USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE KNJIŽNICA USTAVNEGA SODIŠČA Jasmina Smailagić POLOŽAJ IN POMEN SPECIALNIH KNJIŽNIC V SLOVENIJI: PRIMER SPECIALNE KNJIŽNICE USTAVNEGA SODIŠČA Pisna naloga za bibliotekarski izpit Ljubljana, 2021 Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit II IZJAVA O AVTORSTVU IN O JAVNI OBJAVI PISNE NALOGE Spodaj podpisana zagotavljam, da S svojim podpisom zagotavljam, da: • sem pisno nalogo izdelala samostojno in je moje avtorsko delo, • so dela drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih navajam neposredno ali povzemam, navedena oziroma citirana v skladu s standardom APA, • sem besedila ali podatke, ki so avtorsko zaščiteni, uporabila v skladu z določbami zakona, ki določa avtorske pravice, • je elektronska oblika pisne naloge istovetna s tiskano obliko naloge, • na podlagi 23. člena Pravilnika o bibliotekarskem izpitu ter v skladu s prvim odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah dovoljujem javno objavo elektronske oblike pisne naloge na portalu Digitalne knjižnice Slovenije. Podpis avtorice: Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit III V Ljubljani, dne 9. 10. 2021 Ključna dokumentacijska informacija Ime in PRIIMEK: Jasmina SMAILAGIĆ Naslov pisne naloge: Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča Kraj: Ljubljana Leto: 2021 Št. strani: 28 Št. slik: 12 Št. preglednic: 2 Št. prilog: 1 Št. strani prilog: 3 Št. referenc: 29 Strokovno usposabljanje za bibliotekarski izpit je potekalo v: Ustavno sodišče RS – Knjižnica Mentor v času strokovnega usposabljanja: Barbara Kavčič UDK: 026:342.565.2(497.4Ljubljana)(043) Ključne besede: specialne knjižnice, elektronski viri, knjižnica Ustavnega sodišča, knjižnične storitve Izvleček Specialna knjižnica Ustavnega sodišča (v nadaljevanju KUS) v skladu s strokovnimi standardi nudi uporabnikom storitve, kot so izposoja knjig, medknjižnična izposoja, dostop do člankov v revijah, ki so na razpolago v knjižnici, vnos bibliografij, nakup literature, dostop do elektronskih člankov in iskanje po zakonodajnem gradivu. KUS na intranetni strani objavlja povezave na uradne liste, knjižne novosti in kazala revij, spremlja približno 200 zakonov, ki so pomembni za delo Ustavnega sodišča, ter omogoča iskanje po zakonodaji državnega zbora in po slovenskih podatkovnih zbirkah IUS-INFO ter Tax-Fin-Lex. V raziskavi smo z metodo anketiranja ugotavljali pomen KUS za zaposlene na Ustavnem sodišču Republike Slovenije, vlogo KUS pri zagotavljanju njihovih delovnih potreb in stopnjo njihovega zadovoljstva s storitvami KUS. V anketi je sodelovalo 36 aktivnih članov KUS, ki so si v zadnjem letu Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit IV izposodili najmanj eno knjigo. Ugotovljeno je bilo, da so anketiranci dobro seznanjeni s storitvami KUS in da so storitve pomembne za njihovo delo, pogrešajo pa dostop do dodatnih tujih podatkovnih zbirk, kot so Westlaw, HeinOnline in JSTOR, saj njihovo delo zahteva tudi spremljanje tuje pravne literature. Na podlagi rezultatov ankete bomo predlagali nakup dodatnih podatkovnih zbirk z enomesečno preizkusno dobo. Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit V KAZALO VSEBINE 1 UVOD ................................................................................................................................. 1 2 IZHODIŠČA ZA DELO SPECIALNE KNJIŽNICE ......................................................... 2 3 KRATEK PREGLED DOSEDANJIH STANDARDOV ZA SLOVENSKE SPECIALNE KNJIŽNICE ................................................................................................................................ 3 4 POMEN MERJENJA ZADOVOLJSTVA UPORABNIKOV KNJIŽNICE ...................... 4 5 KNJIŽNICA USTAVNEGA SODIŠČA ............................................................................ 5 5.1 ZAČETKI KUS ........................................................................................................... 5 5.2 ORGANIZACIJA KUS ............................................................................................... 6 5.3 ZBIRKA KUS .............................................................................................................. 6 5.4 ZAPOSLENI IN UPORABNIKI KUS ........................................................................ 8 5.5 KNJIŽNIČNE STORITVE KUS ................................................................................. 8 5.6 PRORAČUN KUS ..................................................................................................... 10 5.7 IZZIVI ZA NADALJNJE DELOVANJE KUS ......................................................... 11 6 ORGANIZACIJA USTAVNEGA SODIŠČA IN RAZISKAVE V KUS ........................ 12 7 PREVERITEV HIPOTEZ ................................................................................................. 13 8 RAZISKOVALNA METODA ......................................................................................... 13 9 REZULTATI ANKETE .................................................................................................... 14 9.1 DEMOGRAFSKI PODATKI .................................................................................... 14 9.2 POZNAVANJE POVEZAV DO COBISS ................................................................ 15 9.3 UPORABA STORITEV IN ZADOVOLJSTVO S STORITVAMI KUS ................. 16 9.4 DOSTOP DO DODATNIH TUJIH PODATKOVNIH ZBIRK ................................ 18 9.5 SEZNANJENOST S STORITVAMI KUS ............................................................... 20 9.6 UPORABA STORITEV IN ZADOVOLJSTVO S STORITVAMI KUS GLEDE NA IZOBRAZBO ....................................................................................................................... 20 10 RAZPRAVA Z ZAKLJUČKI ....................................................................................... 23 11 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA .......................................................................... 26 Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit VI KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Zadovoljstvo s storitvami knjižnice Ustavnega sodišča ................................... 17 Preglednica 2: Dostop do tujih dodatnih podatkovnih zbirk v KUS ........................................ 19 KAZALO SLIK Slika 1: Slika povezav, do katerih zaposleni na Ustavnem sodišču lahko dostopajo na intranetu Ustavnega sodišča .................................................................................................................... 10 Slika 2: Organigram organizacije Ustavnega sodišča (Vir: Ustavno sodišče RS, b. d.) .......... 12 Slika 3: Spol anketirancev (n = 36) .......................................................................................... 14 Slika 4: Izobrazba anketirancev (n = 36) .................................................................................. 15 Slika 5: Poznavanje objavljene povezave do vzajemnega kataloga COBIB.SI in povezava do lokalne baze COBISSUSRS.SI na intranetni strani Ustavnega sodišča (n = 35) ................ 15 Slika 6: Pogostost uporabe knjižnične storitve v KUS (n = 36) ............................................... 16 Slika 7: Knjižnične storitve, ki jih anketiranci uporabljajo v KUS – več možnih odgovorov (n = 36) .......................................................................................................................................... 17 Slika 8: Bi pri svojem delu uporabljali možnost dostopa do dodatnih tujih podatkovnih zbirk, ki bi vam jo potencialno omogočala KUS (n = 36) .................................................................. 18 Slika 9: Razlogi za uporabo možnosti dostopa do dodatnih tujih podatkovnih zbirk (n = 31) 19 Slika 10: Ste dovolj dobro seznanjeni s storitvami, ki jih ponuja KUS? (n = 36) .................... 20 Slika 11: Uporaba storitve KUS glede na izobrazbo anketirancev .......................................... 21 Slika 12: Zadovoljstvo s storitvami KUS glede na izobrazbo .................................................. 22 KAZALO PRILOG PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK ................................................................................... I Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit VII UPORABLJENE KRATICE COBIB.SI – vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBISS.SI – Kooperativni online bibliografski sistem in servisi Slovenije COVID-19 – nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2 EPA – evidenca parlamentarnega akta IFLA – The International Federation of Library Associations (Mednarodna zveza bibliotekarskih društev in ustanov) IKT– informacijsko-komunikacijska tehnologija KUS – knjižnica Ustavnega sodišča RS – Republika Slovenija SEU – Sodišče Evropske unije UKM – Univerzitetna knjižnica Maribor Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit VIII ZAHVALA Zahvaljujem se svetovalcem in sodnikom Ustavnega sodišča za sodelovanje pri anketi. Posebna zahvala gre moji mentorici Barbari Kavčič za strokovne komentarje in vzpodbudo in Oddelku za izobraževanje, razvoj in svetovanje pri NUK. Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 1 1 UVOD Hiter razvoj družbe v zadnjih 30 letih je prinesel nove načine mišljenja in nove tehnologije ter z njimi povezane drugačne načine komuniciranja, ki na začetku tega stoletja še niso bili poznani. Hitro napredovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) je prineslo s seboj nove načine medsebojnega sporazumevanja, s tem pa tudi nove zahteve glede usposobljenosti in strokovnega znanja zaposlenih v knjižnici. Usvojitev novih znanj in veščin, ki omogočajo uporabo IKT, je mogoče doseči samo s permanentnim izobraževanjem na tem področju. Organizacija matične inštitucije ni omejena zgolj na gospodarske subjekte in javno upravo, ampak specialne knjižnice delujejo tudi v različnih nevladnih organizacijah z različnih področij npr. znanost, kulture, zdravstva idr. Specialne knjižnice podpirajo delovni in raziskovalni proces organizacije, v katere sestavi deluje in s svojimi zbirkami in storitvami pokriva posamezno disciplino ali določeno področje znanja (Slovenske knjižnice v številkah, 2020). Knjižnica Ustavnega sodišča (v nadaljevanju KUS) spada med vladne specialne knjižnice in omogoča dostop do pravne literature in drugih informacijskih virov s področja prava. KUS je je bila ustanovljena za strokovno podporo zaposlenim na Ustavnem sodišču. Njen nastanek sega v leto 1964. Delovanje KUS je v celoti prilagojeno potrebam njenih uporabnikov, ki so zaposleni na Ustavnem sodišču. Storitve KUS zajemajo zlasti izposojo knjig, medknjižnično izposojo in dostop do člankov v revijah. Med KUS in uporabniki poteka stalna komunikacija tako formalno kot neformalno, kar pomeni, da je KUS redno seznanjena s potrebami uporabnikov in tudi s stopnjo njihovega zadovoljstva. Uporabniki lahko gradivo naročijo neposredno v knjižnici ali po telefonu in elektronski pošti. Delovanje KUS je tako zelo fleksibilno in se stalno in ažurno prilagaja zahtevam uporabnikov. Cilj teoretičnega dela naloge je predstaviti pomen in vlogo KUS kot specialne knjižnice. Cilj empiričnega dela naloge je z anketo ugotoviti odnos anketirancev do storitev KUS ter stopnjo njihovega zadovoljstva. Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 2 Na podlagi literature (Ambrožič, 2016; Podbrežnik, 2016), v kateri so bili uporabniki v povprečju zadovoljni s storitvami proučevanih splošnih in visokošolskih knjižnic, smo v nalogi postavili tri hipoteze: • Hipoteza 1: Anketiranci so zadovoljni s storitvami KUS. • Hipoteza 2: Več kot polovica anketirancev si želi dodatne dostope do dodatnih tujih podatkovnih zbirk. • Hipoteza 3: Anketiranci z magisterijem znanosti/doktoratom so bolj zadovoljni s storitvami KUS kot anketiranci z nižjo stopnjo formalne izobrazbe. Pri preverjanju hipotez smo uporabili anketno metodo preko spletnega anketiranja 1KA. Anketiranci so na Likertovi lestvici zadovoljstva označili svoje zadovoljstvo s storitvami KUS, kot so izposoja knjig, medknjižnična izposoja in dostop do člankov v revijah. Pri proučitvi teoretičnega dela smo uporabili deskriptivno, zgodovinsko in primerjalno metodo. V zvezi s hipotezo 3 je treba še pojasniti, da se pojem »nižja stopnja formalne izobrazbe« nanaša na univerzitetno izobrazbo ali izobrazbo 2. bolonjske stopnje. 2 IZHODIŠČA ZA DELO SPECIALNE KNJIŽNICE V 11. členu Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1, 2001) določa, da razvoj knjižnic usmerjajo standardi in strokovna priporočila, ki se nanašajo na organiziranost in delovanje knjižnične javne službe, ki jih sprejme Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je leta 2018 sprejel Strokovne standarde za specialne knjižnice, ki vsebujejo devet poglavij in usmerjajo delovanje specialnih knjižnic (Strokovni standardi za specialne knjižnice, 2018). Namen teh je spodbuditi razvoj specialnih knjižnic in povečati njihov prispevek k razvoju matične ustanove. Strokovni standardi za specialne knjižnice priporočajo evalvacijo kot pomembno orodje za oceno vpliva knjižnice v matični organizaciji in širšem okolju. Pri tem poudarjajo pomen sistematičnosti evalvacije, saj se lahko zgolj na tak način ugotavlja in vrednoti uspešnost delovanja knjižnice, uresničevanje njenega poslanstva in doseganje zastavljenih ciljev (Strokovni standardi za specialne knjižnice, 2018, str. V). Vsako poglavje Strokovnih standardov spremlja nabor kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov, ki nam omogočajo spremljanje delovanja specialne knjižnice in merijo njeno Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 3 uspešnost. Nabor kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov si knjižnica izbere poljubno glede na svojo velikost, namen in cilje (Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2021). V Strokovnih standardih za specialne knjižnice so med drugim zapisani tudi nameni, poslanstvo in cilji specialnih knjižnic, in sicer »Specialna knjižnica je del matične organizacije oziroma je organizacijska enota v okviru inštitucij, ki delujejo na področju kulturnih, izobraževalnih, znanstveno raziskovalnih, gospodarskih, zdravstvenih in drugih organizacij, društev ali javne uprave. Temeljno poslanstvo specialne knjižnice je upravljanje znanja v matični organizaciji. V ta namen specialna knjižnica izvaja knjižnično dejavnost na posameznih znanstvenih oziroma strokovnih področjih matične organizacije. Zadovoljuje predvsem informacijske potrebe zaposlenih v matični organizaciji ter nudi podporo delovnim in izobraževalnim procesom, če opravlja knjižnično dejavnost kot javno službo, pa tudi širši javnosti. Knjižnična dejavnost specialne knjižnice vključuje bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.« (Strokovni standardi za specialne knjižnice, 2018, str. 2). 3 KRATEK PREGLED DOSEDANJIH STANDARDOV ZA SLOVENSKE SPECIALNE KNJIŽNICE Prve specialne knjižnice so bile evidentirane v letih 1962 in 1963, saj je Zakon o knjižnicah iz leta 1961 (Zakon o knjižnicah, 1961) knjižnicam nalagal vpis v razvid knjižnic. Do leta 1966 je bilo popisanih 31 specialnih knjižic, ki so med tovrstne knjižnice sodile po definiciji Unesca. Specialna tehnična knjižnica je bila tako vsaka knjižnica, ki je bila v prvi vrsti namenjena omejenemu številu strokovnjakov, znanstvenikov in raziskovalcev z določenega strokovnega področja (Češnovar, 2002). Prvi Strokovni standardi za specialne knjižnice so bili sprejeti v letu 1975 v Jugoslaviji, prvi slovenski Strokovni standardi za specialne knjižnice pa so bili sprejeti leta 1990 (Čuk idr., 2018). Po teh Strokovnih standardih je temeljni namen specialne knjižnice, posredovati knjižnično gradivo ter znanstvene, tehnične ter poslovne informacije, ki bodo zadovoljevale sedanje in prihodnje potrebe delavcev matične delovne organizacije, za podporo raziskovalne in strokovne dejavnosti ter poslovnih aktivnosti in strateških upravljavskih odločitev (Češnovar, 2002, str. 170). Hiter in posodobljen razvoj IKT in svetovnega spleta je leta 2000 prinesel nastanek novih Meril in standardov za organizacijo in delovanje specialnih knjižnic. Merila so prinesla sodobnejši pogled na specialne knjižnice in so predstavljala precejšni razvojni korak naprej glede na dokument iz leta 1990, vendar nikoli niso bila uradno sprejeta s strani strokovnih knjižničnih organov (Čuk idr., 2018, str. 13). Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 4 V Merilih in standardih za organizacijo in delovanje specialnih knjižnic prav tako navajajo cilje, namene in naloge specialnih knjižnic »Specialna knjižnica je organizacija ali del organizacije, ki opravlja knjižnično dokumentacijsko in informacijsko dejavnost. Je organizacijska enota v okviru kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, gospodarskih in drugih organizacij ali pravnih oseb ter državnih organov, lahko pa deluje kot samostojna pravna oseba, če je tako določeno v ustanovitvenem aktu. Specialna knjižnica podpira delovni in raziskovalni proces organizacije, v katere sestavi deluje in je namenjena zadovoljevanju informacijskih in raziskovalnih potreb zlasti zaposlenih v organizaciji, lahko pa tudi drugih uporabnikov. Specialna knjižnica, ki je samostojna pravna oseba, je namenjena predvsem podpori delovnega in raziskovalnega procesa v določeni stroki.« (Merila in standardi za organizacijo in delovanje specialnih knjižnic, 2000, str. 4). 4 POMEN MERJENJA ZADOVOLJSTVA UPORABNIKOV KNJIŽNICE Merjenje zadovoljstva uporabnikov s knjižnico in knjižničnimi storitvami lahko veliko prispeva k izboljšavi storitev knjižnic. Ambrožič (2016) v svoji raziskavi navaja, da uporabo in zadovoljstvo z informacijskimi viri in storitvami knjižnice NUK že skoraj tri desetletja spremlja s študijami uporabnikov. Ugotavlja visoko povprečno stopnjo zadovoljstva z elektronskimi viri oziroma storitvami NUK, tako v letu 2013 kot v letu 2015. Poleg tega so v strateškem načrtu NUK za obdobje 2015–2019 (Strateški načrt Narodne in univerzitetne knjižnice …, 2014) poudarili potrebo po pridobitvi podrobnejših podatkov o informacijskih potrebah ter vedenju dejanskih in potencialnih uporabnikov knjižnice, ki jim bodo v pomoč pri načrtovanju in nadaljnjem razvoju storitev. Glavna metoda proučevanja zadovoljstva v njihovi raziskavi je kvantitativna raziskava s pomočjo vprašalnika. Tudi v drugih raziskavah se pogosto uporabljajo kvantitativne metode za proučevanje zadovoljstva in kakovosti storitev s strani uporabnikov. Podbrežnik (2016, str. 20) v svoji raziskavi ugotavlja zadovoljstvo uporabnikov s kakovostjo storitev v slovenski splošni knjižnici. Avtor navaja, da kakovost storitev ni enaka zadovoljstvu, temveč je le eden od vzrokov za njegov nastanek, saj ima vsak uporabnik različna pričakovanja glede določenih storitev in uporabniki lahko različno zaznavajo kakovost storitve. Posledično so lahko uporabniki z enako storitvijo različno zadovoljni. Avtor raziskave poudari tudi, da kakovost storitev vpliva na zadovoljstvo uporabnikov, le-ta pa na zvestobo uporabnikov in posledično na uspešnost storitvene organizacije. Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 5 Podbrežnik in Bojnec (2013, str. 193) navajata, da vodstva knjižnic vedno bolj zanimajo uporabnikova pričakovanja o kakovosti knjižničnih storitev in mnenja o zaznani kakovosti storitev, ki jih knjižnice ponujajo. Poudarita, da postajajo informacije, ki jih posredujejo uporabniki, ključne za razvoj in načrtovanje dolgoročnega razvoja dejavnosti v knjižnicah. Poleg omenjenih raziskav zadovoljstva s knjižničnimi storitvami ne moremo mimo raziskave zadovoljstva s knjižničnimi storitvami visokošolskih knjižnic, kot je Samoevalvacijsko poročilo Univerzitetne knjižnice Maribor (Legat idr., 2009), v katerem so avtorji ugotavljali zadovoljstvo uporabnikov s prostori in opremo UKM ter splošno zadovoljstvo s kakovostjo storitev. Ta raziskava pa ni edina, ki je ugotavljala zadovoljstvo uporabnikov visokošolskih knjižnic. Cvek (2019) je raziskovala splošno zadovoljstvo uporabnikov s prostorom, odpiralnim časom in knjižničnimi storitvami oddelčne knjižnice Osrednje humanistične knjižnice Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (OHK FF) 1 . Magajne (2005) pa je v svojem diplomskem delu raziskala pričakovanja in zadovoljstvo uporabnikov s storitvami Oddelka za geografijo OHK FF. 5 KNJIŽNICA USTAVNEGA SODIŠČA 5.1 ZAČETKI KUS Na podlagi Zakona o Ustavnem sodišču SR Slovenije (Zakon o Ustavnem sodišču SR Slovenije, 1963) je leta 1964 začelo delovati Ustavno sodišče SR Slovenije 2 , v okviru katerega je začel delovati tudi biro za ustavnopravno evidenco in dokumentacijo s knjižnico. Biro je opravljal naloge specialne knjižnice in je bil strokovna podpora Ustavnega sodišča SR Slovenije. Leta 1964 je imela specialna knjižnica 4950 knjižnih enot s področja pravne literature in 122 periodičnih publikacij. Prejemala je uradne liste jugoslovanskih republik 3 , občinska uradna glasila in tudi publikacije Ustavnega sodišča Jugoslavije ter drugih republiških ustavnih sodišč, ki jih hrani še danes (Deset let dela Ustavnega sodišča Slovenije, 1974). Današnjo 1 V okviru OHK FF deluje 18 oddelčnih knjižnic. 2 Gre za republiško US, ki je delovalo v okviru SFRJ do osamosvojitve Republike Slovenije leta 1991. 3 Socialistične republike Hrvaške, Socialistične republike Bosne in Hercegovine, Socialistične republike Črne gore, Socialistične republike Makedonije in Socialistične republike Srbije, ki je imela v sestavi dve avtonomni pokrajini Vojvodino in Kosovo. Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 6 stavbo Ustavnega sodišča je v renesančnem slogu leta 1881 postavil Franz vitez Gariboldi (Prelovšek in Kresal, 1998). 5.2 ORGANIZACIJA KUS Danes KUS deluje v okviru Službe za dokumentacijo in informatiko. Pred letom 2001 je knjižnica uporabljala knjižnični informacijski sistem, imenovan KIS. Leta 2001 je postala polnopravna članica vzajemne baze COBISS.SI. KUS se nahaja v visokem pritličju in sestoji iz dveh knjižničnih prostorov. Prostor za delo z uporabniki, ki je hkrati tudi delovni prostor dveh zaposlenih, meri 67,21 m 2 . Knjižnična zbirka, do katere ni prostega dostopa, se nahaja v kleti v 100 m 2 velikem prostoru pod prostorom za delo z uporabniki. Prostor za delo z uporabniki in prostor, v katerem se nahaja knjižnična zbirka, sta med seboj povezana s stopnicami. Trenutno poteka prenova prezračevalnega sistema knjižnice, kjer se nahaja gradivo. Prostorsko stisko gradiva je KUS uredila leta 2010, ko so pridobili nove prostore v kleti. Gradivo so preselili iz knjižnice v klet in uredili pomične police. Knjižnično gradivo je zunanjim uporabnikom na voljo v čitalnici KUS, mogoča je medknjižnična izposoja. Za zunanje stranke velja stroškovnik za izdajo fotokopij. Stroškovnik je objavljen na oglasni deski Ustavnega sodišča. Čitalnica se nahaja v knjižnici in ima osem čitalniških mest, kjer se lahko uporabniki s svojim računalnikom povežejo z medmrežjem. Eno od mest je namenjeno zunanjim uporabnikom, ki nimajo lastnega računalnika in lahko uporabijo knjižnični računalnik ter imajo povezavo do medmrežja. Čitalnica KUS še nima omogočenega fizičnega dostopa za gibalno ovirane osebe. Dostop za gibalno ali drugače ovirane osebe je sicer urejen do glavne pisarne Ustavnega sodišča, kjer lahko zunanje stranke vlagajo pobude za presojo ustavnosti. Za gibalno ovirane so urejene tudi sanitarije. Uradne ure glavne pisarne in KUS so ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8.30 do 12.00, ob sredah od 10.00 do 15.00 (Razpored dela Ustavnega sodišča za čas pomladanskega zasedanja 2021, 2020). 5.3 ZBIRKA KUS Zbirka KUS se nahaja v kletnem prostoru in obsega: Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 7 • literaturo s področja ustavnega, civilnega, kazenskega, gospodarskega prava in varstva človekovih pravic, • zakonodajo, • komentarje zakonov, • gradivo s področja primerjalnega prava članic EU, • zakonodajo tujih držav, • sodno prakso ustavnih sodišč. Knjižnica ima tudi obsežno zbirko ustavno sodne prakse tujih ustavnih sodišč: Nemčije, Avstrije, Češke, Slovaške, Turčije in Francije. V KUS hranimo tudi slovensko ustavo v Braillovi pisavi. V letu 2020 je knjižnična zbirka KUS 12.594 enot. Prirast enot v letu 2020 je bil 388 enot, odpis enot pa 255 enot. V letu 2019 je imela KUS 92 tekoče naročenih naslovov serijskih publikacij, od teh 17 tiskanih, ki imajo hkrati omogočen oddaljen dostop 4 , v letu 2020 je tekoče naročenih 90 naslovov serijskih publikacij (Narodna in univerzitetna knjižnica, b. d.). V letu 2019 je knjižnico fizično obiskalo 1.245 oseb, v letu 2020 1.020 oseb (18,1 % upad obiska glede na leto 2019). Leta 2019 je bilo izposojenih 1.119 enot gradiva, v letu 2020 pa le 709 enot gradiva (36,6 % upad glede na leto 2019). Leto 2020 je bilo za delovanje KUS specifično zaradi pandemije COVID-19. Na podlagi odredbe predsednika Ustavnega sodišča, ki smo jo prejeli vsi zaposleni po elektronski pošti, je bilo vsem sodnim osebam od 15. 3. 2021 do 27. 3. 2021 odobreno delo na domu. Predstojniki služb so določili način izvajanja tega ukrepa, saj je bilo treba v nekaterih službah zagotoviti izvajanje dežurstva, kar je veljajo tudi za knjižnico. KUS je bila odprta brez kakršnekoli prekinitve za zaposlene (razen za zunanje stranke), pri čemer sta se strokovni knjižnični osebi na delovnem mestu dnevno izmenjavali. Kljub temu je pandemija COVID-19 vplivala na manjši obseg izposoje in naročil strokovnega gradiva. Pri tem se je povečal obseg skeniranja določenih gradiv, pošiljanje gradiva po elektronski pošti in povpraševanje po oddaljenem dostopu. 4 Je način dostopa do elektronskega informacijskega vira izven knjižnice, kjer se mora uporabnik za njegovo uporabo avtenticirati in avtorizirati (prijaviti). Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 8 5.4 ZAPOSLENI IN UPORABNIKI KUS Iz arhiva kadrovske evidence Ustavnega sodišča razberemo, da je bila vodja KUS od 1. 10. 1977 do 19. 8. 1991 Kaja Drašlar, ki se je na tem mestu tudi upokojila. Diplomirala je na Filozofski fakulteti in ni imela formalne bibliotekarske izobrazbe. Tudi sedanja vodja knjižnice Andreja Potočnik, ki je na to mesto prišla za njo, je strokovni knjižnični delavec 5 s končanim študijem na Ekonomski fakulteti v Mariboru. V KUS sta zaposleni dve osebi za nedoločen čas. Vodja knjižnice ima izobrazbo ravni VII/2, specializacija po visokošolskem strokovnem programu. Knjižničarka ima opravljeno 1. bolonjsko stopnjo in je pridobila naziv diplomirana bibliotekarka in informatičarka. Dovoljenje za vzajemno katalogizacijo imata v KUS obe zaposleni. V letu 2019 je KUS kreirala 67 zapisov v lokalno bazo podatkov za vzajemni katalog, od teh je bilo 23 zapisov za osebne bibliografije (Slovenske knjižnice v številkah, 2020). KUS nudi strokovno podporo ustavnim sodnikom in pravnim svetovalcem ter ima 76 potencialnih uporabnikov 6 (Slovenske knjižnice v številkah, 2020). KUS ne zaračunava storitev uporabnikom v matični ustanovi in knjižnično gradivo izposodi uporabnikom za nedoločen čas. 5.5 KNJIŽNIČNE STORITVE KUS KUS na intranetni strani Ustavnega sodišča objavlja povezave do aktualnih uradnih listov RS, knjižnih novosti in kazala tekoče naročenih revij ter spremlja približno 200 aktualnih zakonov RS in njihove spremembe, ki so pomembni za delo Ustavnega sodišča, spremlja predhodne odločbe SEU 7 in članke, ki jih za Ustavno sodišče pripravi podjetje Kliping, d. o. o. KUS na 5 Strokovni knjižnični delavci so delavci, ki imajo formalno izobrazbo s področja bibliotekarstva ali informacijskih znanosti (diplomirani bibliotekarji), ter tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij in opravljen bibliotekarski izpit (diplomirani priučeni bibliotekarji). 6 Potencialni uporabniki so uporabniki knjižnice, ki jim je knjižnica v skladu s svojo funkcijo primarno namenjena. Pri specialni knjižnici so to strokovni delavci, zaposleni v matični organizaciji oziroma v organizacijah, ki uporabljajo storitve knjižnice. 7 Postopek predhodnega odločanja je postopek, kjer sodelujeta nacionalno sodišče in Sodišče (v sklopu SEU). Sodišče zastavi vprašanje, ki se nanaša na razlago prava EU, ali vprašanje glede skladnosti kakega akta EU z na primer človekovimi pravicami, ki so zapisane v Listini EU o temeljnih pravicah, v Luksemburg. Sodišče je vezano na odločitev SEU. Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 9 intranetu objavi povezave do dnevnega izbora relevantnih člankov. Ob tem objave člankov tudi arhivira, saj to prispeva k učinkovitejšemu iskanju uporabnikov po vsebinah izpostavljenih člankov. Pomembna naloga obeh strokovnih knjižničnih oseb v KUS je naročanje strokovnega gradiva. KUS izvede naročilo nakupa strokovne pravne literature po predhodni odobritvi generalnega sekretarja Ustavnega sodišča, ki je pooblaščen tudi za odobritev vseh nakupov strokovne literature. Predloge za nakup lahko podajo zaposleni v KUS, sodniki, strokovni sodelavci ali drugo strokovno sodno osebje Ustavnega sodišča. Ena izmed storitev, ki jih nudi KUS, je tudi iskanje po zakonodaji državnega zbora po predlogih zakonov in predlogih aktov, ki so v obravnavi, in sprejetih zakonih in aktih. V knjižnici se od leta 1990 hrani Evidenca parlamentarnega akta (EPA), kjer so podrobnejše obrazložitve členov in amandmajev k zakonom, ki jih je obravnaval državni zbor. V KUS na željo zaposlenih iščemo po specializiranih slovenskih podatkovnih zbirkah, kot sta IUS-INFO in Tax-Fin-Lex. Podatkovna zbirka s celimi besedili, ki jo knjižnica gradi samostojno, so odločitve Ustavnega sodišča. US izdaja zbirko Odločbe in sklepi Ustavnega sodišča od leta 1992 v tiskani obliki. KUS katalogizira ločena mnenja ustavnih sodnikov, ki so objavljena v zbirki Odločbe in sklepi Ustavnega sodišča, ter ločena mnenja ustavnih sodnikov, ki so objavljena na spletni strani Ustavnega sodišča. Poizvedbo o gradivu lahko zaposleni opravijo samostojno na intranetni strani Ustavnega sodišča. Na intranetni strani so na voljo tudi direktne povezave do COBISS-US RS in COBISS. S klikom na povezavo COBISS-US RS se odpre katalog lokalne baze KUS, s klikom na povezavo COBISS pa se odpre vzajemni katalog. Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 10 Slika 1: Slika povezav, do katerih zaposleni na Ustavnem sodišču lahko dostopajo na intranetu Ustavnega sodišča 5.6 PRORAČUN KUS Za nemoteno delovanje KUS so zagotovljena redna finančna sredstva, in sicer je KUS v letu 2020 porabila 55.751 EUR za informacijske vire, izobraževanja in sredstva za nakup knjižničnega gradiva (Narodna in univerzitetna knjižnica, b. d.), drugih virov prihodkov KUS nima. Zanimiva je primerjava sredstev in proračuna za nakup fizičnih in elektronskih virov različnih specialnih knjižnic. KUS ima 65 aktivnih članov in je v letu 2020 namenila 10.060 EUR sredstev (18-odstotni delež proračuna oziroma 154,8 EUR na aktivnega člana) za nakup elektronskih virov in 45.691 EUR sredstev za nakup gradiva na fizičnih nosilcih (82-odstotni delež proračuna oziroma 702,9 EUR na aktivnega člana), skupaj 55,751 EUR oziroma 857,7 EUR na aktivnega člana (Narodna in univerzitetna knjižnica, b. d.). Kot primerjavo lahko navedemo sredstva specialne vladne knjižnica Državno odvetništvo Republike Slovenije, ki ima 39 aktivnih članov in je v letu 2020 namenila 14.694 EUR sredstev (38,9-odstotni delež proračuna oziroma 376,8 EUR na aktivnega člana) za nakup elektronskih virov in 22.941 EUR sredstev za nakup gradiva na fizičnih nosilcih (61,1-odstotni delež Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 11 proračuna oziroma 588,2 EUR na aktivnega člana), skupaj 37.635 EUR oziroma 965 EUR na aktivnega člana (Narodna in univerzitetna knjižnica, b. d.). Specialna vladna knjižnica Državnega zbora RS, ki ima 186 aktivnih članov in je v letu 2020 namenila 30.696 EUR sredstev (18,8-odstotni delež proračuna oziroma 165,0 EUR na aktivnega člana) za nakup elektronskih virov in 132.644 EUR sredstev za nakup gradiva na fizičnih nosilcih (81,2-odstotni delež proračuna oziroma 713,1 EUR na aktivnega člana), skupaj 163.340 EUR oziroma 878,1 EUR na aktivnega člana (Narodna in univerzitetna knjižnica, b. d.). 5.7 IZZIVI ZA NADALJNJE DELOVANJE KUS KUS za zdaj nima izdelanega programskega dokumenta, v katerem bi bili opredeljeni poslanstvo, cilji in način uresničevanja ciljev KUS. Menimo, da zato še ne dosegamo priporočil v skladu s Strokovnimi standardi za specialne knjižnice, ki določajo: »Specialna knjižnica mora imeti jasno opredeljeno, razumljivo in javno objavljeno poslanstvo, vizijo ter cilje delovanja, kateri cilji morajo biti realni in merljivi, kjer svoje poslanstvo, strateške in kratkoročne cilje ter način njihovega uresničevanje specialne knjižnica podrobneje opredeli v programskih dokumentih.« (Strokovni standardi za specialne knjižnice, 2018, str. 3) Kavčič-Čolić (2019) navaja, da naj bi specialni knjižničarji prevzeli bolj aktivno vlogo pri načrtovanju in pripravi strateških in letnih načrtov knjižnice ter matične organizacije. Pri izboru, nakupu in implementaciji nove podatkovne zbirke Ifline smernice za gradnjo in razvoj knjižnične elektronske zbirke (Johnson idr., 2012) priporočajo sodelovanje knjižničnega osebja z zaposlenimi v informacijski podpori. Smernice priporočajo zapis razvojne politike gradnje knjižničnih podatkovnih zbirk, k temu pa dodajajo tudi zapisana jasna navodila (na primer v obliki kontrolnega seznama) kot pomoč pri odločitvi za nakup. Pri tem je dobrodošla tudi povratna informacija uporabnikov, tako z vidika uporabnosti in novih predlogov kot z vidika spremljanja dostopa. Zapisana politika in navodila predstavljata dobro orodje tudi za vrednotenje nakupa in stroškovne upravičenosti nakupa podatkovnih zbirk. Skladno s smernicami (Strokovni standardi za specialne knjižnice, 2018, str. 7) bo KUS organizirala dostop do dodatnih tujih podatkovnih zbirk. Trenutno je dostop do elektronskih Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 12 člankov v tujih podatkovnih zbirkah uporabnikom KUS omogočen le preko medknjižnične izposoje. 6 ORGANIZACIJA USTAVNEGA SODIŠČA IN RAZISKAVE V KUS Ustavno sodišče je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen državni organ (Ustavno sodišče RS, 2021). Po Poslovniku Ustavnega sodišča (Poslovnik Ustavnega sodišča, 2007) ima Ustavno sodišče sekretariat, pod katerega spadajo: • strokovna služba, • služba za analize in mednarodno sodelovanje, • služba za dokumentacijo in informatiko (katere del je knjižnica), • glavna pisarna in • služba za splošne in finančne zadeve. Slika 2: Organigram organizacije Ustavnega sodišča (Vir: Ustavno sodišče RS, b. d.) V letu 202 se Ustavno sodišče spopada z velikim številom pobud za presojo ustavnosti odlokov vlade, povezanih z epidemijo COVID-19. Poleg njih se Ustavno sodišče spoprijema s sodnimi zaostanki iz prejšnjih let. Ustavno sodišče namerava ta problem dolgoročno reševati z novimi zaposlitvami svetovalcev, ki bodo prav tako potencialni uporabniki KUS (Ustavno sodišče RS, 2021). Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 13 V KUS še ni bila izvedena raziskava zadovoljstva uporabnikov s knjižničnimi storitvami, razen avtoričine (Smailagić, 2014). V okviru diplomske naloge je raziskala, ali bi interni geslovnik KUS pomagal zaposlenim pri iskanju knjižničnega gradiva v katalogu COBISS. Raziskava je vključevala analizo pogostosti obiska KUS, in sicer je avtorica ugotovila, da se zaposleni pogosto obrnejo na KUS. Prav tako pa so zaposleni odgovarjali na vprašanje o zadovoljstvu s predmetnimi oznakami v katalogu COBIB, in sicer je avtorica ugotovila, da so anketiranci v povprečju z oznakami zadovoljni (Smailagić, 2014). 7 PREVERITEV HIPOTEZ V raziskavi nas je zanimalo, kako so zaposleni zadovoljni s storitvami KUS. Na podlagi ciljev empiričnega dela in literature, omenjene v uvodu, smo v nalogi preverjali tri hipoteze: • Hipoteza 1: Anketiranci so zadovoljni s storitvami KUS. • Hipoteza 2: Več kot polovica anketirancev si želi dodatne dostope do dodatnih tujih podatkovnih zbirk. • Hipoteza 3: Anketiranci z magisterijem znanosti/doktoratom so bolj zadovoljni s storitvami KUS kot anketiranci z nižjo stopnjo formalne izobrazbe 8 RAZISKOVALNA METODA Vprašalnik (Priloga 1) je bil izdelan s pomočjo spletnega orodja 1KA. Vsebuje 11 vprašanj, 7 vprašanj zaprtega tipa, 2 vprašanji sta polodprtega tipa, 1 vprašanje je odprtega tipa, eno vprašanje pa zajema petstopenjsko Likertovo lestvico zadovoljstva (1 = zelo nezadovoljen; 2 = nezadovoljen; 3 = niti sem zadovoljen/niti nisem zadovoljen; 4 = zadovoljen; 5 = zelo zadovoljen). Likertova sumacijska lestvica spada med intervalne lestvice in je oblikovana tako, da pokaže razlike med anketiranci, ki imajo različna mnenja o proučevanem objektu (Ambrožič, 2005). Vprašalnik je bil dostopen na spletnem servisu 1KA od 25. 1. 2021 do 29. 1. 2021. Aktivnih članov KUS v letu 2020 je bilo 65 (Narodna in univerzitetna knjižnica b. d.). Izpis Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 14 aktivnih uporabnikov 8 smo naredili v segmentu COBISS3/Izpisi/Izposoja/Seznami/Člani/Oznaka izpisa: I-C-09: Aktivni člani. Izpis nam je posredoval podatke 57 izmed 65 aktivnih članov, ki so si v letu 2020 vsaj enkrat izposodili knjigo v KUS. V nadaljevanju smo zato vprašalnike posredovali danim 57 uporabnikom KUS. Od tega je bilo 43 ženskih aktivnih članov (75,4 %) in 14 moških aktivnih članov (24,6 %). Vprašalnik je bil posredovan na njihove službene elektronske naslove. Prejeli smo 36 rešenih vprašalnikov. 9 REZULTATI ANKETE 9.1 DEMOGRAFSKI PODATKI Vzorec je sestavljalo 36 oseb, od katerih je bilo 28 žensk (78 %) in 8 moških (22 %), kot je prikazano na Sliki 3. Vidimo, da se razmerje moških in žensk znotraj vzorca ujema z razmerjem moških in žensk znotraj vseh aktivnih članov KUS, ki so si v letu 2020 vsaj enkrat izposodili knjigo v KUS. Slika 3: Spol anketirancev (n = 36) Največ anketiranih, in sicer 18 oseb ima nižjo stopnjo formalne izobrazbe (50 %). Magisterij znanosti ima 9 anketirancev (25 %), doktorat pa ima 9 anketirancev (25 %), kot je prikazano na Sliki 4. 8 Aktivni uporabnik je uporabnik, ki je vsaj enkrat v letu obiskal knjižnico oz. na daljavo uporablja njene storitve. Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 15 Slika 4: Izobrazba anketirancev (n = 36) 9.2 POZNAVANJE POVEZAV DO COBISS Želeli smo preveriti poznavanje dostopa do katalogov knjižnice oziroma do njenega gradiva. Anketirance smo v ta namen vprašali, ali vedo, da sta na intranetni strani Ustavnega sodišča objavljeni povezavi do vzajemnega kataloga COBIB.SI in lokalne baze COBISSUSRS.SI (Slika 5). Večina, in sicer 30 anketirancev, je vedela za povezavo (86 % odgovorov), 5 anketirancev pa za povezavo ni vedelo (14 % odgovorov). Slika 5: Poznavanje objavljene povezave do vzajemnega kataloga COBIB.SI in povezava do lokalne baze COBISSUSRS.SI na intranetni strani Ustavnega sodišča (n = 35) Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 16 9.3 UPORABA STORITEV IN ZADOVOLJSTVO S STORITVAMI KUS Na Sliki 6 so prikazani odgovori, kako pogosto anketiranci uporabljajo storitve KUS. Največji delež anketirancev v KUS uporablja knjižnične storitve, in sicer 27 anketirancev od 1- do 2-krat na mesec (75 %), 4 anketiranci knjižnico obiskujejo nekajkrat letno (11 %), 3 anketiranci večkrat na teden (8 %) in dva anketiranca enkrat tedensko (6 %). Slika 6: Pogostost uporabe knjižnične storitve v KUS (n = 36) Na Sliki 7 so prikazane knjižnične storitve, ki jih anketiranci uporabljajo v KUS. Poudarimo, da je bilo možno izbrati več odgovorov. Kar 31 anketirancev v KUS dostopa do člankov v revijah, ki so na razpolago samo v knjižnici (86 %), 26 anketirancev uporablja medknjižnično izposojo (72 %) in 21 anketirancev predlaga nakup literature (58 %). Polovica, in sicer 18 anketirancev, išče literaturo s pomočjo KUS, 13 anketirancev preko KUS dostopa do elektronskih člankov (36 %), storitev vodenja bibliografij uporablja 6 anketirancev (17 %) in 4 anketiranci iščejo s pomočjo KUS po zakonodajnem gradivu pred letom 1990 (11 %). Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 17 Slika 7: Knjižnične storitve, ki jih anketiranci uporabljajo v KUS – več možnih odgovorov (n = 36) Anketirance smo vprašali tudi, kakšno je bilo njihovo zadovoljstvo s storitvami knjižnice. Rezultati so prikazani v Preglednici 1. Povprečje zadovoljstva je označeno z oznako M (angl. mean). Preglednica 1: Zadovoljstvo s storitvami knjižnice Ustavnega sodišča Storitve KUS N Min Max M Izposoja knjig 36 1 5 4,5 Medknjižnična izposoja 26 1 5 4,7 Iskanje literature 18 1 5 4,7 Dostop do člankov v revijah, ki so na razpolago v knjižnici 31 1 5 4,7 Vnos bibliografij v COBISS 6 1 5 4,2 Nakup literature 21 1 5 4,5 Dostop do elektronskih člankov 13 1 5 4,5 Iskanje po zakonodajnem gradivu pred letom 1990 4 1 5 3,5 Legenda: n = število odgovorov; Min = minimalna vrednost; Max = maksimalna vrednost; M = povprečje; odgovori so podani na Likertovi petstopenjski lestvici zadovoljstva (1 = zelo nezadovoljen; 2 = nezadovoljen; 3 = niti sem zadovoljen/niti nisem zadovoljen; 4 = zadovoljen; 5 = zelo zadovoljen). Anketiranci so v povprečju zelo zadovoljni s kar šestimi od devetih storitev, in sicer z izposojo knjig (M = 4,5), medknjižnično izposojo (M = 4,7), iskanjem literature (M = 4,7), dostopom do člankov v revijah, ki so na razpolago v knjižnici (M = 4,7), nakupom literature (M = 4,5) in dostopom do elektronskih člankov (M = 4,5). Anketiranci so v povprečju zadovoljni z vnosom Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 18 bibliografij v COBISS (M = 4,2), opozorimo pa, da je majhno število anketirancev, ki dano storitev uporablja (n = 6). Podobno ugotovimo, da so anketiranci z iskanjem po zakonodajnem gradivu pred letom 1990 zadovoljni oziroma niti niso/niti so zadovoljni (povprečje je med obema vrednostma – M = 3,5) (Preglednica 1). 9.4 DOSTOP DO DODATNIH TUJIH PODATKOVNIH ZBIRK Anketirance smo tudi prosili za oceno, kako pogosto bi uporabljali dostopa do tujih podatkovnih zbirk, ki bi jih potencialno omogočala KUS. Ugotovimo, da bi večina, in sicer več kot tri četrtine anketirancev (31; 86 %), uporabljala možnost dostopa do dodatnih tujih podatkovnih zbirk, ki bi jo lahko omogočala KUS. Le nekaj več kot desetina anketirancev meni, da tega ne bi uporabljali (5; 14 %) (Slika 8). Slika 8: Bi pri svojem delu uporabljali možnost dostopa do dodatnih tujih podatkovnih zbirk, ki bi vam jo potencialno omogočala KUS (n = 36) Anketirance, ki menijo, da bi pri svojem delu uporabljali možnost dostopa do potencialnih podatkovnih zbirk, ki jo omogočala KUS, smo vprašali o njihovih razlogih (n = 31) (Slika 9). Vprašanje je bilo polodprtega tipa. Anketiranci so lahko odgovorili s tremi odgovori zaprtega tipa, imeli pa so možnost odprtega odgovora (»drugo«), kjer so zapisali svoje mnenje. Največji delež anketirancev meni, da bi pri svojem delu uporabljali možnost dostopa do dodatnih tujih podatkovnih zbirk zaradi narave svojega dela, ker pri tem potrebujejo vpogled v prakso tujih sodišč in ustanov (23; 63 % vseh anketirancev). Preostali anketiranci menijo, da so slovenske Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 19 podatkovne zbirke premalo široke (5; 14% vseh anketirancev) in da se v modernem času pričakuje dostop do želene literature v elektronski obliki (4; 13% vseh anketirancev). Slika 9: Razlogi za uporabo možnosti dostopa do dodatnih tujih podatkovnih zbirk (n = 31) Na podlagi predhodnih izkušenj s podatkovnimi zbirkami smo oblikovali seznam, za katere menimo, da bi jih uporabniki KUS najbolj potrebovali pri svojem delu. Glede na stalno komunikacijo z uporabniki KUS dobro pozna želje in potrebe uporabnikov in svoje knjižnične storitve nenehno prilagaja njihovim potrebam. Anketirance smo vprašali, do katerih dodatnih podatkovnih zbirk (poleg IUS-INFO in Tax-Fin-Lex) bi si želeli imeti dostop (Preglednica 2). Možnih je bilo več odgovorov, največ anketirancev bi si želelo imeti v KUS dostop do podatkovnih zbirk Westlaw (19; 53 %), Beck-online (13; 36 %), LexisNexis (12; 33 %), Juris (11; 31 %) in HeinOnline (11; 31 %). Prav tako bi si nekaj anketirancev želelo imeti dostop tudi do EBSCOhost (2; 6 %), JSTOR (7; 19 %) in ResearchGate (6; 17 %). Pod drugo je eden od anketirancev odgovoril, da si bi si želel imeti dostop do zbirke Dalloz (3 %). Preglednica 2: Dostop do tujih dodatnih podatkovnih zbirk v KUS Tuje podatkovne zbirke Frekvenca Odstotek Westlaw 19 53 % Beck-online 13 36 % LexisNexis 12 33 % Juris 11 31 % HeinOnline 11 31 % JSTOR 7 19 % ResearchGate 6 17 % EBSCOhost 2 6 % Drugo (Dalloz): 1 3 % Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 20 9.5 SEZNANJENOST S STORITVAMI KUS Anketirance smo prosili, naj ocenijo, ali so dovolj dobro seznanjeni s storitvami, ki jih ponuja KUS. Ugotovili smo, da večina, in sicer več kot tri četrtine anketirancev, meni, da so dovolj dobro seznanjeni s storitvami, ki jih ponuja KUS (29; 81 %), malo manj kot tri četrtine pa jih meni, da niso dovolj dobro seznanjeni s storitvami, ki jih ponuja KUS (7; 19 %). To bomo uredili z izobraževanjem o delovanju KUS za zaposlene. Slika 10: Ste dovolj dobro seznanjeni s storitvami, ki jih ponuja KUS? (n = 36) Anketirance smo vprašali tudi, ali pogrešajo kakšno storitev, ki bi jim olajšala delo in bi jim jo lahko ponudila KUS. Odgovor je podal le eden od anketirancev (3 %), in sicer pogreša »kvaliteten dostop do kvalitetnih tujih baz, kot npr. HeinOnline ali JSTOR«. 9.6 UPORABA STORITEV IN ZADOVOLJSTVO S STORITVAMI KUS GLEDE NA IZOBRAZBO V tem podpoglavju prikažemo uporabo storitev KUS glede na izobrazbo anketirancev (Slika 11). Na Sliki 11 so z višino stolpca označeni deleži anketirancev, ki uporabljajo knjižnično storitev KUS, ki smo jih izračunali znotraj vsake izobrazbene skupine, s številko pa frekvence uporabe knjižnične storitve. Večina anketirancev ne glede na izobrazbo prav tako uporablja storitev dostopa do člankov v revijah, ki so na razpolago v knjižnici (15 od 18, 83 % anketirancev z nižjo stopnjo formalne Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 21 izobrazbe, 9 od 9, 100 % anketirancev z magisterijem znanosti in 7 od 9, 78 % anketirancev z doktoratom). Prav tako je večina anketirancev znotraj posamezne skupine izbrala medknjižnično izposojo (13 od 18, 72 % anketirancev z nižjo stopnjo formalne izobrazbe, 9 od 9, 100 % anketirancev z magisterijem znanosti in 7 od 9, 78 % anketirancev z doktoratom). Zanimivo je, da je le eden od anketirancev z nižjo stopnjo formalne izobrazbe odgovoril, da uporablja storitev vodenja bibliografij, nihče od 9 anketirancev z magisterijem znanosti, z doktoratom pa 5 od 9 anketirancev pravi, da uporablja storitev vodenja bibliografij (Slika 11). Slika 11: Uporaba storitve KUS glede na izobrazbo anketirancev Za tri knjižnične storitve z največjim deležem odgovorov (izposoja knjig, medknjižnična izposoja in dostop do člankov v revijah, ki so na razpolago v knjižnici) smo preverili, kakšno je zadovoljstvo z izpostavljenimi storitvami glede na stopnjo izobrazbe anketirancev (Slika 12). Na Sliki 12 pri vsaki relevantni storitvi KUS prikažemo povprečno zadovoljstvo za vsako izmed treh izobrazbenih skupin anketirancev. Vsak stolpec določa povprečno zadovoljstvo skupine anketirancev (Likertova lestvica 1–5). Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 22 Z izposojo knjig so v povprečju anketiranci zadovoljni v vseh treh skupinah z različno izobrazbo. Opazimo pa, da so anketiranci z nižjo stopnjo formalne izobrazbe in anketiranci z doktoratom nekoliko bolj zadovoljni kot anketiranci z magisterijem znanosti. Podobno so z medknjižnično izposojo anketiranci vseh treh izobrazbenih skupin izrazili zadovoljstvo s knjižničnimi storitvami KUS. Opazimo le rahla odstopanja odgovorov, in sicer so najbolj zadovoljni anketiranci z nižjo stopnjo formalne izobrazbe, in sicer zelo zadovoljni (M = 5,0; ni odstopanja med odgovori), ter z doktoratom (M = 4,4). Povprečno zadovoljstvo anketirancev z magisterijem znanosti je malenkost nižje, a še vedno visoko (M = 4,2). Podobno so vse tri skupine izrazile zadovoljstvo tudi z dostopom do člankov v revijah, ki so na razpolago v knjižnici. Opazimo pa rahla odstopanja, in sicer najvišje zadovoljstvo pri anketirancih z nižjo stopnjo formalne izobrazbe (M = 4,9) ter doktoratom (M = 4,9) in nekoliko nižje, a še vedno visoko zadovoljstvo anketirancev z magisterijem znanosti (M = 4,3) (Slika 12). Slika 12: Zadovoljstvo s storitvami KUS glede na izobrazbo Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 23 10 RAZPRAVA Z ZAKLJUČKI Hipotezo H1 »Anketiranci so zadovoljni s storitvami KUS« lahko potrdimo, saj so anketiranci – vzorec aktivnih članov knjižnice KUS, ki so si v zadnjem letu izposodili vsaj eno knjigo – v povprečju izrazili visoko stopnjo zadovoljstva s knjižničnimi storitvami, in sicer z izposojo knjig, medknjižnično izposojo, iskanjem literature, dostopom do člankov v revijah, ki so na razpolago v knjižnici, nakupom literature in dostopom do elektronskih člankov. Ker nismo zajeli dovolj anketirancev, ki KUS ne obiskujejo redno, primerjava zadovoljstva, glede na pogostost obiska KUS (redni obisk glede na neredni obisk), ni bila smiselna. V prihodnosti bi bilo smiselno raziskati tudi ali dana povezava obstaja, pri čemer je pomembno predvsem, da zajamemo dovolj anketirancev, ki KUS ne obiskujejo redno in so potencialni uporabniki. Hipotezo H2 »Več kot polovica anketirancev si želi dodatne dostope do dodatnih tujih podatkovnih zbirk« lahko potrdimo, saj je več kot tri četrtine anketirancev odgovorilo, da si želijo dodaten dostop do dodatnih tujih podatkovnih zbirk. V raziskavi (Žnidar, 2019) je avtorica ugotovila, da so v specialni knjižnici Inštituta Jožef Stefan najpogosteje uporabljene storitve vpis prispevkov za osebno bibliografijo v COBISS, dostop do elektronskih revij in člankov ter dostop do drugih podatkovnih baz (npr. Web of Science), hkrati pa so v raziskavi ugotovili, da zaposleni v IJS ocenjujejo dostop do danih treh storitev kot zelo pomembne, kar kaže na pomen možnosti dostopa do dodatnih tujih podatkovnih zbirk tudi v preostalih specialnih knjižnicah, kot je na primer KUS. Ko bodo v KUS dostopi do danih dodatnih tujih podatkovnih zbirk omogočeni, bi bilo zanimivo primerjati pogostost uporabe do dodatnih tujih podatkovnih zbirk v knjižnici KUS glede na preostale specialne knjižnice v Sloveniji. Podobno avtorji nedavne raziskave (Dubale idr., 2021) specialne knjižnice UNCEA 9 v Etiopiji ugotavljajo, da skoraj polovica uporabnikov uporablja elektronske podatkovne zbirke (40,8 %). Ugotovili so, da med drugim uporabniki specialne knjižnice UNCEA najpogosteje uporabljajo podatkovno zbirko JSTOR in EBSCOhost. V svoji raziskavi smo ugotovili, da si podoben delež anketirancev prav tako želi dostop do podatkovne zbirke JSTOR. Zaradi specifičnosti uporabnikov knjižnice KUS pa smo v svoji raziskavi ugotovili, da si največji delež uporabnikov 9 United Nations Economic Commission for Africa. Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 24 želi dostop do podatkovne zbirke Westlaw. Na splošno so avtorji raziskave ugotovili, da so najpogosteje uporabljene elektronske storitve njihovih uporabnikov e-revije (59,2 %), kar kaže na pomemben pomen e-revij v specialnih knjižnicah po svetu. Zaposleni na Ustavnem sodišču imajo oddaljen dostop do podatkovnih zbirk, kot sta IUS-INFO in Tax Fin Lex, dostop do e-časopisov (arhiva) Delo, Dnevnik, Večer, Finance in The New York Times. Zanimalo nas je tudi, ali se v našem vzorcu zadovoljstvo s storitvami v povprečjih razlikuje glede na izobrazbo anketirancev. Povprečno zadovoljstvo vseh treh skupin smo prikazali le za tri storitve, ki jih anketiranci najpogosteje uporabljajo. Ugotovili smo, da so z izposojo knjig anketiranci vseh treh izobrazbenih skupin v povprečju zadovoljni. Opazili pa smo, da so anketiranci z nižjo stopnjo formalne izobrazbe in anketiranci z doktoratom nekoliko bolj zadovoljni z izposojo knjig kot anketiranci z magisterijem znanosti. Podobno so z medknjižnično izposojo anketiranci vseh treh izobrazbenih skupin zadovoljni. Ugotovili smo, da so najbolj zadovoljni anketiranci z nižjo stopnjo formalne izobrazbe, ter z doktoratom, povprečno zadovoljstvo anketirancev z magisterijem znanosti je malenkost nižje od preostalih dveh skupin. Zadovoljstvo z dostopom do člankov v revijah, ki so na razpolago v knjižnici, je v povprečju prav tako najvišje pri anketirancih z nižjo stopnjo formalne izobrazbe, ter doktoratom in nekoliko nižje, a še vedno visoko za anketirance z magisterijem znanosti. Hipoteze H3 »Anketiranci z magisterijem znanosti/doktoratom so bolj zadovoljni s storitvami KUS kot anketiranci z nižjo stopnjo formalne izobrazbe« ne moremo potrditi, saj so v našem vzorcu z najpogosteje uporabljenimi storitvami KUS najbolj zadovoljni anketiranci z nižjo stopnjo formalne izobrazbe ter doktoratom. Tako hipoteze 3 ni mogoče ne potrditi in ne ovreči. Raziskava je pokazala, da večina uporabnikov dobro pozna večino knjižničnih storitev KUS (izposoja knjig, medknjižnična izposoja, iskanje literature, dostop do člankov v revijah, ki so na razpolago v knjižnici, nakup literature), ki so jim v podporo pri njihovem strokovnem delu. Prav tako smo ugotovili, da so uporabniki KUS v povprečju zadovoljni s storitvami KUS in knjižnico dojemajo kot pomemben člen pri delovanju Ustavnega sodišča. Edino odstopanje smo zaznali pri zadovoljstvu manjšega dela uporabnikov glede iskanja po zakonodajnem gradivu pred letom 1990, s katerim so v povprečju uporabniki najmanj zadovoljni. Strokovni sodelavci, Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 25 ki se na novo zaposlijo, niso seznanjeni s tem, da ima KUS fizični dostop do zakonodajnega gradiva pred letom 1990, pri katerem je potrebno ročno brskanje. Predlagamo digitalizacijo tega gradiva in omogočiti dostop do njega na intranetni strani Ustavnega sodišča ter zaposlene seznaniti s to knjižnično storitvijo. Z anketo smo pridobili pomembne podatke na področju dostopa do dodatnih tujih podatkovnih zbirk. Ugotovili smo, da si uporabniki KUS v prihodnosti želijo omogočen dostop do dodatnih tujih podatkovnih zbirk. V prihodnosti mora KUS povečati finančna sredstva, da bo lahko omogočila dostop do dodatnih tujih podatkovnih zbirk. Konkretno si bo KUS še najprej prizadevala za nakup podatkovne zbirke Westlaw. Sprva bomo poskusili pridobiti dostop do zbirke za testno obdobje, po preteku le-tega bomo analizirali uporabo in proučili možnosti nakupa. KUS bo pobudnica pridobitve testnega dostopa, pripravila bo pisna izhodišča za ekonomsko upravičenost in pogoje uporabnosti za nakup. Poudarimo, da bo KUS intenzivno promovirala novo podatkovno zbirko med vsemi zaposlenimi Ustavnega sodišča in tako hkrati promovirala tudi delo KUS. Po izteku testnega obdobja bo KUS preverila statistiko uporabe podatkovne zbirke, izdelala anketo o zadovoljstvu uporabnikov s tujimi podatkovnimi zbirkami, preverila uporabnost zbirke pri uporabnikih ter pripravila izhodiščni dokument za odločitev o nakupu. K sodelovanju bomo povabili in povezali različne službe Ustavnega sodišča, s katerimi bomo na podlagi zapisanih izhodišč sprejeli odločitev o nakupu. KUS v prihodnosti čakajo novi izzivi. Skozi analizo raziskave zadovoljstva s knjižničnimi storitvami KUS smo spoznali pomembnost kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja lastne knjižnice in matične ustanove. Raziskave omogočajo tudi popularizacijo in promocijo KUS, hkrati pa služijo kot pomemben temelj za načrtovanje/prilagoditev aktivnosti, ki bodo omogočile razvoj tako KUS kot Ustavnega sodišča, saj omogočajo dodatno podporo razvoju in doseganju ciljev matične organizacije. Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 26 11 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA Ambrožič, M. (2005). Anketna metoda. V A. Šauperl (ur.), Raziskovalne metode v bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu (str. 23‒52). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Ambrožič, M. (2016). Uporaba in zadovoljstvo uporabnikov z elektronskimi viri in storitvami NUK: zbirno poročilo o rezultatih ankete 2015. Narodna in univerzitetna knjižnica. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-PL5MT64H/11c5e316-cef0-4873-a1e8- 5dc0431f908e/PDF Cvek, K. (2019). Pedagoški delavci kot uporabniki visokošolske knjižnice 21. stoletja: primer Osrednje humanistične knjižnice Filozofske fakultete. [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://repozitorij.uni- lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=111666 Češnovar, N. (2002). Razvoj specialnih knjižnic v Sloveniji. Knjižnica, 46(1-2), 169–177. Čuk, A., Kavčič-Čolić, A., Kranjc, K., Obal, T., Pečko-Mlekuš, H., Šušteršič, L., Vavtar, M. in Zemljič, I. (2018). Raziskava slovenskih specialnih knjižnic. Narodna in univerzitetna knjižnica. https://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/studije/ raziskava_specialnih_knjiznic.pdf Deset let dela Ustavnega sodišča Slovenije. (1974). Ustavno sodišče Slovenije. Dubale F. F., Schellnack-Kelly, I. in Nwagwu, W. E. (6. 2. 2021). Use of electronic information resources in a special library in Ethiopia. Library Philosophy and Practice, (5805), 1–23. https://digitalcommons.unl.edu/libphilprac/5805/?utm_source=digitalcommons.unl.ed u%2Flibphilprac%2F5805&utm_medium=PDF&utm_campaign=PDFCoverPages Johnson, S., Evensen, O. G., Gelfand, J., Lammers, G., Sipe, L. in Zilper, N. (2012). Key issues for e-resource collection development: a guide for libraries. International Federation of Library Associations and Institutions. https://www.ifla.org/files/assets/acquisition-collection-development/ publications/electronic-resource-guide-2012.pdf Kavčič-Čolić, A. (5. 11. 2019). Spodbuda k razvoju sodobnih specialnih knjižnic. Blog COBISS. https://blog.cobiss.si/2019/11/05/spodbuda_specialne/ Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 27 Legat, D., Ring, N., Kerec, B. in Kurnik Zupanič, S. (2009). Samoevalvacijsko poročilo Univerzitetne knjižnice Maribor, študijsko leto 2007/2008. Univerzitetna knjižnica Maribor. https://dk.um.si/Dokument.php?id=78512 Magajne, U. (2005). Pričakovanja in zadovoljstvo uporabnikov s storitvami visokošolske knjižnice: primer knjižnice Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti. [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Merila in standardi za organizacijo in delovanje specialnih knjižnic. (2000). Komisija za standardizacijo pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. http://www.old.zbds- zveza.si/dokumenti/2007/SPECIALNE_merila_standardi_2000.pdf Narodna in univerzitetna knjižnica. (b. d.). BibSiSt Online: Statistični podatki o knjižnicah. https://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php Podbrežnik, I. (2016). Ugotavljanje zadovoljstva uporabnikov s kakovostjo storitev v slovenski splošni knjižnici. Knjižnica, 60(1), 17–44. Podbrežnik, I. in Bojnec Š. (2013). Ugotavljanje kakovosti storitev v splošnih knjižnicah. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije; Združenje splošnih knjižnic; Fakulteta za management. https://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-154-0.pdf Poslovnik Ustavnega sodišča. (2007). Uradni list RS, št. 86/2007, 54/2010, 56/2011, 70/2017, 3520/20. Prelovšek, D. in Kresal F. (1998). Plečnikova palača: dom Ustavnega sodišča RS. Ustavno sodišče RS. Razpored dela Ustavnega sodišča za čas pomladanskega zasedanja 2021. (2020). Uradni list RS, št. 191/2020. Slovenske knjižnice v številkah: specialne knjižnice: poročilo za leto 2019. (2020). Narodna in univerzitetna knjižnica, Oddelek za raziskave. http://cezar.nuk.uni- lj.si/common/files/analize/publikacija_specialne2019.pdf Smailagić, J. (2014). Vsebinska obdelava knjižničnega gradiva v knjižnici Ustavnega sodišča [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Strateški načrt Narodne in univerzitetne knjižnice za obdobje 2015–2019. (2014). Narodna in univerzitetna knjižnica. https://www.nuk.uni- lj.si/sites/default/files/dokumenti/2015/STRATESKI_NACRT_NUK_2015-2019.pdf Strokovni standardi za specialne knjižnice: (26. 11. 2018–25. 11. 2028). (2018). Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NSKD/Drugi-dokumenti-in- gradiva/51a1ae3669/NSKD_StandSpecKnjiz2018-2028.pdf Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 28 Ustavno sodišče RS. (b. d.). Organizacija. https://www.us-rs.si/institucija/organizacija/ Ustavno sodišče RS. (2021). Poročilo o delu Ustavnega sodišča RS za leto 2020. https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/05/usrs_letnoporocilo_2019.pdf Zakon o knjižnicah. (1961). Uradni list LRS, št. 26/1961. Uradni list SRS, št. 11/1965. Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002 – ZUJIK, 92/2015. Zakon o Ustavnem sodišču SR Slovenije. (1963). Uradni list SRS, št. 39/1963, 1/1964. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. (13. 4. 2021). Strokovni standardi za specialne knjižnice [Video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=tB7HtoTl_O0 Žnidar, S. (2019). Strategija zagovorništva v specialni knjižnici: primer Znanstvenoinformacijskega centra Instituta Jožef Stefan. [Pisna naloga za bibliotekarski izpit]. Institut »Jožef Stefan«, Znanstvenoinformacijski center. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4AZQXGGD Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit I PRILOGE PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK Pozdravljeni! V okviru naloge za bibliotekarski izpit z naslovom Pomen specialnih knjižnic v Republiki Sloveniji za njihove uporabnike: primer knjižnice Ustavnega sodišča vas prosim za nekaj minut vašega časa, in sicer kako bi ocenili knjižnične storitve, ki vam jih nudi specialna knjižnica Ustavnega sodišča. Rezultati ankete nam bodo pomagali pri oblikovanju predlogov kako izboljšati knjižnične storitve specialne knjižnice USRS za uporabnike. Anketa je anonimna in vam bo vzela zelo malo časa. Za vaše sodelovanje se vam vnaprej zahvaljujem. Jasmina Smailagić Q1 - Spol Moški Ženski Q2 - Izobrazba Nižja stopnja formalne izobrazbe Magisterij znanosti Doktorat Q3 - Ali veste, da je na intranetni strani Ustavnega sodišča objavljena povezava do vzajemnega kataloga COBIB.SI in povezava do lokalne baze COBISSUSRS.SI? Da Ne Q4 – Kako pogosto se obračate na knjižnico Ustavnega sodišča (v nadaljevanju KUS)? Večkrat na teden Enkrat tedensko 1- do 2-krat na mesec Nekajkrat letno Knjižnice ne obiskujem Q5 - Zaradi katerih knjižničnih storitev se obračate na KUS? Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit II Možnih je več odgovorov Izposoja knjig Medknjižnična izposoja Iskanje literature Dostop do člankov v revijah, ki so na razpolago v knjižnici Vnos bibliografij v COBISS Nakup literature Dostop do elektronskih člankov Iskanje po zakonodajnem gradivu pred letom 1990 Q6 - Kakšno je bilo vaše zadovoljstvo z zgoraj izbranimi knjižničnimi storitvami? Zelo nezadovolje n Nezadovoljen Niti sem zadovoljen/niti nisem zadovoljen Zadovoljen Zelo zadovoljen Izposoja knjig Medknjižnična izposoja Iskanje literature Dostop do člankov v revijah, ki so na razpolago v knjižnici Vnos bibliografij v COBISS Nakup literature Dostop do elektronskih člankov Iskanje po zakonodajnem gradivu pred letom 1990 Smailagić, J., Položaj in pomen specialnih knjižnic v Sloveniji: primer specialne knjižnice Ustavnega sodišča. Pisna naloga za bibliotekarski izpit III Q7 - Bi pri svojem delu uporabljali možnost dostopa do dodatnih tujih podatkovnih zbirk, ki bi vam jih omogočala KUS? Da Ne IF (1) Q7 = [1] Q8 - Zakaj? Slovenske podatkovne zbirke so premalo široke. V modernem času se pričakuje dostop do želene literature v elektronski obliki. Zaradi same narave dela, kjer rabimo vpogled v prakso tujih sodišč in ustanov. Drugo. Q9 - Dostop do katerih dodatnih tujih podatkovnih zbirk (poleg IUS-INFO in Tax-Fin- Lex) bi si želeli imeti v KUS? Možnih je več odgovorov. EBSCOhost Westlaw Beck-online Juris JSTOR LexisNexis HeinOnline ResearchGate Drugo: Q10 - Ste dovolj dobro seznanjeni s storitvami, ki jih ponuja KUS? Da Ne Q11 - Ali pogrešate kakšno storitev, ki bi vam olajšala delo in bi vam jo lahko nudila KUS? __________________