splošno razširjena povsod, kjer gojijo agrume. Je pomemben škodljivec agrumov, ki ga je treba občasno tudi kemično zatirati (Laffi & Ponti, 1997). Panonychus citri (McGregor 1916) [Acari, Tetranychidae] - rdeča agrumova pršica Obravnavani material: Solkan (UL99), 5.6.2003 na lončnih limonah; Nova gorica (UL99), 15.3.2005, 29.10.2006 in 4.3.2007 na Ficus benjamina; Deskle (UM90), 18.4.2007 na lončni limoni; Nova Gorica (UL98), 6.5.2007 na Prunus laurocerasus; Novo mesto (WL17), 22.9.2008 in Ljubljana - Rudnik (VL69), 3.11.2008 na Ficus benjamina; rožna dolina (uL98), 19.3.2012 na mandarinah (Citrus unshiu). Ta sorodnica rdeče sadne pršice (P ulmi [Koch]) se na zimzelenih rastlinah v rastlinjakih najbrž tudi v Sloveniji pojavlja že dolgo, saj je v Južni Evropi splošno razširjena in pogost škodljivec agrumov, občasno pa tudi drugih zimzelenih rastlin. Tudi ta pršica prihaja z Daljnjega Vzhoda (japonska, Koreja), a so jo z rastlinskim materialom raznesli že skoraj po vsem svetu. Pri nas smo jo prvič našli v juniju 2003 na lončnih limonah v Solkanu. Pozneje smo na Goriškem to vrsto bolj ali manj redno srečevali, najpogosteje na agrumih, drobnolistnem fikusu (Ficus benjamina L.) in lovo-rikovcu (Prunus laurocerasus L.), pri slednjem tudi na prostem. Tu lahko vrsto obravnavamo kot ustaljeno. Na drobnolistnem fikusu je bila najdena tudi v prodajnih centrih v Ljublj ani in Novem mestu. Pri nas j e lahko občasni škodljivec drobnolistnega fikusa, na katerem povzroča srebrnikavost listov in njihovo prezgodnje odpadanje. Stigmaeopsis nanjingensis (Ma & Yuan 1980) [Acari: Tetranychidae] (sliki 6 in 7) Pristava (ÜL99), 17.8.2007; Nova Gorica (ÜL99), 26.12.2009. Ta pršica je zelo pogosta na različnih vrstah bambusov, pri nas najbolj pogosto na vrstah iz rodu Phyllostachys, redkeje na vrsti Pseudosassa japonica. Na Primorskem jo najdemo skoraj povsod, kjer raste bambus. V posameznih letih je napad lahko zelo Sl. 6: Stigmaeopsis nanjingensis - pršice v pajčevinastem gnezdu na spodnji strani lista. Fig. 6: Stigmaeopsis nanjingensis - mites under the tight webbing on the leaf lower side. Sl. 7: Stigmaeopsis nanjingensis - značilna pajčevinasta gnezda na robu lista. Fig. 7: Stigmaeopsis nanjingensis - tight silky webbings along the leaf margin. močan, zlasti v malo bolj strnjenih sestojih bambusa. Pršice se zadržujejo v nepravilnih kvadratastih pajčevinastih gnezdih nanizanih vzdolž listnega roba in glavne žile na spodnji strani lista. Zaradi sesanja listi na mestu zapredkov porumenijo, kar se lepo opazi tudi z zgornje strani listov. Vrsta je vzhodnoazijska, kjer jo obravnavajo kot pomembnega škodljivca bambusa, zlasti vrste Ph. edulis (Zhang et al., 2003). V Evropo je bila zagotovo zanesena s sadikami gostiteljskih rastlin. Doslej je bilo njeno pojavljanje zabeleženo v Italiji (Pellizzari & Duso, 2009) in na Hrvaškem (Šimala et al., 2012), prav gotovo pa je vrsta bolj razširjena. Na bambusih sicer živi še nekaj drugih vrst pršic iz rodu Stigmaeopsis (Saito et al., 2004). Žuželke (Insecta) Pseudodendrothrips mori (Niwa 1908) [Thysanoptera: Thripidae] - murvov resar Obravnavani material: Nova Gorica (UL98), 15.9.2002. Ta vrsta je bila iz Azije v Evropo najbrž že zdavnaj zanesena skupaj z murvami. V Evropi je bila doslej najdena v Italiji in Španiji (Capellozza & Miotto, 1975). V Sloveniji smo vrsto prvič našli septembra 2002 na črnih murvah (Morus nigra L.) v središču Nove Gorice. od tedaj se je na tej lokaliteti pojavljala bolj ali manj vsako jesen, a nikoli več v takšnem številu kot leta 2002. Vrsta je najbrž bolj razširjena, a je doslej nismo sistematično iskali. Poleg murv so njene gostiteljske rastline še nekatere druge murvovke, zlasti fikusi. Edwardsiana platanicola (vidano, 1961) [Hemiptera: cicadellidae] - platanin škrža-tek (slika 8) Obravnavani material: Nova Gorica (uL99), 19.5.2007 in 14.7.2007 na Platanus acerifolius. To je zelo majhen škržatek, ki v dolžino meri vsega 3,0 do 3,5 mm. Njegovo poreklo ni natančno znano, a gre po vsej verjetnosti za sredozemsko vrsto. Znano območje njegove razširjenosti obsega Italijo s Sicilijo, južno Francijo, Grčijo (Fauna Europaea, 2013) in Slovenijo. Njegovo pojavljanje je tesno povezano s platanami (Platanus spp.), ki so njegov izključen vir hrane. vrsta je bila opisana šele v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja v severni Italiji (vidano, 1961), pred tem pa verjetno zaradi podobnosti z drugimi vrstami in skromnih populacij prezrta. ličinke in odrasli škržatki se zadržujejo na spodnji strani listov. Posledica vbodov in prehranjevanja z vsebino celic listne sredice so svetle točkaste sledi na listni ploskvi, ki se pri močnejšem napadu združujejo v večje lise zbledelega tkiva. S tem nekoliko pokvari dekorativno vrednost platan, ni pa znano, da bi povzročal večjo okoljsko škodo. Graphocephala fennahi Young 1977 [Hemiptera: cicadellidae] - slečev škržatek Obravnavani material: Maribor (wM45), 25.7.2005; en sam osebek najden na rumeni lepljivi plošči. Ta škržatek je severnoameriška vrsta. v veliko Britanijo je bil zanesen že v tridesetih letih prejšnjega stoletja (china, 1935). v sedemdesetih in osemdesetih letih se Sl. 8: Edwardsiana platanicola - samec (levo) in samica (desno). Fig. 8: Edwardsiana platanicola - a male (left) and a female (right). je množično razširil tudi na celini. v naši soseščini, na avstrijskem Štajerskem, so ga prvič opazili leta 2005 (Holzinger, 2005). Konec julija istega leta smo vrsto prvič našli tudi pri nas v okolici Maribora, ko se je ena samica ujela na rumene lepljive plošče, ki so bile nastavljene za spremljanje ameriškega škržatka (Scaphoideus titanus Ball). To je za zdaj tudi edino zanesljivo potrjeno nahajališče, čeprav je verjetno, da je vrsta bolj razširjena tudi pri nas. vrsta je monofagna na slečih. Zaradi prehranjevanja na slečih sicer ne povzroča omembe vredne škode, pač pa je škodljiva, ker prenaša brstno sušico sleča, ki jo povzroča gliva Seifertia azaleae (Peck) Partr. & Morgan-Jones (=Pycnostysanus azaleae (Peck) E.w. mason) (Sergel, 1987). Dialeurodes citri (Ashmead 1885) [Hemiptera: Aleyrodidae] - agrumov ščitkar (slika 9) Obravnavani material: na Citrus spp.: vrtojba (uL98), 16.5.1997; Spodnje Škofije (vL04), 18.6.2004; Dombrava (uL98), 25.5.2005; Deskle (uM90), 18.4.2007; vrtojba (uL98), 15.4.2009; na Diospyros kaki: Rožna dolina (UL98), 4.9.2003 in 30.7.2007; Nova Gorica (UL99), 17.9.2004; na Ligustrum lucidum: Šempeter pri Gorici (UL98), 2.11.2008; Nova Gorica (UL99), 24.1.2012. Agrumov ščitkar je vzhodnoazijskega porekla, a je v Evropi že zelo dolgo zastopan. v južni Evropi se pogosto pojavlja na prostem, zlasti na agrumih, v severnih območjih pa le v zavarovanih prostorih (Martin et al., 2000). v Sloveniji smo ga doslej našli na več mestih na Goriškem in v Slovenski Istri. Čeprav je bil prvič najden šele Sl. 9: Dialeurodes citri - razvojna stopnja puparija (zadnja larvalna stopnja). Fig. 9: Dialeurodes citri - puparia (the last larval stage). leta 1997 na lončni limoni v Yrtojbi pri Novi Gorici, se najbrž tudi v teh krajih pojavlja že precej dlje in je za stalno naseljen. je zelo polifagna vrsta najdena na gosti-teljskih rastlinah iz 38 družin. Najpogosteje jo najdemo na različnih zimzelenih rastlinah. v Sloveniji smo jo doslej našli na lončnih agrumih (Citrus spp.), kakiju (Diospyros kaki) in svetleči kalini (Ligustrum lucidum). Zaradi izločanja medene rose se pri močnejšem pojavu na napadenih listih razvije obilna sajavost. Aphis forbesi weed 1889 [Hemiptera: aphididae] Obravnavani material: Kanal (uM90), 15.5.2007 na Fragaria ananassa. To vrsto uši smo doslej v Sloveniji našli le na sadikah jagod v prodaji. Glede na obsežen promet s sadilnim materialom jagod utegne biti vrsta bolj pogosta. vrsta je severnoameriškega porekla in je v evropi zastopana vsaj od leta 1928 (Blackman & ea-stop, 2006). kolonije uši se zadržujejo na koreninskem vratu in pri osnovi listnih pecljev. Navedeno najdbo lahko vsaj za zdaj obravnavamo zgolj kot prestreženo vrsto. Aphis gossypii Glover 1877 [hemiptera: aphididae] - bombaževčeva uš Obravnavani material: Nova Gorica (UL98), 12.7.2002 na bučkah (Cucurbita pepo); Nova Gorica (UL99), 8.7.2012 in 23.6.2013 na Lagerstroemia indica; krom-berk (UL99), 9.6.2003 na limoni (Citrus limon); vogrsko (vL08) in vrtojba (uL98), 4.5.2007 na zeleni (Apium graveolens); Stara Gora (UL98), 1.9.2007 na navadni ivanjščici (Leucanthemum ircutianum); Loka pri Zidanem mostu (wM10), 2.7.2005 na kumarah (Cucumis sativus) in paradižniku (Lycopersicon esculentum); Maribor (wM45), 25.11.2005 na Brighamia insignis in Maribor - Tezno (wM55), 4.11.2008 na draceni (Dracaena marginata). Taksonomija te izrazito polifagne vrste je izjemno zapletena in do nedavno so evropske populacije obravnavali kot podvrsto v okviru vrste A. frangulae kaltenbach 1845 (heie, 1986). Novejše molekularne raziskave pa kažejo, da gre za filogenetsko različni vrsti (blackman & eastop, 2007) in na podlagi tega je bila tudi izvedena neo-tipizacija vrste A. gossypii (Favret & Miller, 2011). Tako tudi slovenske populacije iz kompleksa A. frangulae/gossypii niso ustrezno taksonomsko ovrednotene. je pa velika verjetnost, da vsaj del teh populacij pripada vrsti A. gossypii s. str. v zgornjem pregledu so navedene dosedanje najdbe, ki glede na morfološke lastnosti in gostiteljske rastline s precejšnjo verjetnostjo pripadajo v evropi izključno anholociklični vrsti A. gossypii Glover s. str. vrsta je izjemno polifagna in v evropi pomemben škodljivec gojenih rastlin, zlasti v zaprtih prostorih. Cinara cedri Mimeur 1936 [hemiptera: aphididae] Obravnavani material: kromberk (UL99), 18.6.2006 na Cedrus deodara. C. cedri je sredozemska vrsta in je bila k nam verjetno zanesena s sadikami cedre ali pa se je postopno razširila iz Sredozemlja proti severu (blackman & eastop, 2012). Uš oblikuje obsežne kolonije na vejah ceder. Uši sesajo hrano iz skorje dve- ali večletnih vej. Pri tem izločajo obilno medeno roso, ki navadno izda navzočnost uši na drevesih. Zgornja najdba je za zdaj edina potrjena v Sloveniji. Leta 2007 je bila vrsta Sl. 10: Illinoia liriodendri. Fig. 10: Illinoia liriodendri. Sl. 11: Cinara tujafilina - uši različnih razvojnih stopenj na kleku (Thuja sp.). Fig. 11: Cinara tujafilina - aphids of different growth stages on Thuja sp. najdena tudi na sadiki cedre v prodajnem centru na Gorenjskem. v Sloveniji je vrsta verjetno ustaljena, a se pojavlja zelo občasno. Cinara (Cupressobium) tujafilina (Del Guercio 1909) [hemiptera: aphididae] (slika 11) Obravnavani material: Nova Gorica (uL99), 7.1.1998 na Juniperus horizontalis; vogrsko (vL08), 28.5.2009 na Thuja orientalis; Nova Gorica (uL99), 25.10.2009 na Thuja occidentalis. Domovina te uši je jugozahodna azija, a jo je človek s sadikami brinov, klekov in drugih cipresovk raznesel skoraj po vsem svetu (Blackman & Eastop, 2012). Zastopana je tudi v skoraj vseh državah zahodne, srednje in južne evrope (Nieto Nafria, 2012). Na prostem se pojavlja le v toplejših območjih. Podobno kot prejšnja vrsta oblikuje obsežne kolonije na vejah gostiteljskih rastlin. vrsta je vsaj v evropi monoeci-čna in anholociklična, kar pomeni, da za svoj celotni razvoj potrebuje samo enega gostitelja in da se razmnožuje izključno partenogenetsko. Za zdaj ni znano, da bi povzročala škodo. v Sloveniji je vrsta verjetno ustaljena, a se pojavlja zelo občasno. Illinoia lambersi (MacGillivray 1960) [hemiptera: aphididae] Obravnavani material: renče (uL98), 16.5.2008; ljubljana - Polje (vM50), 3.11.2010 obakrat na Rhododendron sp. Ta uš izvira iz Severne amerike in je vezana na sleč (Rhododendron spp.). v Evropi je bila večkrat prestrežena pri uvozu sadik sleča. v nekaterih severno in srednjeevropskih državah je to že naseljena vrsta (DAISIE, 2012), v Sloveniji pa je bila doslej v obeh primerih zabeležena le pri uvozu sadik sleča. Njeno pojavljanje v naravi za zdaj ni potrjeno. vse evropske populacije naj bi bile anholociklične (ffille Ris lam-bers, 1973 cit: blackman & eastop, 2012). Illinoia liriodendri (monell 1879) [hemiptera: aphididae] - tulipanovčeva uš (slika 10) Obravnavani material: Nova Gorica (uL99), 1.9.2004, 15.5.2005, 2.8.2005, 21.6.2006; ljubljana - bežigrad (vM60), 8.8.2009 (leg. T. Trilar) na Liriodendron tu-lipifera. Tulipanovčeva uš je nearktična vrsta, katere domovina je Severna amerika, od koder izvira tudi gostiteljska rastlina. v evropi je bila uš prvič najdena v l. 2001, ko se je že množično pojavila v mestnih parkih v lombardiji in Piemontu v Severni italiji (limonta, 2001). v Sloveniji smo na uš postali pozorni pozno poleti 2004, ko je s tu-lipanovcev v mestnem drevoredu na Oankarjevi ulici v Novi Gorici padala obilna medena rosa (Seljak, 2005a). Tu se ta uš zdaj redno pojavlja v večji ali manjši populaciji. Pojavljanje te uši je dokumentirano tudi v Nemčiji, franciji, veliki britaniji in na madžarskem (boszik, 2012). Tulipanovčeva uš je monoecična in holociklična vrsta vezana izključno na tulipa-novec (Liriodendron tulipifera). Sprva se kolonije uši zadržujejo predvsem na spodnji strani listov, a se pri močnejši naselitvi preselijo tudi na zgornjo stran. v njenem razvojnem krogu se pojavljajo tako nekrilate kot tudi krilate oblike. Slednje postopno kolonizirajo sosednja drevesa in z vetrom lahko preletavajo tudi večje razdalje. Za tu-lipanovec vrsta ni posebno škodljiva, je pa v urbanem okolju zelo nadležna, ker izloča obilno medeno roso, ki pada na tla in predmete pod drevesnimi krošnjami. Periphyllus californiensis (Shinji 1917) [Hemiptera: Aphididae] Obravnavani material: vrtojba (uL98), 21.4.2001; vogrsko (uL98), 15.4.2009; Ljubljana - Črnuče (vM60), 6.5.2010 - vedno na Acer palmatum. vrsta je izvorno vzhodnopalearktična, čeprav nas njeno znanstveno ime usmerja v Kalifornijo. Zelo verjetno je tudi v Sloveniji že dolgo časa zastopana in je bila najbrž večkrat znova zanesena z okrasnimi javorji. v preglednem seznamu uši Slovenije (Modic & urek, 2008) te vrste ne najdemo. očitno je do pred kratkim ni nihče zaznal ali pa je bila napačno določena ali pa zamenjana z domorodno vrsto P. testudinacea (Fernie). v Evropi je znana še iz velike Britanije, Nizozemske, Nemčije, Švice, Italije in hrvaške (DAISIE, 2012) in je precej reden spremljevalec pahljačastega javorja (Acerpalmatum Thunb.) v drevesnicah in prodajnih centrih. Ni znano, da bi povzročala večjo gospodarsko škodo, razen v primerih prerazmnožitve na sadikah ali mladih drevesih pahljačastega javorja. Sarucallis kahawaluokalani (Kirkaldy 1906) [hemiptera: aphididae] (slika 12) Obravnavani material: Nova Gorica (uL99), 26.8.2007 na Lagerstroemia indica. Ta vzhodnoazijska vrsta je v Evropi pa tudi sicer po svetu že precej splošno razširjena, čeprav ne ravno pogosta. v Evropi so jo najprej našli v italiji (Patti, 1984), poz- Sl. 12: Sarucallis kahawaluokalani - vse odrasle uši so krilate. Fig. 12: Sarucallis kahawaluokalani - adult aphids are all winged. neje pa še v številnih drugih sredozemskih in zahodnoevropskih državah (Daisie, 2012). V Sloveniji je zgoraj navedeno nahajališče edino za zdaj znano, a tudi na tem nahajališču je bila doslej zabeležena samo enkrat. Njena številčnost je vsaj v naših klimatskih razmerah skromna in jo je treba navadno načrtno iskati. Vezana je na rastline iz rodov Lagerstroemia in Lawsonia (Blackman & Eastop, 2012). Uši se zadržujejo skoraj izključno na spodnji strani listov. Vrsto je lahko prepoznati po njenih deltasto zloženih in črno ornamentiranih krilih. Pojavlja se samo krilata oblika uši, nekrilati partenogenetski rodovi niso znani. Ni znano, da bi povzročala omembe vredno škodo na okrasnih lagerstroemijah. Takecallis arundinariae (Essig, 1917) [Hemiptera: Aphididae] (slika 13) Obravnavani material: Panovec (UL98), 14.12.2009 in 24.11.2012 na Phyllo-stachys bambusoides. Tako kot so vse vrste bambusov, ki kot okrasne ali deloma podivjane rastline uspevajo v Sloveniji, vnesene, je taka bolj ali manj tudi vsa fitofagna favna, ki jih spremlja. Bambusove uši so del tega nabora. Vrsta T. arundinariae je le ena od njih, ki se lahko občasno precej namnoži na različnih vrstah bambusov, zlasti iz rodov Phyllo-stachys in Arundinaria (Blackman & Eastop, 2012). Zgoraj navedena vrsta se na Goriškem bolj ali manj redno pojavlja, čeprav v zelo majhni populaciji. Ta uš je sicer precej razširjena tudi drugod po Evropi, kjer uspeva bambus, bodisi na prostem ali v rastlinjakih (Nieto Nafria, 2012). Zunaj njenega izvornega areala v jugovzhodni Aziji Sl. 13: Takecallis arundinariae - odrasla krilata uš in ličinka. Fig. 13: Takecallis arundinariae - a winged aphid and a larva. se pojavlja le krilata oblika, večinoma bolj pozno poleti in jeseni (Blackman & Aestop, 2012). Toxoptera aurantii Fonscolombe 1841 [Hemiptera: Aphididae] - pomarančeva listna uš Obravnavani material: Nova Gorica (UL99), 12.4.2004 na Citrus limon in 21.7.2010 na Ilex aquifolium; Rožna dolina (UL98), 19.3.2012 na Citrus unshiu. Po izvoru je vzhodnoazijska vrsta, ki pa je kozmopolitsko razširjena skoraj po vsem svetu na območjih s tropsko do zmerno klimo. Je subtropska anholociklična vrsta, zato v hladnejših območjih lahko preživi zimo le v zaprtih, ogrevanih prostorih (Blackman & Eastop, 2012). v Sloveniji je bila doslej zabeležena na zgoraj navedenih lokalitetah, a je verjetno precej bolj razširjena zlasti v Primorju. Na območjih, kjer množično pridelujejo agrume, je to tudi v Evropi splošno razširjena in ena najbolj škodljivih listnih uši agrumov. Kolonije uši povzročajo močno zvijanje in ko-dranje razvijajočih se listov. Sicer spada med izrazito polifagne vrste. Znanih je več kot 250 gostiteljskih rastlin (Holman, 2009). Za rod Toxoptera je značilen stridula-cijski organ v obliki nizov majhnih trnčkov na bokih telesa in vrsto togih trnov na zadnjih stegnih, kar je posebnost pri listnih ušeh. Z drgnjenjem stegen zadnjih nog ob te trnčke proizvaja zvočne vibracije (Broughton & Harris, 1971; cit. Blackman & Ea-stop, 2000). Eopineus strobus (Hartig 1837) [Hemiptera: Adelgidae] Obravnavani material: Celje (WM12), 23.6.2006 na Pinus strobus. Ta severnoameriška uš se je skupaj z gladkim borom (Pinus strobus) priselila tudi v Evropo, kjer je zdaj razpršeno razširjena v sestojih gladkega bora (Nieto Nafria, 2012). v Sloveniji je za zdaj znano le zgoraj navedeno nahajališče v parku Šole za hor-tikulturo in vizualne umetnosti Celje. Obsežne kolonije uši, obdane s sivkasto belimi vatastimi izločki voska, so prekrivale glavno deblo in spodnjo stran debelejših vej gladkega bora. Prav po teh izločkih lahko napad uši opazimo že na daleč. Ni znano, da bi na napadenih drevesih povzročala večjo škodo. Phyllocnistis citrella Stainton 1856 [Lepidoptera: Gracillariidae] - agrumov listni za-vrtač Obravnavani material: Spodnje Škofije (vL04), 20.12.2000; Bilje (UL98), 20.12.2004 in 17.9.2009; vrtojba (UL98), 8.9.2006 in 28.9.2009; Solkan (UL99), 14.4.2008; Šempeter pri Gorici (UL98), 20.9.2010 in 27.10.2010; vedno na Citrus limon. Agrumov listni zavrtač izvira iz vzhodne in jugovzhodne Azije, a se je razširil skoraj po vsem svetu, kjer gojijo agrume (Ortu et al., 1995). v Sloveniji se pojavlja zgolj kot prehodni gost na sadikah agrumov uvoženih z napadenih območij. v zaprtih prostorih, prek poletja pa tudi na prostem, se razmnožuje in lahko razvije nekaj rodov. v naših klimatskih razmerah na prostem ne preživi zime. v Sredozemlju je postal pomemben škodljivec agrumov in ga je treba občasno tudi zatirati. Sploščene goseničice vrtajo kačaste rove v listni povrhnjici. Chymomyza amoena (Loew 1862) [Diptera: Drosophilidae] Obravnavani material: Laznica pri Mariboru (WM45) in Nebova (WM55), 1.10.2012; Zgornja Hajdina (WM64), 10.10.2012 - ulov na prehranske pasti (leg. J. Miklavc); Stara Gora (UL98), 15.6.2013. Pojavljanje vrste Chymomyza amoena v Sloveniji smo zaznali v okviru sistematičnega spremljanja tujerodne plodove vinske mušice (Drosophila suzukii (Matsu-mura)), ko se je jeseni 2012 na nastavljene prehranske pasti množično lovila na širšem območju Maribora. Leto pozneje je bila najdena tudi na Primorskem, kar daje slutiti, da je najbrž že splošno razširjena tudi v Sloveniji. Chymomyza amoena je neark-tična vrsta, ki je razširjena od Mehike prek vzhodnih ZDA do Kanade (Wheeler, 1965). V Evropi je bila najprej najdena na Češkem leta 1975 (Maca 1985), po tem pa je bila odkrita še v veliko drugih evropskih državah (de Jong & van Zuijlen, 2003). Njen hranilni substrat so predvsem še nezreli odpadli in poškodovani plodovi jabolk, pa tudi sliv ter zeleno oplodje orehov (Band, 1988, Band et al., 2004). Ličinke se lahko razvijajo tudi v poškodovanem (črvivem) želodu in plodovih pravega kostanja. Večjo številčnost te vrste je zato pričakovati v jablanovih in orehovih nasadih. Primerki v Stari Gori pri Novi Gorici so bili ulovljeni z entomološko mrežo v mešanem sestoju hrasta in pravega kostanja. Razvije večje število rodov na leto, prezimi pa navadno v tretji larvalni stopnji v hranilnem substratu (Band et al., 2004). Razprava in zaključki Analiza vnosa tujerodnih fitofagnih vrst žuželk in pršic v Slovenijo kaže njihovo strmo naraščanje v zadnjih treh desetletjih, ko se je njihovo število vsako naslednje desetletje podvojilo ali celo potrojilo. Ta trend je predvsem posledica sproščene in povečane trgovine z živimi rastlinami in rastlinskimi izdelki in le deloma tudi s povečanimi zmogljivostmi za njihovo odkrivanje in prepoznavanje. Največ teh neobiota prihaja z območij zmernega podnebja severne poloble, torej iz Vzhodne Azije (38%) in Severne Amerike (28%). V zadnjem desetletju je zaznati predvsem povečevanje števila vrst, ki izvirajo iz Vzhodne Azije, kar lahko vsaj deloma pripišemo sprostitvi trgovanja s Kitajsko in povečanemu prometu z rastlinskim materalom s tega območja. V strukturi vrst izrazito prevladujejo polkrilci (Hemiptera), zlasti prave uši in ka-parji. Njihov delež je tudi nesorazmerno velik v primerjavi z avtohtono favno tega reda. obrnjeno stanje pa je na primer pri dvokrilcih, kjer je delež vnesenih vrst relativno majhen zaradi izjemne pestrosti avtohtone favne. Med zastopanostjo vrst iz posameznih redov in njihovim vplivom oziroma posledicami vnosa v novo okolje pa ni neposredne povezave. Gospodarsko ali okoljsko najbolj škodljive vrste so primerjalno pogostejše med hrošči, metulji in dvokrilci. Tujerodne vrste, ki so kot škodljivci rastlin najbolj zaznamovali evropsko in tudi slovensko kmetijstvo, so npr. trtna uš (Viteus vitifoliae), ameriški (Diaspidiotus perniciosus) in murvov kapar (Pseudaulacaspis pentagona), ameriški škržatek (Scaphoideus titanus), siva breskova uš (Myzus persicae), rastlinjakov ščitkar (Trialeurodes vaporariorum), tobakov ščitkar (Bemisia tabaci), cvetlični resar (Frankliniella occidentalis), koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata), koruzni hrošč (Diabrotica virgifera virgifera), kostanjeva šiškarica (Dryocosmus ku- riphilus), paradižnikov molj (Tuta absoluta), breskov zavijač (Grapholita molesta), listni zavrtač divjega kostanja (Cameraria ohridella), orehova muha (Rhagoletis com-pleta), porova zavrtalka (Phytomyza gymnostoma), plodova vinska mušica (Drosop-hila suzukii) in še precej drugih. Glavne poti vnosa rastlinojedih žuželk in pršic k nam so gostiteljske rastline same in substrat, ki jih spremlja, največ vrst pa se je v Slovenijo naselilo sukcesivno iz sosednjih držav. Ta vnos je skoraj vedno nenameren. Pri tem gre večinoma bodisi za zelo majhne organizme, ki jih je v primeru majhne številčnosti težko zaznati (npr. pršice, uši, kaparji, ščitkarji) ali pa so zanesene v razvojnem stadiju, ko jih je težko odkriti zaradi majhnosti ali skritega načina življenja. Daleč največ vrst rastlinojedih žuželk in pršic se je k nam postopno naselilo iz sosednje Italije, zlasti ko gre za toploljubne vrste, ki se pri nas v naravi lahko ohranjajo le v submediteranski klimi Primorske. vsaj za dobro tretjino vrst s seznama je mogoče zanesljivo ali z zelo veliko gotovostjo trditi, da so se k nam razširile od tam. Takšen trend je, glede na geografski položaj in klimatske razmere, pričakovati tudi v bodoče. Razmeroma majhna je verjetnost neposrednih prvih vnosov tujerodnih rastlinojedih žuželk in pršic v Slovenijo, kar pa ne pomeni, da marsikatera vrsta ne bo prvič najdena prav pri nas. Masleničina listna zavrtalka (Ophiomyia kwansonis) in bodičeva plodova muha (Euaresta aequalis) sta svež zgled prav takšnih prvih najdb. Summary introduction of exotic insects is a growing worldwide phenomenon as the consequence of intensive international exchange of goods and people movement. countries with a broad range of climatic parameters that allow settlement of a large scale of aliens are particularly at risk. Slovenia is no exception, although it is not known if any aliens have been primarily introduced here. Nevertheless, some of them have been recorded for the first time in europe just in the territory of Slovenia, like Ophiomyia kwansonis (jurc et al., 2012) and Euaresta aequalis (Seljak, 2013). The majority of them have gradually been spreading from the neighbouring countries, mostly from italy, or they were introduced through plant material from other european countries. when an alien is introduced into a new area, it may spread very fast and heavily affect native flora and fauna if it finds suitable host(s) and climatic conditions. in absence of natural regulatory mechanisms or their insufficient efficiency in the new environment, its population may rise to reach a destructive level for host plants and habitats, often causing significant damages to man and the environment. The number of aliens introduced to europe and also to Slovenia has been increasing exponentially in the last two decades. Many of them have become serious pests for a range of agricultural crops, ornamentals or forest trees. occurrence of many species has not been published in Slovenia before. Therefore, an analysis of the dynamics of introduction and spread of phytophagous aliens into Slovenia was performed as accurately as possible. Their tax-onomic and origin structure was analysed as well. for the purpose of this paper, only alien phytophagous insects and mites introduced or spread into Slovenia were considered. The time considered included the period from about the mid-19th century up to the present time. In order to make the list as complete as possible, all specific bibliography available to the author was checked. In addition, authors' published and unpublished data were considered as well. The results obtained have partly been influenced also by an enhanced plant health survey carried out in the latest period and by improved laboratory capacities for the identification of some critical groups of plant pests. The most comprehensive overview ever done before for the territory of Slovenia was partly stimulated also by the project DAISIE (Delivering Alien Invasive Species Inventories for Europe) in which the author was involved as a contributor. Nevertheless, the author is perfectly aware that this list may not be complete and perfect in detail. Any additional information or comment on this list will be welcome. The chronological analysis of alien phytophagous insects and mites introduced or spread into Slovenia since the mid-19th century shows a rather stable dynamic till the mid-eighties of the last century, to be increasing exponentially in the last two decades. More than 50% of species included in this study have been discovered in the last two decades and more than one third (over 60 species) in the last decade 2001 - 2010 (Figure 4). The present list of alien phytophagous insects and mites comprehends 169 species. Many of them have become serious and economically important pests of plants or their products in Slovenia. In Table 1, names of the most harmful pests are bolded. The most numerous group of insects is Hemiptera - 94 species (55.6%), which is followed by Lepidoptera - 23 species (13.6%), Coleoptera - 20 species (11.8%), Diptera - 16 (9.5%), Thysanoptera - 9 species (5.3%), Hymenoptera - 2 species (1.2%). Mites (Acari) are presented by 5 species (3.0%) (Figure 1). Among Hemiptera, scale insects (Coccoidea) - 38 species (40.4%) and aphids (Aphidoidea) - 32 species (34.0%) largely prevail (Figure 2). Nevertheless, no correlations were observed between the number of alien species of a certain taxonomic group and their economic, environmental and social importance. By origin, the most numerous aliens have arrived from Asia - 65 species (38%) and North America - 47 species (28%). These are followed by Africa and South America with 14 species (8%) each, Australia and New Zeeland together - 5 species (3%). The rest are Mediterranean or cosmopolitan species and species of uncertain origin - all together 24 species (14%) (Figure 3). The occurrence of the following twenty-one alien species has not been officially published in Slovenia yet: Aceria kuko (Kishida, 1927) and Aculopspelekassi (Keifer 1959) [Acari: Eriophyidae]; Panonychus citri (McGregor 1916) and Stigmaeopsis nan-jingensis (Ma & Yuan 1980) [Acari: Tetranychidae]; Pseudodendrothrips mori (Niwa 1908) [Thysanoptera: Thripidae]; Edwardsiana platanicola (vidano 1961) and Graphocephala fennahi Young 1977 [Hemiptera: Cicadellidae]; Dialeurodes citri (Ashmead 1885) [Hemiptera: Aleyrodidae]; Aphis forbesi Weed 1889, A. gossypii Glover 1877, Cinara cedri Mimeur 1936, C. tujafilina (Del Guercio 1909), Illinoia lambersi (MacGillivray 1960), I. liriodendri (Monell 1879), Periphyllus californien-sis (Shinji 1917), Sarucallis kahawaluokalani (Kirkaldy 1906), Takecallis arundinariae (Essig, 1917), Toxoptera aurantii Fonscolombe 1841 [Hemiptera: Aphididae]; Eopineus strobus (Hartig 1837) [Hemiptera: Adelgidae]; Phyllocnistis citrella Stain- ton 1856 [Lepidoptera: Gracillariidae]; Chymomyza amoena (Loew 1862) [Diptera: Drosophilidae]. These species are briefly commented in this paper. Viri / References Anon., 2012: velik rumen nočni metulj - jamamaj. Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije. http://metulji.biologija.org, april 2012. Band, H.T., 1988: host Shifts of Chymomyza amoena (Diptera: Drosophilidae). American Midland Naturalist, 120 (1): 163-182 Band, H.T., Bächli, H., Band, R.N., 2005: behavioral constancy for interspecies dependency enables Nearctic Chymomyza amoena (Loew) (Diptera: Drosophilidae) to spread in orchards and forests in central and Southern Europe. Biological Invasions, 7(3): 509-530. Benko Beloglavec, A., Ličen R., Seljak G., Šnajder Kosi K., Grando Z., Lešnik M., Pavlič Nikolic E., 2009: ugotovljeni novi škodljivi organizmi pri premeščanju rastlin iz držav članic evropske unije ali med pridelavo v Sloveniji v letu 2008. v: maček j., Trdan S. (ur.): Zbornik predavanj in referatov 9. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Nova Gorica, 4-5. marec 2009.. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 483-487. Blackman, R.L. & Eastop, V.F., 1994: Aphids on the world's trees: an identification and information guide. cABI, wallingford, uK. Blackman, R.L. & Eastop, V.F., 2000: Aphids on the world's crops. Natural history Museum, London; 466 str. Blackman, R.L. & Eastop, V.F., 2006: Aphids on the world's herbaceous Plants and Shrubs. The Natural history museum, john wiley & Sons ltd, uk. Blackman, R.L., V.F. Eastop, 2007: Taxonomic issues, in: Aphids as crop Pests (Eds. h. F. van Emden and R. Harrington), cABI, UK: 1-29. Blackman, R.L. & Eastop, V.F., 2012: Aphids on the world's trees: an identification and information guide. Nadgrajena elektronska različica. Boszik, A., 2012: Spread and occurrence of tulip tree aphid in Europe: new record of Illinoia liriodendri (Monell, 1879) (Hemiptera: Aphididae) from Hungary. EPPO Bulletin, 42 (1); 154-157. Brelih S., Drovenik B., Pirnat A., 2006: Gradivo za favno hroščev (coleoptera) Slovenije: 2. prispevek: Polyphaga: chrysomeloidea (= Phytophaga): cerambycidae. Scopolia, 58: 1-351. Cappellozza, L., Miotto, F., 1975: Pseudodendrothrips mori (Niwa) (Thysanoptera, Terebrantia) specie nuova per la fauna italiana. Redia, 56: 387-389. Celar, F., Valič, N., 2003: Paradižnikova rjasta pršica (Aculops lycopersici (Tryon, 1917)) (Eriophydae) v Sloveniji. Zbornik predavanj in referatov 6. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Zreče, 4. - 6. marec 2003. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 489-492. China, W.E., 1935: A north american jassid (Homoptera) in Surrey. Entomologist's monthly magazine, 71:277-279. DAISIE, 2009: Handbook of Alien Species in Europe. v Drake, A. J. (ured.): Springer Science + Business Media B.v.; 399 str. DAISIE, 2012: (nov. 2012). De Groot M., Hauptman T., Seljak G., 2012: Prva najdba invazivne brestove griz-lice, Aproceros leucopoda (Hymenoptera: Argidae), v Sloveniji. Gozdarski vest-nik, 70 (1); 3-7. De Groot M., 2013: An overview of alien Diptera in Slovenia. Acta Entomologica Slo-venica, 21 (1): 5-15. Duso, C., Fontana, P., Tirello, P., 2005: Diffusione in Italia e in Europa di Obolodi-plosis robiniae (Haldeman), dittero cecidomiide neartico dannoso a Robinia pseudoaccacia. Informatore fitopatologico, Lv (5): 30-33. EPPO, 2004: New pests found in Slovenia; Dasineura oxycoccana (Diptera: Ceci-domyidae). EPPO Reporting Service 2006/160. EPPO, 2008: Aceria kuko found on Lycium plants imported from China. EPPO Reporting Service 2008/222; 6-7. Fauna Europaea, 2012: http://www.faunaeur.org/ (marec, 2013). Favret, C., Miller, G.L., 2011: The neotype of the cotton aphid (Hemiptera: Aphi-didae: Aphis gossypii Glover 1877). Proceedings of the Entomological Society of Washington, 113 (2): 119-126. Gogala M., 1982: Platanina čipkarka, uvožena škodljivka platan. Proteus, 44 (9-10): 332-334. Gogala, A., 2003: Listonožka (Leptoglossus occidentalis) že v Sloveniji (Heteroptera: Coreidae). Acta entomologica slovenica, 11: 189-190. Gogala, A., M. Gogala, 1986: Seznam vrst stenic, ugotovljenih v Sloveniji (Insecta: Heteroptera). Biološki vestnik, 34: 21-52. Gogala, A., G. Seljak, 2010: Two new records of Heteroptera species in Slovenia. Acta entomologica slovenica, 18 (1): 63-65. Gomboc, S., 1999: Helicoverpa armigera Hbn. (Lep., Noctuidae) - karantenski škodljivec, ki ima v Sloveniji že daljšo zgodovino. v: Maček J. (ured.): Zbornik predavanj in referatov 4. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, v Portorožu od 3. do 4. marca 1999. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 247-253. Gomboc, S., 2003: Novi vrsti listnih zavrtačev v Sloveniji. v: ured. Maček, J.: Zbornik predavanj in referatov 6. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Zreče, 4. - 6. marec 2003. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 423-429. Heie, O. E., 1986: The Aphidoidea of Fennoscandia and Denmark III. Pterocomma- tinae and Aphidinae, Aphidini. Fauna ent. scand., 17: 314 pp. Holman, J., 2009: Host Plant Catalog of Aphids: Palaearctic Region. Springer Science + Business Media B.v.; 1216 str. Holzinger W., Seljak, G., 2001: New records of planthoppers and leafhoppers from Slovenia, with a checklist of hitherto recorded species (Hemiptera: Auchenor-rhyncha). Acta Entomologica Slovenica, 9 (1): 39-66. Holzinger W.E., 2005: Erstnachweis der Rhododendronzikade (Graphocephala fen-nahi) aus der Steiermark (Hemiptera: Auchenorrhyncha: Cicadomorpha: Ci-cadellidae). Beiträge zur Entomofaunistik, 6: 163-164. Hržič A., 1996: Opazovanje naleta listnih uši (Aphididae) v letu 1994. Sodobno kmetijstvo, 29 (2); 54-56. Hržič A., Urek G., 1989: Skladiščni škodljivci na ljubljanskem območju. Sodobno kmetijstvo, 22, 3: 119-130. Jančar, M., Seljak G., Žežlina I., 1999: Razširjenost japonskega kaparja (Ceropla-stes japonicus Green) v Sloveniji in pregled gostiteljskih rastlin. V: Maček, Jože (ed.). Zbornik predavanj in referatov 4. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin v Portorožu od 3. do 4. marca 1999. Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije, 1999: 443-449. Janežič, F., 1951: Varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci. DZS, Ljubljana; 567 str. Janežič, F., 1954: Prispevek k poznavanju kaparjev v Sloveniji. Biološki vestnik, 3: 123-127. Janežič, F., 1968: Kako varujemo rastlinam zdravje? DZS, Ljubljana; 232 pp. Janežič, F., 1972: Prispevek k poznavanju šišk (zoocecidijev) na rastlinah v Sloveniji. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, 19: 87-99. Janežič, F., 1979: Deseti prispevek k poznavanju živalskih šišk (zoocecidijev) na rastlinah v Sloveniji. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, 33: 195-226. Janežič, F., 1989. Rastlinske šiške (cecidiji) Slovenije. Zb. Biotehniškefak. Univ. Ljubljana - Kmetijstvo, 13; 239 str. Janežič F., 1989a: Dvajseti prispevek k poznanju živalskih šišk (zoocecidijev) na rastlinah v Sloveniji. Zb. Biotech. Fak. Univ. Ljubljani, 53: 143-158. Janežič, F., 1991: Prispevek k poznanju tripsov ali resarjev (Thysanoptera) na rastlinah v Sloveniji. Zb. Bioteh. fak. Univ. Ljubl., 57: 169-178. Janežič, F., 1993: Tretji prispevek k poznavanju tripsov ali resarjev (Thysanoptera) na rastlinah v Sloveniji. Zb. Bioteh.fak. Univ. Ljubl., 61: 161-180. Jež, M., 2012: Cydalimaperspectalis (Walker 1859) (Lepidoptera: Crambidae), Box Tree Moth, new moth species in Slovenia. V: Klokočovnik, Vesna (ed.). Book of abstracts of the Third Slovenian entomological symposium with international attendance, Maribor, 27th and 28th January 2012. Maribor: Faculty of Natural Sciences and Mathematics: 57. de Jong, H, van Zuijlen, J.W., 2003: Chymomyza amoena (Diptera: Drosophilidae) new for The Netherlands. Entomologische Berichten, 63(4): 103-104. Jurc D., Jurc M., 2010: Dasineura gleditchiae (Osten Sacken, 1866) (Diptera: Cecido-myiidae), honeylocust pod gall midge. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 91: 89-92. Jurc, M., Poljakovic-Pajnik L., Jurc D., 2009: The first record of Cinara curvipes (Patch, 1912) (Homoptera, Aphididae) in Slovenia and its possible economic impact. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 88: 21-29. Jurc M., 2005: Gozdna zoologija. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire, XI; 348 str. Jurc M., 2011: Tujeroden lipov listni zavrtač Phyllonorycter issikii (Kumata, 1963) od leta 2006 tudi v Sloveniji. Novice iz varstva gozdov, 4: 2. . Jurc M., Černy, M., Jurc D., 2012: First record of alien pest Ophiomyia kwanso-nis (Diptera: Agromyzidae) in Europe and its phytosanitary significance. Sumarski list, 136 (9-10): 501-507. Kozar, F., 1983: New and little-known scaleinsect species from Yugoslavia (Homop-tera: Coccoidea). Acta Zoologica Academiae Scientiarum Hungaricae, 29: 139149. Laffi, F., Ponti, I., 1997: Acari dannosi alle piante. Edizioni L'Informatore agrario, Verona: 118 str. Ličen, R., Seljak, G., 1999: Tobakov ščitkar (Bemisia tabaci [Gennadius]) nevaren karantenski škodljivec v rastlinjakih. V Maček, J. (ur): Zbornik pred. in ref. 4. slov. posv., Portorož, 3.-4. mar. 1999. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 221-229. Limota, L., 2001: Una forte infestazione di Illinoia liriodendri (Monell) (Rhynchota, Aphididae) nei parchi del Nord Italia. Bolletino di Zoologia agraria e di Bachi-coltura, 33 (2), 133-136. Lindinger, L., 1912: Die Schildläuse (Coccidae) Europas, Nordafrikas und Vorder-Asiens, einschliesslich der Azoren, der Kanaren und Madeiras. Ulmer, Stuttgart: 388 str. Maca, J., 1985: Faunistic records from Cechoslovakia. Diptera. Acta Entomologica Bohemoslovaca, 82: 397-398. Maček, J., 1968: Listni zavrtači Slovenije II. Zb. Bioteh. fak. Univ. Ljubl., Ljubljana, 15: 55-59. Maček, J., 1970: Bele mušice na fuksiji. Naš vrt, 5 (2): 55. Maček, J., 1976: Untersuchungen zur hyponomologischen Fauna Sloweniens. II. Acta entomologica Jugoslavica, 12 (1-2): 59-65. Maček, J., 1982: Listni zavrtači Slovenije, XII. Zb. Bioteh. fakultete, Kmetijstvo, 39: 173-180. Martin, J.H., Mifsud, D., Rapisarda, C., 2000: The whiteflies (Hemiptera: Aleyro-didae) of Europe and the Mediterranean Basin. Bulletin of Entomological Research, 90: 407-448. Milevoj L., Maček J., 1997: Roßkastanien-Miniermotte (Cameraria ohridella) in Slowenien. Nachrichtenbl. Dtsch. Pflanzenschutzd (Braunschw.), 49 (1): 14-15. Modic, Š., Urek, G., 2009: Prispevek k poznavanju favne listnih uši (Sternorrhyncha: Aphidoidea) Slovenije. Acta entomologica slovenica, 16 (1); 87-97. Modic Š., 2010: Myzocallis (Lineomyzocallis) walshii, invazivna vrsta listne uši na rdečem hrastu (Quercus rubra), nova najdba v Sloveniji. Acta entomologica slovenica, 18 (2); 163-167. Nieto Nafria, J. M., 2012: Fauna europaea. http://www.faunaeur.org/ (3.11.2012). Ortu, S., Delrio, G., Lentini, A., 1995: La minatrice serpentina degli agrumi in Italia: Phyllocnistis citrella Stainton (Lep.: Gracillariidae: Phyllocnistinae). Infor-matore fitopatologico, 45 (3): 38-41. Ostoja-Starzewski, J. C., 2009: Goji gall mite Aceria kuko (Kishida). FERA Plant pest factsheet. http://www. fera. defra.gov.uk/plants/publications/documents/factshe-ets/gojiGallMite.pdf (27.8.20013). Patti, I., 1984: Un afide nocivo alla Lagerstroemia in Italia. Informatore fitopatolo-gico, 34 (12); 12-14. Pellizari, G. & Duso, C., 2009: Occurrence of Stigmaeopsis nanjingensis in Europe. Bulletin of Insectology, 62 (2), 149-151. Peyrek B., 1960: Rad s vocnom muhom u 1959. godini na području Slovenačkog pri-morja. Biljna zaštita, 3, 66-70. Polak, S., 2009: Cacyreus marshalli (Butler 1898) - nova vrsta dnevnega metulja za slovensko favno. Poster, Drugi slovenski entomolo0ki simpozij, 7. - 8. Februar, 2009, Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija, Prirodoslovni muzej Slovenije, knjiga povzetkov, Ljubljana; 104-205. Roques, A., Rabitsch, W., Rasplus, J-Y., Lopez-Vaamonde, C., Nentwig, W., Ke-nis, M., 2009: Alien Terrestrial Invertebrates of Europe. v DAISIE: Handbook of Alien Species in Europe: 63-79. Saito, Y., Mori, K, Sakagami, T., Lin, J., 2004: Reinstatement of the Genus Stigmaeopsis Banks, with Descriptions of Two New Species (Acari, Tetranychidae). Annals of the Entomological Society of America, 97 (4),635-646. Seljak, G., 1985: Cikada Scaphoideus titanus Ball (=S. littoralis Ball) u primorskom vinogradarskom rajonu zapadne Slovenije. Glasnikzaštite bilja, vIII (2): 33-37. Seljak, G., 1987: Scaphoideus titanus Ball (=S. littoralis Ball), novi štetnik vinove loze u Jugoslaviji. Zaštita bilja, 38 (4): 349-357. Seljak, G., 1993: Medeči škržat - Metcalfapruinosa (Say) - za Slovenijo nova, potencialno škodljiva žuželčja vrsta. v Maček, J. ured.: Zbornik pred. in ref. 1. slov. posv., Radenci, 24. - 25. feb. 1993. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 215-220. Seljak, G., 1993: Škodljivi škržati vinske trte; bivolček (Stictocephala bisonia): Sad, Iv (9): 12-13. Seljak, G., 1995: Phyllonorycter robiniella (Clemens), še en nov listni zavrtač robi-nije v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 53 (2): 78-82. Seljak, G., 1997: Breskov škržat (Empoasca decedens Paoli) - nov škodljivec breskev v Sloveniji. v Maček, J. edit; Zbornik pred. in ref. 3. slov. posv., Portorož, 4. - 5. marec 1997; 339-344. Seljak, G., 1998: Das Massenautreten der Porreeminierfliege (Napomyza gymnostoma (Loew)) in Slowenien. Research Reports, Biotechnical Faculty, Univ. of Ljubljana, vol. 71, 29-37. Seljak, G., 2001: Pulvinaria hydrangeae Steinweden (Hemiptera, Coccidae) - nova vrsta kaparja v Sloveniji. v Maček, J. (ur.): Zbornik 5. slov. posv. o varstvu rastlin, Čatež 2001. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 337-343. Seljak, G., 2002: Non-european Auchenorrhyncha (Hemiptera) and their geographical distribution in Slovenia. Acta entomologica slovenica, 10 (1); 97-101. Seljak, G., 2003a: Azijska bolšica ogroža albicije. Moj mali svet, 35 (6): 20-21. Seljak, G., 2003b: Obvladovanje karantenskih listnih zavrtalk (Liriomyza spp.) v Sloveniji. v Maček J. (ured.): Izvlečki referatov 6. Slov. posv. o varstvu rastlin, Zreče 2003. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 100-101. Seljak, G., 2004a: contribution to the knowledge of planthoppers and leafhoppers of Slovenia (Hemiptera, Auchenorrhyncha). Acta Entomologica Slovenica, 12 (2): 189-216. Seljak, G., 2004b: Prokelisia marginata (van Duzee, 1897) - nearktična vrsta škrža-tkov, nova za Slovenijo in evropo (Auchenorrhyncha,: Delphacidae). Acta Entomologica Slovenica, 12 (2): 260-262. Seljak, G., 2005a: Pojavi in gibanje škodljivih organizmov na Primorskem v letu 2004. Letno poročilo Fitosanitarni upravi rs; 1-20. Seljak, G., 2005b: kačasti listni zavrtač vinske trte (Phyllocnistis vitegenella clemens) že v Sloveniji. Sad, Xvi (5); 13-14. Seljak, G., 2006: kostanjeva šiškarica - nova velika grožnja za pravi kostanj. Sad, Xvii (5); 3-5. Seljak, G., 2008a: Distribution of Scaphoideus titanus ball in Slovenia: its new significance after the first occurrence of grapevine "flavescence doree". Bulletin of Insectology, 61 (1); 2001-2002. Seljak, G., 2008b: Scale insects introduced into Slovenia in the last fifty years. In: Branco M., Franco J.C. & Hodgson C. (eds). Proceedings of XI International Symposium on Scale Insect Studies, Oeiras (Portugal), 24-27 September 2007. ISA Press, Lisbon; 121-127. Seljak, G., 2010: a checklist of scale insects of Slovenia. Entomologia Hellenica, 19: 99-113. Seljak, G., 2011a: First record of the nearctic leafhopper Erasmoneura vulnerata (Fitch, 1851) [Hemiptera, Cicadomorpha: Cicadellidae] in Slovenia. Acta entomologica slovenica, 19 (1): 37-42. Seljak, G., 2011b: Plodova vinska mušica - Drosophila suzukii (Matsumura), nov škodljivec jagodičastega sadja v Sloveniji. [Spotted wing Drosophila - Drosophila suzukii (Matsumura), a new pest of berry-fruits in Slovenia]. Sad, 22(3): 3-5. Seljak, G., 2012: Six new alien phytophagous insect species recorded in Slovenia in 2011. Acta entomologica slovenica, 20, (1): 31-44. Seljak, G., 2013: The burr-seed fly, Euaresta aequalis (Loew) (Diptera: Tephritidae), newly recorded in europe, with new observations on its biology. Studia diptero-logica 20 (1/2) (v tisku). Seljak, G., Žežlina I., 1999: Pojav in razširjenost orehove muhe (Rhagoletis completa Cresson) v Sloveniji. v Maček J. (ured.): Zbornik pred. in ref. 4. slov. posv., Portorož 1999; 231-238. Seljak, G., Šimala, M., Stigter, H., 2004: Three new non^uropean psyllids (Hemiptera, Psyllidae) in Slovenia and Croatia. In: kerzhner I.M. (ed.): 3rd european Hemiptera Congress, St. Petersburg, June 8-11, 2004, Abstracts. Russian Academy of Sciences, Department of Biological Sciences, St. Petersburg Scientific Centre, Zoological Institut: 66-67. Seljak, G., Bjeliš, M., 2008: Rhagoletis cingulata novi karantenski štetnik u Sloveniji i Hrvatskoj. Glasilo biljne zaštite, vIII (1) supl.; 14. Seljak, G., Štolfa, D., Grando, Z., 2011: Obvladovanje palmovega rilčkarja - Rhync-hophorus ferrugineus (Oliver) in palmovega vrtača - Paysandisia archon Bur- meister v Sloveniji. V Maček J., Trdan S. (ured.): Izvlečki referatov: 10 slovensko posvetovanje o varstvu rastlin, Podčetrtek, 1 .-2. marca 2011. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 72-73. Sergel, R., 1987: on the occurrence and ecology of the Rhododendron-leaf hopper, Graphocephala fennahi Young 1977, in the Western Palaearctic region (Ho-moptera, Cicadellidae). Anzeiger für Schädlingskunde, Pflanzenschutz, Umweltschutz, 60: 134-136. Šimala, M., Masten-Milek, T., Seljak, G., 2012: Prvi nalaz grinje Stigmaeopsis nanjingensis (Ma & Yuan, 1980) (Acari: Tetranychidae) na bambusu (Phyllostac-hys sp.) u Hrvatskoj. Glasilo biljne zaštite, 5; 435-440. Šivic, F., 1991: Medeči škržat že v Sloveniji. Moj Mali Svet, 23(10); 24-25. Škerlavaj, V., Munda, A., 1999: Argyresthia thuiella Packard - nov škodljivec na kleku v Sloveniji. V Maček J. (ured.): Zbornik predavanj in referatov s 4. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Portorož, 3.-4. marec 1999, s. 451. Trdan, S., 2002a: After the first record of Microcephalothrips abdominalis (Crawford) in Slovenia: presentation of the species and evaluation of its potential economic importance. Res. Rep., Biotech. Fac., Univ. Ljubl., Agric., 79, 1: 309-316. Trdan, S., 2002b: Hercinothrips femoralis (Reuter) ugotovljen tudi v Sloveniji. So-dob. kmet., 35, 6: 242-244. Trdan, S., Milevoj, L., Raspudič, E., Žežlina, I., 2003: The first record of Echinot-hrips americanus Morgan in Slovenia. Acta Phytopathol. Entomol. Hung., 38, 12: 157-166. Trdan, S., Jovič, M., Andjus, Lj., 2005: Palm thrips, Parthenothrips dracaenae (Heeger) (Thysanoptera: Thripidae), in Slovenia: still a pest of minor importance?. Acta agric. Slov., 85, 2: 211-217. Vidano, C., 1961: Descrizione di una nuova specie di Typhlocyba (subg. Edwardsiana) dei Platanus (Hemiptera, Homoptera, Typhlocybidae). Memorie della Societa en-tomologica italiana, 40: 44-50. Vrezec, A., Kapla, A., Jure, M., 2012: Prvi seznam tujerodnih vrst hroščev (Co-leoptera) v Sloveniji. Acta entomologica slovenica, 20 (2); 157-178. Wheeler, M.R., 1965: Family Drosophilidae. In: A Catalog of the Diptera of America North of Mexico (Stone A, Sabrosky CW, Wirth WW, Foote RH & Coulson JR ed): 760-772. Žežlina, I., Benko Beloglavec A., Pajk, P., 2011: Paradižnikov molj (Tuta absoluta Po-volny) - izsledki posebnega nadzora v Sloveniji v letu 2010. V Maček J., Trdan S. (ured.): Izvlečki referatov: 10 slovensko posvetovanje o varstvu rastlin, Podčetrtek, 1.-2. marca 2011. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 107-112. Zhang, Y., Saito, Y., Lin, J., Chittenden, A. R., Ji, J., Sato, Y., 2003: Ambulatory migration in mites (Acari: Tetranychidae, Phytoseiidae) to new leaves of moso bamboo shoots. Experimental and Applied Acarology, 31 (l-2): 59-70. Prejeto /Received: 22. 8. 2013 Tabela 1: Seznam tujerodnih rastlinojedih žuželk in pršic najdenih v Sloveniji. Table 1: The checklist of alien phytophagous insect and mite species found in Slovenia. VrstaVSpecies Družina/F amily Gostitelj ske rastline/ Host plants Izvor/Origin Leto2 /Year Status Vir/Reference ACARI: Prostigmata Aceria kuko (Kishida, 1927) Eriophyidae Lycium spp. Azija 2012 TS v tem članku/present paper Aculops Ivcopersici (Tryon 1917) Eriophyidae Lycopersicum esculentum Južna Amerika 1994 IN Celar & Valič, 2003 Aculops pelekassi (Keifer 1959) Eriophyidae Citrus spp. Azija 2005 ES v tem članku/present paper Panonvchus citri (McGregor 1916) Tetranychidae Citrus, spp., polifag Azija 2003 ES v tem članku/present paper Stigmaeopsis nanjingensis (Ma & Yuan 1980) Tetranychidae Bambuseae Azija 2007 ES v tem članku/present paper THYSANOPTERA Dichromothrips corbetti (Priesner 1936) Thripidae Orchideaceae Azija 2011 IS Seljak, 2012 Echinothrips amaricanus Morgan 1913 Thripidae polifag Severna Amerika 2002 TS Trdan et al., 2003 Frankliniella occidentalis (Pergande 1895) Thripidae polifag Severna Amerika 1992 IN Janežič, 1993 Hercinothrips femoralis (Reuter 1891)" Thripidae polifag Južna Amerika 2002 TS Trdan, 2002b Heliothrips haemorrhoidalis (Bouche 1833) Thripidae polifag Severna Amerika 1970? ES Janežič, 1991 Microcephalothrips abdominalis (Crawford 1910) Thripidae polifag Sredozemlje 2002 ES Trdan, 2002a Parthenothrips dracaenae (Heeger 1854) Thripidae Poreklo neznano 2005 IS Trdan et al., 2005 Pseudodendrothrips mori (Niwa 1908) Thripidae Morus spp. Azija 2002 TS v tem članku/present paper 1 Imena vrst, ki so postale pomembni škodljivci rastlin, so izpisana v mastnem tisku/ The names of alien species that have become harmful plant pests are bolded. 2 Leto prve najdbe / Year of the first finding VrstaVSpecies Družina/F amily Gostitelj ske rastline/ Host plants Izvor/Origin Leto2 /Year Status Vir/Reference Thrips simplex Morrison 1930 Thripidae Gladiolus spp. Afrika 1985 IN Janežič, 1991 HEMIPTERA Cicadomorpha, Fulgoromorpha Asvmmetrasca decedens (Paoli 1932) Cicadellidae Sredozemlje 1997 IN Seijak, 1999 Edwardsiana platanicola (Vidano 1961) Cicadellidae Platanus spp. poreklo neznano 2007 ES v tem članku/present paper Erasmoneura vulnerata (Fitch, 1851) Cicadellidae polifag, Vitis spp. Severna Amerika 2010 ES Seijak, 2011a Graphocephala fennahi Young 1977 Cicadellidae Rhododendron spp. Severna Amerika 2005 ES v tem članku/present paper Japananus hyalinus (Osborn 1900) Cicadellidae Acer spp. Azija 1997 ES Holzinger & Seijak, 2001; Seijak, 2002 Orientus ishidae (Matsumura 1902) Cicadellidae polifag Azija 2004 ES Seijak, 2004a Scaphoideus titanus Ball 1932 Cicadellidae Vitis spp. Severna Amerika 1983 IN Seijak, 1985; Seijak, 1987; Seijak, 2008a Stictocephala bisonia Kopp & Yoiike 1977 Membracidae Fabaceae Severna Amerika 1962 ES Seijak, 1993; Seijak, 2002 Prokelisia marginata (VanDuzee 1897) Delphacidae Spartina maritima Severna Amerika 2003 ES Seijak, 2004b Metcalfa pruinosa (Say 1830) Flatidae polifag (>250 vrst) Severna Amerika 1990 ES Šivic, 1991, Seijak, 1993, Seijak, 2002 Sternorrhyncha: Psylloidea Acizzia acaciaebaileyanae (Froggatt 1901) Psyllidae Acacia baileyana Avstralija 2002 IS Seijak et al, 2004 Acizzia jamatonica Kuwayama 1908 Psyllidae Albizia julibrissin Avstralija 2002 IN Seijak, 2003a; Seijak et al, 2004 Sternorrhyncha: Aleyrodoidea Aleuroclava aucubae (Kuwanal911) Aleyrodidae polifag; Citrus, Ligistrum, Pittosporium, idr. Azija 2011 ES Seijak, 2012 VrstaVSpecies Družina/F amily Gostitelj ske rastline/ Host plants Izvor/Origin Leto2 /Year Status Vir/Reference Bemisia tabaci (Gennadius 1889; Aleyrodidae polifag Afrika 1996 TS-IN Ličen & Seljak, 1999 Dialeurodes citri (Ashmead 1885) Aleyrodidae polifag Azija 1997 ES v tem članku/present paper Massilieurodes chittendeni (Laing 1928) Aleyrodidae Rhododendron spp. Severna Amerika 2006 ES Seljak, 2012 Pealius azaleae (Baker & Moles 1920) Aleyrodidae Rhododendron spp. Azija 2011 TS Seljak, 2012 Trialeurodes vaporariorum (Westwood 1856) Aleyrodidae polifag Srednja Amerika 60. leta 20.st. IN Maček, 1970 Sternorrhyncha: Coccoidea Icerva purchasi (Maskell 1878) Margarodidae polifag Avstralija <1954 ES Janežič, 1954 Dvsmicoccus brevipes (Cockerell 1893) Pseudococcidae polifag Srednja Amerika 2000 IS Seljak, 2008b Planococcus citri (Risso, 1813) Pseudococcidae polifag Azija <1954 TS Janežič, 1954 Pseudococcus calceolariae (Maskell, 1879) Pseudococcidae polifag Avstralija 2006 ES Seljak, 2010 Pseudococcus longispinus (Targioni-Tozzetti, 1867) Pseudococcidae polifag Avstralija <1954 TS Janežič, 1954 Pseudococcus viburni (Signoret 1875) Pseudococcidae polifag Severna Amerika 2003 ES Seljak, 2008b Ripersiella flcaria (Williams)" Pseudococcidae Ligustrum spp., Ficus spp. Azija 2006 IS Seljak, 2008b Spilococcus mammillariae (Bouche) Pseudococcidae Cactaceae Severna Amerika 2002 TS Seljak, 2008b Ceroplastes ceriferus (Fabricius 1798) Coccidae polifag Azija 2011 IS Seljak, 2012 Ceroplastes japonicus Green 1921 Coccidae polifag Azija 1990 IN Jančar et al., 1999 VrstaVSpecies Družina/F amily Gostitelj ske rastline/ Host plants Izvor/Origin Leto2 /Year Status Vir/Reference Coccus hesperidum Linnaeus 1758 Coccidae polifag kozmopolitska vrsta <1954 ES Janežič, 1954 Coccus pseudomagnoliarum (Kuwana 1914) Coccidae Citrus spp., Poncirus trifoliata, Zanthoxylum simulans Azija 2003 ES Seljak, 2008b Neopulvinaria innumerabi-lis (Rathvon 1854) Coccidae polifag, predvsem Vitis Severna Amerika 1985 IN Seljak, 1995 Parthenolecanium fletcheri (Cockerel, 1893) Coccidae Thuja occidentalis Severna Amerika <1954 ES Janežič, 1954 Pulvinaria floccifera (Westwood, 1870) Coccidae polifag Azija 1981 ES Kozär, 1983 Pulvinaria kydrangeae (Steinweden 1946) Coccidae polifag Severna Amerika 1994 IN Seljak, 2001 Pulvinariella mesembrvant-hemi (Vallot 1829) Coccidae Aizoaceae Afrika 2004 TS Seljak, 2008b Saissetia coffeae (Walker, 1852) Coccidae polifag Afrika 2002 TS Seljak, 2008b Saissetia oleae (Olivier 1791) Coccidae Olea europaea, Nerium oleander Afrika <1912 IN Lindinger, 1912 Aonidiella aurantii (Maskell 1879) Diaspididae Citrus spp. Azija 2003 TS Seljak, 2008b Aspidiotus destructor Signoret 1869 Diaspididae Dracena marginata Afrika 2008 IS Benko et al., 2009, Seljak, 2010 Aspidiotus nerii (Bouche 1833) Diaspididae Olea europaea, Nerium oleander Afrika <1954 ES Janežič, 1954 Aulacaspis yasumatsui Takagi1977 Diaspididae Cycas revoluta Azija 2007 IS Seljak, 2010 Chrysomphalus aonidum (Linnaeus 1758) Diaspididae Dracaena marginata Srednja Amerika 2008 TS Benko et al., 2009, Seljak, 2010 Chrysomphalus dictyo-spermi (Morgan 1889) Diaspididae polifag Azija <1954 IS Janežič, 1954 Diaspidiotus perniciosus Comstock 1881 Diaspididae polifag Azija 1935 IN Janežič, 1951; Janežič, 1954 VrstaVSpecies Družina/F amily Gostitelj ske rastline/ Host plants Izvor/Origin Leto2 /Year Status Vir/Reference Diaspis boisduvalii Signoret 1869 Diaspididae polifag Srednja Amerika <1954 TS Janežič, 1954 Diaspis coccois Lichtenstein 1882 Diaspididae Arecaceae poreklo neznano 2008 IS Seljak, 2010 Diaspis echinocacti (Bouche 1833) Diaspididae Cactaceae Srednja Amerika <1954 IS Janežič, 1954 Furchadaspis zamiae (Morgan 1890) Diaspididae polifag Afrika 2009 TS Seljak, 2010 Kuwanaspis pseudoleuca-spis (Kuwana 1923) Diaspididae Bambuseae Azija 2007 ES Seljak, 2008b Oceanaspidiotus spinosus (Comstock 1883) Diaspididae polifag Afrika <1954 IS Janežič, 1954 Parlatoria oleae (Colvee 1880) Diaspididae Olea europaea Azija 2004 ES Seljak, 2010 Pinnaspis aspidistrae (Signoret 1869) Diaspididae Aspidistra sp. Azija <1954 IS Janežič, 1954 Pinnaspis strachani (Cooley 1899) Diaspididae Areca sp., Dracena marginata poreklo neznano 2006 TS Seljak, 2008b Pseudaulacaspis cockerelli (Cooley 1897) Diaspididae Areca sp. Azija 1999 IS Seljak, 2008b Pseudaulacaspis pentagona (Targioni Tozzetti 1886) Diaspididae polifag Azija 20. leta 20. st. IN Janežič, 1951; Janežič, 1954 Unaspis euonvmi (Comstock 1881) Diaspididae Euonymus spp. Azija <1954 IN Janežič, 1954 Sternorrhyncha: Aphidoidea Acyrthosiphon caraganae Cholodkovsky 1908 Aphididae Fabaceae Azija 1994 ES Hržič, 1996 Aphis forbesi Weed 1889 Aphididae Fragaria spp. Severna Amerika 2007 IS v tem članku/present paper Aphis gossypii Glover 1877 Aphididae polifag kozmopolitska vrsta 2002 IN v tem članku/present paper Aphis spiraecola Patch 1914 (=A. citricola van der Goot) Aphididae polifag poreklo neznano 2003 (Seljak) IN Modic & Urek, 2008 VrstaVSpecies Družina/F amily Gostitelj ske rastline/ Host plants Izvor/Origin Leto2 /Year Status Vir/Reference Aphis spiraephaga Müller 1961 Aphididae polifag Azija ? ES Jenežič, 1989 Capitophorus elaeagni Del Guercio 1894 Aphididae Elaeagnus, Asteraceae poreklo neznano 1994 ES Hržič, 1996 Cavariella konoi Takahashi 1939 Aphididae Apiaceae, Salix spp. poreklo neznano 1994 ES Hržič, 1996 Chaetosiphon fragaefolii (Cockerell) Aphididae Fragaria spp. Severna Amerika 1994 IS Hržič, 1996 Chromaphis juglandicola (Kaltenbach 1843) Aphididae Juglans spp. Azija <1950 ES Janežič, 1989 Cinara cedri Mimeur 1936 Aphididae Cedrus spp. Sredozemlje 1998 ES v tem članku/present paper Cinara curvipes Patch 1912 Aphididae Abies spp. Severna Amerika 2008 ES Jure, M. et al., 2009 Cinara tujafilina (Del Guercio 1909) Aphididae Juniperus horizontalis Azija 1998 ES v tem članku/present paper Eriosoma lanigerum (Hausmann 1802) Aphididae Malus spp. Severna Amerika <1900 IN Janežič, 1951 Idiopterus nephrelepidis Davis 1909 Aphididae polifag kozmopolitska vrsta <1990 ? Fauna Europaea, 2011 Illinoia goldamaryae Knowlton 1938 Aphididae Asteraceae Severna Amerika ? Hržič, 1996 Illinoia lambersi (MacGillivray 1960) Aphididae Rhododendron spp. Severna Amerika 2008 (Seljak) IS v tem članku/present paper Illinoia liriodendri (Monell 1879) Aphididae Liriodendron tulipifera Severna Amerika 2004 ES Seljak, 2005a, ta članek/present paper Impatientinum asiaticum Nevsky 1929 Aphididae Azija 1994 ES Hržič, 1996 Macrosiphoniella sanborni Gillette, 1908 Aphididae Dendranthema spp. Azija ES Janežič, 1989 Macrosiphum euphorbiae (Thomas 1878) Aphididae polifag Severna Amerika 1994 IN Hržič, 1996 Myzocallis walshii Monell 1879 Aphididae Ouercus rubra Severna Amerika 2010 ES Modic, 2010 VrstaVSpecies Družina/F amily Gostitelj ske rastline/ Host plants Izvor/Origin Leto2 /Year Status Vir/Reference Myzus ornatus Laing 1932 Aphididae polifag Azija 1994 ES Hržič, 1996 Myzuspersicae (Sulzer) Aphididae polifag kozmopolitska vrsta <1954 IN Janežič, 1951 Myzus varians Davidson Aphididae Prunus persica Azija 1988 IN Janežič, 1989a Panaphis juglandis (Goeze 1778) Aphididae Juglans regia Azija <1954 ES Janežič, 1951 Peripkvllus californiensis (Shinji 1917) Aphididae Acer palmatum Azija 2009 ES v tem članku/present paper Rhodobium porosum Sanderson 1900 Aphididae Rosa spp., Fragaria spp. Afrika 1994 ES Hržič, 1996 Rhopalosiphum maidis (Fitch, 1856) Aphididae Zea mays Azija ? IN Modic, 2010 Takecallis arundinariae (Essig, 1917) Aphididae Bambuseae Azija 2009 ES v tem članku/present paper Tinocallis kahawaluokalani (Kirkaldy 1906) Aphididae Lagerstroemia indica Azija 2007 ES v tem članku/present paper Toxoptera aurantii Fonscolombe 1841 Aphididae polifag, Ilex aquifolium, Citrus spp. kozmopolitska vrsta 2010 ES v tem članku/present paper Uroleucon erigeronense (Thomas 1878) Aphididae Asteraceae Severna Amerika 1994 ES Hržič, 1996 Sternorrhyncha: Phylloxeroidea Eopineus strobus (Hartig 1837) Adelgidae Pinns strobus Severna Amerika Seljak, 2006 ES v tem članku/present paper Iltens vitifoliae (Fitch 1855) Phylloxeridae Vitis spp. Severna Amerika 1880 IN Janežič, 1951, Maček, 1977 Heteroptera Corythucha ciliata Say 1832 Tingidae Platanus spp. Severna Amerika Gogala, 1975 IN Gogala, 1981/82 Leptoglossus occidentalis (Heidemann 1910) Coreidae Pinns spp. Severna Amerika Gogala, 2003 ES Gogala, 2003 Vir/Reference Gogala & Gogala, 1986 Gogala & Seljak, 2010 Janežič, 1951 fauna Europaea, 2012 janežič, 1951 fauna europaea, 2011 fauna europaea, 2011 urek & modic, 2004 hržič & urek, 1989 janežič, 1946 Brelih et al, 2006 hržič & urek, 1989 fauna europaea 10 2 la te kajl le S hržič & urek, 1989 hržič & urek, 1989 Status g TS g c- g c- es g eS g eS eS eS TS-IN eS NI is £ — 18. stoletje 2009 <1950 <1950 <1900 <1950 <1950 2003 <1950 1946 <1900 c- 2009 O- Izvor/origin kozmopolitska vrsta aj iz c južna Amerika aj iz A Severna Amerika aj iz A aj iz A Srednja Amerika južna Amerika Severna Amerika Severna Amerika poreklo neznano avstralija aj iz a poreklo neznano aj iz a Gostiteljske rastline/ Host plants polifag Rhododendron spp. Phaseolus spp. Zea mais Solanum spp. polifag žita žita arecaceae žita žita Družina/Family Pentatomidae Tingidae chrysomelidae Apionidae chrysomelidae chrysomelidae Nitidulidae chrysomelidae Tenebrionidae chrysomelidae cerambycidae Silvanidae anobiidae Dryophthoridae Bostrichidae curculionidae is ic e p ts rV Nezara viridula (Linnaeus 1758) Stephanitis pyrioides (Scott 1874) COLEOPTERA Acanthoscelides obtectus Say 1831 Alocentron curvirostre (Gyllenhal 1833) Bruchus pisorum (Linnaeus 1758) Callosobruchus chinensis (Linnaeus, 1758) Carpophilus pilosellus Motschulsky 1858 Diabrotica virgifera virgifera LeConte 1858 Gnathocerus cornutus (fabricius 1798) Leptinotarsa decemlineata Say 1824 Neoclytus acuminatus (fabricius 1792) Oryzaephilus surinamensis (Linnaeus 1758) Ptinus tectus Boieldieu 1856 Rhynchophorus ferrugineus (olivier 1790) Rhyzoperha dominica (fabricius 1792) Sitophilus granarius (Linnaeus, 1758) VrstaVSpecies Družina/F amily Gostitelj ske rastline/ Host plants Izvor/Origin Leto2 /Year Status Vir/Reference Sitophilus oryzae (Linnaeus 1758) Curculionidae žita Azija ? IN Hržič & Urek, 1989 Sitophilus zeamais Motschulsky 1855 Curculionidae žita Azija ? IN Lovrec, 2007 Tribolium castaneum (Herbst 1797) Tenebrionidae žita poreklo neznano ? IN Hržič & Urek, 1989 Tribolium confusum Jacquelin du Val 1868 Tenebrionidae žita Severna Amerika ? IN Hržič & Urek, 1989 Xylosandrus germanus (Blandford) Curculionidae polifag Azija Seljak, 2000 IN Jure M., 2005 Xvlotrechus stebbingi Gahan, 1906 Cerambycidae polifag Azija 2004 ES Brelih et al., 2006 LEPIDOPTERA Antheraea yamamai (Guerin-Meneville 1861) Saturniidae Azija 1866 TS Mach, 1868, Anon. 2012 Argyresthia thuiella (Packard 1871) Yponomeutidae Thuja spp. Severna Amerika 1997 ES Škerlavaj & Munda, 1999 Argyresthia trifasciata Staudinger 1871 Yponomeutidae Thuja spp., Juniperus spp. poreklo neznano 1998 ES Gomboc, 2003 Cacyreus marshalli Butler 1898 Lycaenidae Pelargonium spp., Geranium spp. Afrika 2008 IN Polak, 2009 Caloptilia azaleella (Brants 1913) Gracillariidae Rhododendron spp. Azija 2001 ES Gomboc, 2003 Cameraria ohridella Deschke & Dimic 1986 Gracillariidae Aesculus hippocastani Azija 1995 IN Milevoj & Maček, 1997 Cydalima perspectalis (Walker 1859) Crambidae Buxus spp. Azija 2011 IN Jež, 2012; Seljak, 2012 Ephestia kuehniella Zeller 1879 Crambidae kozmopolitska vrsta <1900 IN Janežič, 1951 Duponchelia fovealis Zeller 1847 Crambidae polifag Sredozemlje 2009 ES Gomboc, 2012? GraphoHta molesta (Busk 1916) Tortricidae Prunus spp ..Malus spp., Pvrus spp. Azija 20. leta 20. st. IN Janežič, 1951 VrstaVSpecies Družina/F amily Gostitelj ske rastline/ Host plants Izvor/Origin Leto2 /Year Status Vir/Reference Helicoverpa armigera (Hübner 1808) Noctuidae polifag Afrika ? IN Gomboc, 1999 Hvphantria cunea (Drury 1773) Arctiidae polifag Severna Amerika 1950 ES Janežič, 1968 Parectopa robiniella Clemens 1863 Gracillariidae Robinia pseudoacacia Severna Amerika 1982 ES Maček, 1982 Paysandisia archon (Burmeister 1880) Castniidae Arecaceae Južna Amerika 2008 IN Seljak et al, 2011 Phtorimea operculella (Zeller 1873) Gelechiidae Solanum tuberosum Južna Amerika <1950 IN Janežič, 1951 Phyllocnistis citrella Stainton 1856 Gracillariidae Citrus spp. Azija 2000 TS v tem članku/present paper Phyllocnistis vitegenella Clemens 1859 Gracillariidae Vitis spp. Severna Amerika 2004 ES Seljak, 2005b Phyllonorycter issikii (Kumata i 963) Gracillaridae Tilia spp. Azija 2004 ES Jure M., 2011 Phyllonorycter leucograp-hella (Zeller 1850) Gracillaridae Pyracantha coccinea Sredozemlje 1994 ES Maček, 1976 Phyllonorycter platani (Staudinger 1870) Gracillaridae Platanus spp. Sredozemlje 1968 ES Maček, 1968 Phvllonorvcter robiniella (Clemens 1859) Gracillariidae Robinia pseudacacia Severna Amerika 1994 ES-IN Seljak, 1995 Sitotroga cerealella (Olivier) Gelechiidae žita Severna Amerika <1900 IN Janežič, 1951 Tuta absoluta (Meyrick 1917) Gelechiidae Solanaceae Južna Amerika 2009 IN Žežlina et al., 2011 DIPTERA Ceratitis capitata (Wiedemann 1824) Tephritidae polifag Afrika 1958 ES Peyrek, 1959 Chymomyza amoena (Loew1862) Drosophilidae plodovi (jabolka, hruške, slive, gozdni sadeži, idr.) Severna Amerika 2012 ES v tem članku/present paper Contarinia quinquenotata (F. Low 1888) Cecidomyiidae Hemerocallis fulva Vzhodna Azija ? ES Janežič, 1979; Janežič, 1989 VrstaVSpecies Družina/F amily Gostitelj ske rastline/ Host plants Izvor/Origin Leto2 /Year Status Vir/Reference Dasineura gleditchiae Osten Sacken 1866 Cecidomyiidae Gleditsia triacanthos Severna Amerika 2006 (Seljak) ES Jure & Jure, 2010 Dasineura oxvcoccana (Johnson 1899) Cecidomyiidae Vaccinium spp. Severna Amerika 2004 IN EPPO, 2004 Drosophila suzukii (Matsumura 1931) Drosophilidae polifag Azija 2010 IN Seljak, 2011b Euaresta aequalis (Loew 1862). Tephritidae Xanthium spp. Severna Amerika 2008 ES Seljak, 2013 (v tisku) Liriomyza huidobrensis (Blanchard 1926) Agromyzidae polifag Srednja Amerika 1999 TS Seljak, 2003b Liriomyza trifolii (Burgess 1880) Agromyzidae polifag Severna Amerika 1980 TS Pagliarini, 1981 Obolodiplosis robiniae (Haldeman 1847) Cecidomyiidae Robinia pseudacacia Severna Amerika 2004 ES Duso et al., 2005 Ophiomyia kwansonis Sasakawa, 1961 Agromyzidae Hemerocallis flava Azija 2011 ES Jure et al., 2012 Phytomyza gymnostoma Loew1858 Agromyzidae Allium spp. poreklo neznano 1994 IN Seljak, 1998 Rhagoletis cingulata (Loew 1862) Tephritidae Prunus avium, P. cerasus Severna Amerika 2007 IN EPPO, 2007; Seljak & Bjeliš, 2008 Rhagoletis completa Cresson 1929 Tephritidae Juglans spp. Severna Amerika 1997 IN Seljak & Žežlina, 1999 Stenodiplosis panici Plotnikov 1926 Cecidomyiidae Panicum miliaceum Vzhodna Azija ? ? Janežič, 1972 HYMENOPTERA Aproceros leucopoda Takeuchi 1939 Argidae Ulmus spp. Azija 2011 ES de Groot et al., 2012; Seljak, 2012 Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu Cynipidae Castanea spp. Azija 2005 IN Seljak, 2006