Bpedlzione In abbonamcnto postate. — Leto LXXV., ŠU 17 Ljubljana, četrtek 22. januarja 1942-XX Cena 4G ceni. UREDNIŠTVO EN OPRAVA: LJUBLJANA. FUCXJXNTJEV A ULICA 0. —J EKT^TTJCNO ZASTOPSTVO sa ogla*« ls Krarjevtne ltali}« to tnoxem»tvm lm* BMOMl PUBBIJCITA ITALIANA S. A„ HIT. A NO KFON: SI -M, Sl-SS, SI-24. 11-26 dan opoldne. Mesečna naročnin* S»— L, Za inozemstvo: 15.20 L*. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza itaJiana ed eatera: DNIONE PUBBMCTTA ITAIJANA S. A„ MTT.ANO Bombe su Derna, Tobruk e Malta Attivita di artiglieria sni fronte circnaico — Azioni contro le retrovie nemiche II Qoart«er Generale delle Forze Arma- te romanira in data di 21 ijennaio il se- guente bollrttino di jruerra n. 598: Sol fronte cirenaice scarsa attivita di artiglieria. Colonne motorizzate e corazzate nemi-efie in movimento intenso nelle retrovie sono state eff icacemente attaccate da re-parti dellaviazione che hanno bombarda-to. ron buon suoresso le opere porjuali di Derna e Tohruk ed incendiatn un meroan-tile alla fonda. al !i ■ n is i In ripetute azioni eontro Malta, velivo-li tede^chi hanno sganciato bombe di medio e rrosso ralibro su importanti obiet-tivi militari. an piroscafo di medio ton-ncllagcin e stato rolpito innanzi al porto di La Vallctta. flisultano abhAttuti in rombattimento un Hurricane ed un Gladiator. Appareechi inglesi hanno sorvolato. nel-la notte sul venti. la resione di Eleusi (Grecia) dove il lanrio di sp#»zzoni incen-diari ha causato soltanto alruni danni a fabrictati civili. be na Demo, Tmruk In na otok Malto Topniško streljanje na cirenaiški fronti — Letalske operacije v sovražnem zaledja luko v La Valetti V zraku je Mi scstre-Ijrn 1 »Hurricane* in 1 »Gladiator« Angleška letala so v noči na 20 t. m priletela nad pokrajino Eleusi v GrT'r, kjer so z zažigalnimj lističi povzročila I** nekaj škode na eivilnih posloni h Najvišje odlikovanje za generala R Donela Giavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 21. januarja naslednje 59rf vojno poročilo: Na cirenajškem bojišču omejeno topni-iko delovanje. sovražne motorizirane in oklopne kolone, ki so se živahno premikale v zaledju, so uspešno napadli letalski oddelki, ki so z dobrim uspehom bombardirali pristaniške naprave v Derni »n Tobruku t«*r zažgali tr~ovvkj parnik v luki. V ponovnih akc.jah proti Malti so nemška letala odvrgla bombe srednjega in težkega kalibra na važne vojaške cilje. Ladja srednje tonaže je bila zadeta pred Berlin. 22. jan. s. Hitler, vrhovni poveljnik vojske, je poslal generalu Romelu. poveljniku oklopne elinice v Severni A * brzoja\-ko, s katero mu sporoča, da mu je podelil kot šestemu oficirju vojske hrastov list z meči. odlikovanje viteza rerla železnega križa Tornedni letalci — največja Rsvarnssi za sovražne konvoje Operacijsko področje. 22 jan. s. (Poročilo posennega dopisnika agencije Štefani.) Kadar amo obiskali torpedna h?ta,a, smo vedno doživeli kakšno presenečenje. Torp^dni letalci so izredno simpatični tovariši, navdušeni za svoje orožje in ravno, dušni do nevarnosti. Ako kdo sodeluje prt torpediranju, je tako zadovoljen, da nikoli več ne bo zapustil te specialitete ter se bo takoj javil za sodelovanje v novi akciji To se je zgodilo nekemu starejšemu pilotu ki je sodeloval s posadko mladih izredno drznih torpedoletalcev, ki so se vrnili s številnih podvzetij v vzhodnem Sredozemlju, katero omenja vo.no poročilo št. 597. Torpedo!etalBC ima instinkte lovcev in vo_ ha divjačino, to so konvoji na morju. Predvčerajšnjim zjutraj je neki izredno hrabri letalski poročnik odšel iskati so- vražni kenvoj s svojim letalom ter z dvema nadaljnjima torpednima letaloma ki ob!**ki so ga ščitili in v temi se je zna-Sel blizu Marsa M Umna skora nad konvojem, nt? da bi ga sovražnik opazil. Presenetil ga je in ker je bil sami se jc odločil takoj za napad Konvoj .ie bil r\iočno zaščiten. Vrgel sem se. je pripovedoval pilot, na zadnji pamik v skupini, ki je bil največji In natovorjen s četami. Lsvd i K je branila s strojnimi puškami Torpedo, ki sem ga sprožil, je ladjo zadel in dvi-rriii se je ogromen steber vode. ki je skoraj zakril ladjo Moja posadka je videla, ko smo se oddaljili, kako so se z lad e dvigal] gosti stebri dima. Rušilci so pričeti ?.veljati šele po torpediranju, toda vrnil RM se z nepoškodovanim letalom na opor. Nadaljnji srditi boji na doneškem bojišcii Nemško vojno poročilo — Tudi v srednjem in severnem odseku se borbe nadaljujejo — Živahno udejstvovanie letalstva Tz Hitlerjevega slavnega stana, 21. jan. Vrhovno poveljnistvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na doneAkem bojišču je prišlo tudi \ Ćora j do srditih bojev. Sovražne sile, ki so Ob gornjem teku reke prodrle med nem- 8ke črte. ho hiie pri protinapadu vržene nazaj. Na sovjetski strani je bilo pri tem HOO ljudi ubitih, nekaj 100 pa ujetih. Zaplenjenih je bilo 19 topov in SO strojnic. Tudi v srednjem In severnem odseku bojišča je sovražnik nadaljeval svoje napade. V obrambnih bojih In uspelih protinapadih »o bile sovražnika prizadete znova hude izgube In materialna škoda. V bitki pri Feodosiji se je medtem število njetnikov dvignilo na 10.650 ljudi, plt-n pa je narasel na 85 oklopnih voiov in 17.5 topov. V ožini pri Rerčti so letalske sile z Dom nami posKooovaie večjo sovražno tovorno ladjo, na vsej vzhodni fronti pa so uspešno posegale v obrambne boje. Na Ledenem morju je nemška podmornica potopila 1 rušilee bi 1 pamlk. ki sta plula v moenn zaščitenem sovražnem konvoju. Drugi ra^floe In 2 pnmika so bili s torpedi poškodovani. Bojna letala, ki »o Mla na izvldnttkih poletih nad morjem okrog Anglije, no z bombami zadela pristaniške naprave tal veliko idustrijsko tovarno ob vzhodni obali Anglije, kakor tudi neko radijsko oddajno postajo v jnžnovrhndnl Angliji. V severni Afriki neznatno topniško delovanje na obeh straneh. Britanske čete, ki so bile na pohodu po obalni cesti, tn ladje ob severni afri*kt obali so bile bombardirane z dobrim učinkom. Letala so podnevi In ponoči uspešno na-paoaia «aietxo tn orttanska letauaca na otoku M alti. V pretekli noči so nemarne sfle sovražnega letalstva bombardirale obalno ozemlje v severnozapadnl Nemčiji. Nekaj htt Je bflo poškodovanih fttlrjp britanski bombniki *© Mil sestreljeni. Pri tem Je dosegel nanporocnik tiacKer svojo y., iti. in m. nočno lovsko zmago. Zavrnjen Berilu. 22. jan. s DNB doznava iz vojaškega vira, da so boljševiki v severnem odseku vzhodne fronte z 8 bataljoni Fino napadli neki kraj, M so ga zasedle nemške čete in katerega posest je bila odločilna za obvladanje tega odseki na fronti. S po_ močjo uporabe vse razpoložljive mase ljudi in ne meneč se za izg-ube, je nekaterim sovražnim oddelkom uspelo začasno vdreti v ta krai. V hudih boibah. ki so so razvilo po hišah in po cestah ob 20 stopinjah pod ničlo, so bile bolševiške čete, ki so vc'rle v ta krij potolčene in vržene nazaj proti vzhodu. Na cestah bojišča je obležalo nad 500 boljševikov Nemcj so ujeli 100 u; nikov in Kraj se je vrnil po bitki trdno v nemške roke. Italijanski odsek vzhodne fronte Z vzhodne fronte, 22. jan. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani). 7a ogromne ruske sile. cenjene na 5 div.r.. . od teh tn peno* ne in 2 konjeniški J i vizi;:, ki so na Božič skušale prodreti odsek divizije »Celere« m ki so bile potučene z najbolj krvavimi izgubami d< 0 m so italijanske čete s protinapadi zasedle nove položaje, ki so jih prej držali Sovjeti, se je ta huda borba zaključila H. decembra. Zaradi hudih izgub :n padle morale si je moral sovražnik privoščiti debo za zopetno ureditev svojih sil. katerim so se pridružile nove edinice. Po nekaj dneh je pričel sovražnik z vrsto novih napadov na raznih delih fronte, kjer >e nanaja italijanski ekspedicijski zbor. Ti napadj so bili gladko odbiti po italjanskih oddel-kh. ki kljub najtežj;m žHijen;?kim okoliščinam kar naprej temeljito dokazujejo svojo žilavost in moralno vzvišenost ter j OBRISI NOVEGA REDA NA DALJNEM VZHODU Odmev programatičnih izjav japonskega zunanjega ministra — Japonska pričakuje, da se bodo združili vsi vzhodnoazijski narodi v skupno Sronto B»erlin. 22. jan. s. Berlinski tisk opozar-i r.a važnost programatičnih izjav japon_ gkega z-manjega ministra Po komaj 6 t**d_ nih vojnrv p:šo >Dcutsche Allgvmeine Zei-tungt. že jasno kažejo konstruktivni okviri novi in :re !a. ki bo nadomestil an. glo_ameriško oblast v vzhodni Aziji 2e danes m kaže;o s ores- netljivo jasnostjo obrisi norega položaja, ki ga japonsko orožje pT:pravl;.T v tem delu sveta. Prav Togo je eriral vojaške dogodke na Pacifiku in označil nih pomen v obsežnem okviru velikega konflikta med silami trojnega pakta in anglosaškimi silami. 2e_ lezna solidarnost med državami osi in Japonsko se stalno ojeČuje in dobiva čedalje bolj stvarne in odločilne oblike na vseh področjih. Na tej mogočni fronti novega reda Anglija in Ameriki Idjv.b v sv m naporom ne bosta nikoli prodrli Kakršvn koli manever v tem smislu je obsojen na neuspeh. Velik d važnost pripisuje berlinski hst TogojevJ omenit vi zadržana raznih naio-dov v vzhodni Aziji in razvoju, ki ga Japonska pričakuje na tem področju Kljub odporu nekaterih krogov v Oungkingu, ki š<> zetipa o Ameriki in Angliji, misli zuna-r : !!■ luster, da ni več d.iieč dan, ko se bosta tuli Cangkaiškova Kitajska in Nizozemski vzhodna Indija zavedli skupne-gi potit Bfltva in so»ielovdli pri ustvarjanju Dov«-ga ;eda. IJapsvedi T-aja Tokio. 22. j^n. s. V drugem de*u svojega g «. je i;r. r.-^i predsednik Toj o izjavil, da zdaj Japonska z vsemi silami opravlja veliko nalogo ustvarjanja skupne vplivnoGtĐe siere v največjem delu vhodne Azije. Med tem se nadaljujejo vojaške operacije z zredno velikim akti .im radijem, katerim so posvečene vse sile naroda. Osrjcvna politika za ustvaritev skupnega napredka v največjem delu vzhodne Azije ima svoj izvor v velikem duhu. k je' inspiriral ustanovitev našega imperija. Njen cilj je omogočitev vsaki di> "j in narodu vviodne Azije, da do-eže svoje mesto, ki ji pripada v okviru novega reda. Novi red se mora u?(variti z medsebojno pomK-jo tn sodelovanjem narodov različnih ras. Področja, ki bodo sodelovala pri fem obnovitvenem delu, so tista, ki sta jih Anglija in Amenka zadnj h 100 let izkoriščali. Re?*~>;Cno veliko nalojjo, ki nima primera, je pod vzel BBfl imperij za zago-tov tev trajnosa miru v vzhodni Aziji. Ministrski predsednik je nato naštel u>pehe, ki jih je doslej dosegla japonska vojska in mornrrica. Hongkong in Malajski po^tok sta Angležem služila kot oporšče i^a ogrožanje miru v vzhodni Aziji. Japonska bo izkoreninila to zlo in bo spremenila ta področja v obrambne točke vzhodne Azije. Filipinsko prebivalstvo bo doumelo prave namene Japonske S) bo sodelovalo z Japonsko pri ustvarjanju skupnega napredka v veliki Aziji. Tudi Nizozemsko Indijo in Avstralijo bomo šči- tili s poIn*m razumevanjem ?.a njun napredek in blagostanje, če bosta -zrazili željo po sodelovanju z nami. Japonska bo kmalu uničila Čunskinjki režim. Trdno sem Drepričan. ^e zjavil ministrski predsednik, da je prišla ura pridružitve 400 milijonov Kitajcev- k .;apcn-ski. Zato smo zadovoljni, je rekel ministrski pred-ednik. do na.^i /avezn.ki in zlasti Italija in Nemčija ioseqa?a stalno nove uspehe skupno z Jnr>->o>ko za vzpo-stavo novega redn na svetu. Japonska bo še ojačila svojo solidarnost s tem' zavezniki na vojaškem, diplomatskem m gospodarskem področju. Izpolnjeni bodo načrti za bodočo obnovo na najširši podlagi. Spričo teh okoliščin, mora naša država se'.aj posvetiti vse svoje energije, da zmaga in spravi sovraftnlke nt kolena. Vlada bo koncentrirala vsa sredstva in dvignila proi7.vodnjo važnih industrij za narodno obrambo. Vlada bo tud- vse storila za zboljšanje in izpopolnitev prehrane v vojnem času. Vede® liže Angleška posadka na sljsgajrarskem eteku |e edrezarta od Malajskega pofoteka — Naglo prodiranje v BI^maKifo ponvica jo vzdolž vzboxine oKilc polotoka, potolklo znatne sovražne mehanizirane sile. Proti Mulmehtu Tokio, 22. jan. s. To hm!:h borbah so inponske si'le. ki kovaicajo proti >\ulmeinu, potolkle n<.«noči na-padfo sovrii/nc ohic'kc ki 90 šteli okrog 700 m<:/, v l>'i/:ni Cr.Avnc;'ndcria. 27 km «?\-crnr>\-zli(''.ln > (*.\ Ta\wa, in so te r-d-do!ke n&prti !i. T.ivx>y je bil / i-o : .n z\cčt 17. inniiari'i. Ob tej n^:"ki je bilo zajetih 151 ir"etn:'kfA-; <*» vražnolc ic pustM na boj*-"Cu 170 mrt\-:h. Z:«i?t h je bilo več govsIcHl topov, 320 sArojrhtii r',;:k in več s-tc- kosov ctrogogo avtomatičnoga orožja. Tokio, 22. jan. s. V tukajšni.'h krogih pravijo, da srsedba važnih stateških točk na birmanski obali omogoča japonskim silam vodenje operacij proti Rangunu in južni Birman:ji. kakor tudi vodenje pomorskih strateških operacij v bengalskem, zalivu. Zavzeto mesto Tavoy ima 30.000 prebivalcev in je središče trgovine z rt-| žem. kositrom in kavčukom. Tokio. 22. jan. s. Agencja Domei doznava, da se japonske sile čedalje bolj pri" biižujejo otoku Smgapuru in so dospele že 10 km od Johore Bharua. Po informacijah iz nevtralnih držav pa naj rr. Japonci bili že v posesti tega zadnjega kraja. Ce tudi bi 20 000 angleškim branilcem, Ki jih japonske sile še vedno obkol ,ujejo. uspelo zlomiti železni obroč oterog sebe. da bi se v be2ii pomak:rM ra otok Singapur. bi b'li HoJ&ranJ od dri'.glh japonskih edinic. Glavnina japonski] sil. ki onerira vzd-olž zapadne obale JVIalaje, je zlomila nadalj-nj-i odpor Avstralcev južno od reke Muar in jim zadale ogromno izgube San Francisc- ;e prtznaJ. da je položaj v 5 'n ga pur ju obupen. Japonske teniske skupine še naprej uničujejo vojaške objekte angleške trdnjave. V Birmaniji so japonske e:e po zavzetju Tavoya pričele z velikim etalaJcmi in topničkim napadom v sme"; proti Mul-mej-nu in Flangunu in london^ci r«idio je že priznal, da so bile anglesKo ^ete priseljene k umiku v gorovje ob taj^o-birman-ski mej"; in da so Japorci že o\">0 tem od Ranguna. V Nizozemski Indiji «o se nadaljevali japonski letalski aapa H zlasti na Ttabad in Sabangou. Napad aa Rabaul je izveoio ^rcfe 100 letal. Srf Ite borba v Jsharci Tokio, 22. jnn. ». Po \-vsteh iz Mulaie je prišlo do sni it h berb v zadnjih dveh dneh na raznih truckah severne JV.hore. in to v teku akcij, s katerimi so h:'c ane Madžarska se bo fc~-Ala na strašil :Ti> korene zmage siad bolpevizmcm nejšega sovražnika. Italijanski borci premagujejo izreden mraz, V zadnjih nare-dih se je ponovno izkazala "3. legija ovrn/nika po dnevi in ponoći ter zadaje sovražniku najtežje :2^ube. F?nski odsek Helsinki, 22. jan. r. Poročilo o opcr3. ci'ah v zadnjih 24 urah pravi: Na fronti Kareli;ske ožine je beležiti večje sodelovanje sovražnih patrol, katerih poizkusi, da bi vdrle v niše položaje, so bili vsi odbiti. Finsko topništvo je prisililo k molku neko sovražno bat«ri;io. Na fronti Svira jo finsko topništvo motilo utrjevalna dela sovražnika in prisi'ilo k mclku njegove propagandne oddaje. V južnem odft-ku vzhodno Karelije .e bil sovražnik vržen nazaj na svoje položaje. V n tBCM odseku so bili povsod odbiti HKlgifini pci^kusi rovražr.ika, ki je hotel izvt sti L&vMnlfiko delo v naSih črtih ob podpori topništva. Finske letalske sile so bile zelo akt:"ne na vseh frontah. V Kareliski ožini je bil učinkovito bombardiran s^dež neke velike sovjetske edinice Nad Svirom so finska letala z bombardiranjem uničila sovr~ žne kolone. V polno je bila zadeta tudi mvr-manska železnica, ki je ponovno na več krajih poškodovana. Ode petih letalskih napadov na Helsinke v za-mjih 24 urah se poudar'a. da je najmočne ša sovražm skupina štela 6 letal, ki +o letela v višini 4000 m En so_ .• ini bombnik je bil sestreljen. Letalski aaprsđi na Helsinki H*»lsinKi, 22. jan. s. Včerajšnje poročilo: V zadnjih 24 urah je bilo v Hels-rku šest letalskih alarmov, od teh trije ponočL Iz-r.Jno aktivna je bila protsletalska obramba Mnoge od odvrženih bomb iz sovjetski:; letal so padle v morje. Po uradnem poročilu so bili trije mrtvi m trije ranjeni med civilnim prebivalstvom. Budimpešta. 22. jan, s. Madžarsko javno mnenje sledi z največjim zanimanjem razvoju položaja in čedalje bolj jasnim znakom obsežne in skrbne priprave končne ofenzive proti boljševizmu. Glede te-; ga je zanimivo poročilo, ki ga je objavil j poluradni »Budapesti Ertesito«, v katerem i obravnava vojno proti boljševizmu ter piše med drugim, da hoče Madžarska v i nasprotju z državami, ki ne čutijo dolž-! nosti evropske solidarnosti, ter ne oklevajo kakor Anglija s pridružitvijo boljševiz- mu, nadaljevati borbo z vsemi svojimi silami proti boljševizmu ob strani velikih sil osi. Ta jasen položaj Madžarske je logična posledica njenega tisočletnega poslanstva civilizacije in obrambe zapada pred barbarskim vzhodom. Madžarski narod po lastni izkušnji ve, kaj je boljševizem z vsemi svojimi zmotami in grozovi-tostmi. in zato se je odločil prenašati vse žrtve, dokler Sovjetska zveza ne bo dokončno premagana. Bo%ari}a s« mera pripraviti sia bsrfeo ter se zavedati, da je njena usoda neločljivo povezana z usodo držav osi Scfija, 22. jan. s. List :BTgaria«, glasilo bivših bojevnikov, objavlja zanimiv članek generala Nikolajeva, nestorja bolgarske vojske. V članku-čitamo, da je Evropa ogrožena na vzhodu in na zapadu. Za dosego popolne zmage bodo potrebni novi napori ne samo s strani si osi. temveč tudi s stra_ ni vseh njenih zaveznikov z Bolgari vred. živimo v zgodovinskem trenutku največje vajnosti, kajti sedanja borba bo olločila našo usodo za mnoga stoletja. Spriča vstajenja bolgarske domovine, ki so jo Anglija in njeni znani in neznani zavezniki do nedavnega tiranizirali, se moramo predvsem spominjati, komu se imamo zahvaliti za vstajenje. Treba je jasno spoznati predvsem, da je naša usoda neločljivo vezana na življenje in smrt na usodo sil osi . . . Bolgarski narod se mora duhovno zed niti in se pripraviti na vstop v borbo, ki se nam lahko vsak trenutek vsili. Vsakdo izmed nas mora biti pripravljen dati svoje življenje za kralja in za Lolgarijo. Silen mraz i na švedskem Stockholra, 22. jan. s. V zadnjih dneh je pritisnil hud mraz po vsej Švedski. Najnižja temperatura v južnih pokrajinah je bila v Go ten boru, in sicer 33 stopnj pod ničlo. V Albroesu, v severnem delu države je termometer padel na 53 stopinj pod ničlo. V Bolgarifi 27 stopinj Sofija, 22. jan. s. V severrih pr~ delih vjlgari.e je zavladal ^V.en mraz. Termometer kaže 27 pod ničlo. Nesreča na Dunavu Sofija, 22. jan. s. Med Iri'TgijevOUJ in Rus r 2 o je doživela brodolom velika ladja, jri je plula preko Donave, 17 potnittov z ne'-' - bolgarskim diplomatom se je rešilo na ledeno ploščo, s katere so jih po 10-urnem čakanju rešili. Še ena ameriška nosilka letal potopljena Tokio, 22. jan. s. .T>Nič;-Ničile čez čas ga nato zasujemo. P:kiram^ mvT-lr.o v - rs*.- ie razdalja ravna po rastlinskih vrstah. Nedvomno pa bo vsako kasnejše pikiranje redkejše kot prejšn ie Ce smo piklrali prvič v razdalji 3 cm. bomo dmerič na 4 ali 5 cm. nato pa še redkeje Setev na prostem Priprave za setve na prostem so zelo važne. Najboljše je seveda da Je zemlja ▼ ta namen pripravljena že leseni, ko jo Način setve je odvisen od debelosti semena. Posejano seme pokrijemo s plastjo prsti, visoke največ za dvojno debelino poseja-nega semena. Setev se rada ponesreči, enkrat posejemo preveč, drugič premalo. Zato naj začetnik pomeša seme s suhim peskom, s šoto. pepelom z zdrobljeno kredo ali apn^nim prahom. Seme pa lahko, predno ga posejemo. damo kaliti Zlasti se nam bo to izplačalo, kadar bo vreme že ugodno, zemlja pa še ne bo ohdelanrv Seme damo kaliti v vodo. kjer se bo razvijalo kakor bi bilo v zemlji. Ko se razvijejo kahčki. ga pripravimo za setev. Zmešamo ga s presejanim lesnim pepelom, tako da se da drobiti ln da let; narazen. KaliČki pa ne smejo biti preveliki, ker se radi polomijo. Ko smo setev opravili, označimo na posebni tablici datum setve in Ime vrste Navada je. da se vrtnarji najraje v ta n.'-men poslužijo vrečice, v kateri je bilo seme Obesijo jo na klinček in nič več Toda tako dela le začetnik. Vrečico navadno prej ali slej spere in raztrga dež. tako da smotra ne dosežemo. Pri setvi moramo zlasti paziti, da ne raztrosimo semena tudi na pot med gredicami Tako seme ptice kmalu opazijo, ga pojedo, nato pa odkrijejo bi ž še tisto, ki smo ga zakrili na gredici s prstjo. Na prosto sejemo v marcu. Pri tem moramo upoštevati, da se vse zemlje ne ogre-jejo enako hitro. V tem pogledu je precej šnja razlika med ilovico, barjansko in dobro vrtno zemljo. Korenje sejemo v vrstice, ki jih gre po 6 na eno gredico. Porabimo približno 5 g semena. Med prvimi setvami je tudi čebula, ki mora v zemljo, čim je ta odtajana. Semena je treba nekaj več. krr je težje. Grah za spomladanske setve jemljemo tistega, ki ima okroglo seme. Sejemo v vrste, ki jih pri visokih vrstah graha napravimo 4. pri nizkih pa 6 Bob sejemo čim se zemlja otaja. Boba ne sejemo v strnjenem nasadu, ker rabi veliko solnea Sejemo ga po eno vrsto med zgodnji krompir. Za špinačo napravimo 6 vrstic in gre semena precej, ker je težko. Spinača hoče dobro pognojeno zemljo. Radič sejemo prvič v marcu in sicer na široko. Podobno kot s setvijo je s saditvijo. Šaramo čebulček. češenj, hren. drobnjak ln disavnice. Dosedanji uspehi japcnslce vojne mornarica Tokio, 22 an. s Mornariški minister admiral Simada je podal pregled pomir- slih operacij, ki So jih izvedle japonske s- o doslej. Izjav'1 je. da Japonska r.ea detmsko obvlada Pacifik od Malajn in Nizozemske Indije do zapadne obale Zedinjenih d*-f *- Zdaj sodeluje pri ak-e\ pro*i Singapuru. na Fil pi~lh. na B r-neu in v Nizozemski Indiji Mornarica se pripravlja na hitro razslr'tev svojih oporn-r„ proti sovražnim bojmm lnd^m in rla-stl proti podmornicam v aziisVr>- vodah ln prof severnoameriškim oporiščem v P.-cifiku. Simada je sporoč.l ?ledeče podrobnosti o uspehih japonske mornarice od izbruha vojne: 7 potop!je-«h vojnih indij. 2 potopheni bojni ladt1. dve nosilk; letal. 6 krlžark 18 rušilrev. 26 podmornic in druge edn" t-'akor t-»nničar*ško!a teksiilnilt izđgffii^, obutve in ohlačilniss predmetov Ljubljana. 22. jamarja Pr ćakujoć. da pr:str»jr.e arajBfl zacije vpoaljeja trgovinsko-ndustr.j.^k; aaom!ci sezname frosistov in konfoke-onistov. k: ne prodajajo občinstvu morajo proizvajalci na svojo lastno odgovorno^ izročiti bla.io brez bonov za dv.c izključno le trgovcem grosistom. ki so bili že prej njihovi odjemalci in o katenh je vsaj *av-no znano, da so izvrševal: samo trr'rv r.o na debelo že pred 29. septembrom llHl :n z omejitvijo na vrste blpga. ki >o jih tedaj prodajali. Nabavne n dobavne priijave o prejemu m izročitvi, ki jih predlagajo producenti grosisti n koniekcionisti. >e ne mor?jo smatrat: za veljavne, ako ne vsebujejo elementov, ki jih kontroln: urad p< *re-buje. Za pogodbe, sklenjene od 1 de-^nibra 1941 dalje morajo produ^en'i a'i novembra 1911. SI. ! št. 512 M H in pa&aatoe kia^f kacije v svn«o določitve točk. nanašajočih se na nekatere pro^z^o-dc !;; v tej taV^l. aiso menoma naveden:, se dajajo sledeća ao4aanfa, k: naj služijo kot navodila trgov nsko »inchistrjj-fki zbornici in interesiranim: 1) odprte bli'.ze in jope je aareirniu J ti tako. kakor navadne jope .tabela A 1 ?>: 2) sal; in ovratn ce .so vsebovan: v do-tič-nih postavkah (1-21. 22. 11-18. 19; III ■'.}). čeprav so izdelan; iz pletenega tekstilnega blaga; 3) pod ovratnicam: a1! šerpami je razumeti 7kliučno le šerpe sa okoii vra*u- 4) osebno perilo :z olaga. ki se ne da razplesti (svile, rajona. b?mbor;fi al: al-bena). stkanega na statvah z osnovo, te ne sme uvrstiti med Dietenme. temveč med perilo, izgotovijeno iz neoie-'eni'ga teksll-nec,a blaga. To pa zato. ker blago, ki ce ne da razplesti, ima s p'e*enrfirm skupna srmo ustroj, sicer pa so V'-^ d rupe r.;e-go\*e značilnosti ravno takšne kak^r pri pravih tkaninah, izdelanih s staftvamj na čoln i ček; 5> aaaaaa delavske halja (^abanelei se klasificirajo kakor predpasnik; [II-12); 6) musolin šteje toliko točk, koKkor kaže njegova postavka brez ozira na spala jo med obutev po postavki VI-1: 9) copate s podpla-- iz gume so v pogledu štetja točk :zenačene z »obutvijo s tekstilnimi nadplatj !t) gumemm. podplati« po postavk: VI-3 (Ta določba izpre-minja navodilo, ki ga je zdal Visoki ko-misarijat s svojo okrožnico z in* 22. XI. 1941. VIII.. št. 4776-120. odd. V.f, 10) razne vrste vate za všivanie so uvrščene med neracionirane pro-.zvode. ensko kakor kamelina dlaka ^li žima Halje za zdravnike m druga zdravstveno osebje po bolnišnicah se iahko nabavi z nakupnimi boni samo. v neodložljivo nujnih pr merih. če ;ih dobav:to bolnišr.i-ce same. V tem pogledu naj Trgo\ ,rsko- :ndu-tr;jska zbornica uporablja doicćilo okrožnice z dne I. do^embra 1.4*1. Vili., št. 4776.133. točka 3. Poročilo Zveznega podtajnika Ljubljana, 22. januarja Predvčerajšnjim popoldne so se po nalogu Zveznega podtajnika, zbrale z Zveznim poltajnikom v domu FaSija zaupnice ženskega Fasija, njene sodelavke, tajnice pokrajinskih odsekov podeželskih gospodinj, delavk in h snih pomočnic. Po poročilu tova: šice De Vecchi je Zvezni podtajnik v imenu Zveznega tajnika pohvalil plodno ln navdušeno delo voditeljic v vseh odsekih organzacije ter je dal natančne smernice za njil: nadaljnjo delovanje. šola za dvojčke V Rimu pripravljajo ustanovitev šole. ki bo namenjena izključno dvojčkom. Namen ustanovitve te svojevrstne sole je bilo zbiranje najrazl čnejš h podatkov, ki bodo služili za proučevanje dvojčkov. Na podlagi šolskih uspehov dvojčkov bi se dal najlažje opazovati razvoj njihovega značaja in intelekta, kar bi služilo učenjakom za važna dognanja o dvojčkih. LfuMjančani pri —25 stopinjah Junaško prenašamo ostri mraz, posebno, ko se tiščimo peči Ljubljana. 22 januarja Stari časi se vračajo. Zopet imajo prav tisti, ki trde. da se zgodovina ponavlja. V star.h časih je bilo vse ^ošteno. tudi zime. Natt predniki so nosdi ovčje kožuhe, snega :e bilo čez kolena m namesto z belo opojnostjo so se zadovoljevali z zimsko poezijo. Starejši rod se je posmehoval našim z:mam ter mlečnozobi mladin: k: niti ne ve. kaj je mraz. Pošteno zimo smo imeli baje le 1. 1929 Zdaj se pa torej vračajo stan časi. To se nam je včeraj poznalo na nosovih. Ljubljančani so včeraj junaško prestali mraz. Zjutraj niso hoteli priznati, da jih zebe in ne verjeti, da so toplomeri kazali okrog —25 C. Sicer pa v posteljah res m bilo posebno mrzlo. Mnogi vstajajo šele ob 8 Pač pa morajo malo prej vstati šolarji. Kdor more. se te dni stisne na tramvaj, kjer še doslej ni nihče zmrznil. V tramvajskih vozovih imajo tudi toplomere, ki pa še vedno kažejo nad »ničlo«. Včeraj so meščani vneto proučevali vse toplomere po mestu in tudi tramvajski termometri so bili deležni posebne pozornosti. Ves dan so se najbolj junaški, ki so pogumno zapustili peči. zbirali ob pa-viljončku na Kongresnem trgu: mraz je bil včeraj senzacija in zdi se. da res pogrešamo velike dogodke. Včeraj bi ne bilo treba niti gledati na toplomere, dovolj je bilo. če si pogledal na cesto. Le včasih ob pasjih dneh, ko so bih vsi Ljubljančani oficielno in neoficiel-no na počitnicah, je bilo mesto tako pusto in prazno kakor včeraj. Ljudje so se prem kali kakor lutke, bili so že napol leseni, niti pozdravljali se niso več. Na. Živilskem trgu je zavladalo popolno mrtvilo. Prodajalk na zelen iadnem trgu ni bilo. gospodinje jih pa tudi niso iskale. Ulice so nekoliko oživele, ko je začela hite' mlad ina v šole. Vsem se je včeraj aele mudilo«, kdor koli je imel opravek : r • ro 'en. le trarnvai je vozil v svojem len i. Ljubljančani so ga skušali zopet i■-.: IHritJ kakor Ribničani cerkev. Ljudje sr se zbirali na vseh postajah in nekateri so se vozili samo po dve postaji daleč in zdelo ~e jim je. da je na tramvaiskih Stonflpcali mnocro tonleie kakor na cesti. afeMani so °e včeraj ves dan prepirali n temperaturi. Nekateri so celo trdili, da je bilo že —30 C. To so tudi čitali. Prav * kakor 1. 1929 je tudi včeraj tempe-r :• :ra spadala« od ust do ust. vendar smemo upati, da ni bila vsaj nižja kakor —40 C. Zaradi lokalnega patriotizma je h]n včeraj v Ljubljani še tem bolj mrzlo. Pekord so hoteii braniti Trnovčani s svojimi —25.1 C. Posmehovali so se jim Si-škarji. ki so trdili, da je bilo na šišenski mitnici —27 C. Toda pri letališču in v Mostah so se ponašali še s hujšim mrazom. Se solidnejši mraz je bil na Dolenj-n kakor so trdili Dolenjci. V Treb-mem so trdili, da je termomeler kazal —30 C. Spričo vseh teh slavospevov mrazu nas je davi še tem bolj zeblo. Marsikdo je igral, ko je vstajal v mrzli sobi ob prekrasni sceneriji poledenelih šip in v spalni srajci klas.čno tragedijo v pristnem grškem slogu. Ali ni prava tragedija, če mora* vstati v tako mrzlem jutru iz tople postelje? Najbrž bi takšna tragedija dosegla popoln uspeh tudi na odru. zlasti še zdaj. ko so tragedije tako v modi. O tragediji bi pa lahko govorili tudi tisti, ki so davi ostali brez vode. Cez noč. je zamrznil vodovod v mnogih hišah. Hudo je baje. če se ne moreš posluževati to-rJe* nih prostorov in če moraš zapustiti stanovanje samo zaradi tega, da obiščeš eno izmed najmanjših javnih poslopij, kjer je treba plačati vstopnino. Ze včeraj so imeli instalaterji mnogo dela pri za- Ivan flačer: Koča na Robu Motto: Vam vaaaa, ki ste ▼ tovar:*tvn do«vljall človeka . . . Letoš-vi božič nam ni pr nesel snega Zato pa nam je podaril knjigo: >Koča na Robu-, knjigo, s katero bo zopet z vso silo zaživel v bralcu dih gora. ki je vsem tako drag Pisatelj Ivan Bučer se je s prodorno silo vživel v smisel planinstva in je v tem romanu zapel visoko pesem goram, ki kale ljudi v značaje in k: Jih spajajo z vez m tovarištva, ki ima en sam izvor: čisto ljubezen do planin. V romanu nastopajo trije fantje, dve dekleti in — Gora Ka; Goro moramo šteti med osebe, ki sodelujejo v Jram:. saj so vsi smrtniki ali tesno navezani nanjo ali jo sovražijo. Med vsemi tem: se vrs~ strne borbe: zdaj zmaguje priroda zdaj človek zdaj ljubezen, zdaj ange: smrti Vprav zarali tega je zgodba tako raz-•rlbana. Kljub temu. da vrt prijatelji tvorijo neločljivo enoto, moramo vendar poudarit: vzvišeno stališče Mihola To je orjak po postav4 izboren smučar ln plezalec Toda v njem je mehko srce. zato ga je smrtno zadela nezvesta Ijuber*- in da se izogne posmehu ljud se obda s trdno skorjo zarobe tosti in odljudnoati. To- da zvesti tovar:š:. s katerimi se spozna v gorah, ga otajajo v njegovi csamelosti. Ko pa spozna v Julčik: dušo. ki harmonira z njegovo, najde končno tud; samega sebe. Njegova tovariša Peter ;n Štefan sta mu enaka ei:r.o'.e v ljubezni do plar.in D.u-gače je Peter miren in tih fant. la ga zaradi tega skoro ne opazimo — do konca, ko nas pretrese njegovo tiho slovo. Pravo nasprotje Petra je Štefan: vesel, toda neuravnovešen f t nt. On n: kot Mihol, k. je zatn v seb» ljubezen in iska1 zanjo nadomestila v gorah, ni kak - "-:: r.e ve kaj je ženska, je človek iz mesa in krvi. ki niha med dvema h:\penenj ma: n-.ed Goro in Rottipo. Romea je bila tra. k. je povzročila toliko gorja Mlholu. toda v Štefanu najde pravo ljurezen in on jo najde v njej N al ju bo drug drugemu se odpovesta: ona odru. on planinam. Obema je s.cer težko, toda Romea ve: Štefan ne b> samo njen. ako bo Se hodil v planine. Čuti nagonsko, da je njena edina tekmica Gora. Cisto drugačna kot Romea pa je ljubezniva Julčika. Petrova sestra. Ona čuti v seb , da bi ljubila vse. kar bi bilo drago izvoljenemu, čuti da je poziv ženske podrediti se Zato ji je dobro v Mih .o., družbi, v kater, je tako vama Strasne ure pod plazom, kjsr se izkažejo vsi značaji. > 'očijo njeno bodočnost. Osrednja pojava romana pa ni človek, je v nočeh gora poosebljena narava One so. k. .rikajo mlade fante, ki jim dajajo za- doščenje kadar se jim posredi kak vzpon, one so tekmice deklet, to'a so tudi smrt ki grozi predrznežem. ki si upajo motit: naravo v njeni samoti. Vse preide, le g >ra ostane iz vekov v vekove enaka. Ves roman je pisan živahno in v odličnem slogu, ki kar diSi po planšarjih Zlasti zgrabijo tri poglavja: Mihol va izpoved, neuspe!: vzpon, posebno pa naravnost klasičen cp;s nuk in naporov ljudi, k: s? jih polašča že oaup po i n?.z:ne;T.o aaetoo - ki jim bo mogoče postala zadnje počivališče. Nedostatek romana je premajhna ps ho-lc>ska utemeljenost oseb. oziroma preveliko idealiziranje. Kje najdeš ljud:. ki bi hodili v hribe, kadar se jim zljubi in ki imajo denar ne la b. bilo povedano, kje so ga dobili. Zlasti je nadpovprečen Mihol: v sebi združuje vse dobre lastnost., zato si ga prav zares ne morem predstavljati ne kot uradnika, ne kot konzistorialnega svetnika al: trgovskega pomočnika, sploh v nobenem poklicu, toda od nečesa mora vendar živeti. Ako pa ga vzdržujejo doma ali pa je rentn k. je egoist, ki je prev d I pezo vsakdanjih stvari na druge in je kljub svojim sposobnostim neploden član skupnosti. Tudi Prter ni dovolj iognan: Al: je gora res vse ? Najbolje orisan je vsekakor stefan: njegova hrepenenja, njegove muke so razumljive, saj so občečloveSke Zelo dobro pa sta pr-kazan; - sicer bolj »kicirano — Romea m Jul cika dva ant -poda ženskih dui. Obe hrepenita po mož": toda ena ga hoče obdržati tako, da mu IZB či ljubezen, ki n: namenjena njej, druga, da si ravno po tej pridobi Se večjo moževo. Toda. saj je to planinski roman ne pa psihološka razprava! Zato tega pisatelju ni zameriti in veder optimzem, ki preveva vse dele, bo prikril te slabosti. Mislim, da so Ivanu Bucerju za ta roman lahko hvaležni ne samo planinci, k: jim bo pokazal novo pot v gore, katerih slika bo še močneje zagorela v nas, nego vsa slovenska književnost. In kot nalašč za ta čas so besede: i Božič, začetek zime in dokoučne smrti«, je vesel trenutek, ker s tem dnem vstaja upanje, ki se pom.ka vsak dan bliže resnici, Ja bo posnelo belo odejo, da bo razklenilo beti oklep v grapah in bo svobodna voda klokotaje pohitela v razprte reke; da bo vzgibnilo življenje v drevju in se bodo napeli popki v sončni rasti ter se bodo trate pnajl llils v živop sane obleke, ki bodo postavale na svojih cvetnih glavicah pojoče eazfije .n v zraku opotekajoče se metulje; da se bo zazibalo klasje po poljih in vzva-iovelo kakor zlato morje na sončni poljani. Božič je prvi svetli up po puščobni jeseni, je prv. vrh v krogotoku časa, na katerem človek zastrmi naprej ... V skladu z rekom: Dobra jed naj bo v čelni posodi, je okusna vezava, ki jo krasi res lep klišej — delo mojstra Jeloč- nika. Končam lahko z besedama: vzemite berite! mrznjenih vodovodih in danes so mnogi meščani iskali dolgo zaman delavce, da bi jim odtajali zamrznjene cevL Pri vsem tem nam je pa ostala tolažba da ne bo več mrzleje ter da smo najhujše že prestali. Davi se je mnogim zdelo že precej topleje, čeprav je toplomer še vedno kazal okrog —20 C. iSe/eziiica K O L E D A K Danes: Četrtek. 22. januarja: Vin cen r DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: ZapuSčena Kino Sloga: Jutri me aretirajo. . . Kino Vnfon: Z nasmehom v življenje Razstava akad. slikarja Zorana Muftfč* v galeriji Obersnel na Gosposvetski ro^ti Veseli teater ob 18.80 v Delavski zbornici DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik. Marijin trg 5. Kurah. Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 31. Naselitveno pox!roC-je kočevskih .Vcmcev. I r;idni list :efa civrlne uprave na Spodnjem Štajerskem ?*t. 61 z dne 7. janunrja letos objavlja odredbo državnoga komisarja za ućvrščevan je nein^tva. Po tej r*dredbi je kovevskjm Nemcem dodeljena Spodnja 3tajersk:i kot nova domovina. Naselitveno področje obsega naslednje kraje ki občine: V brežiškem okraju celotno področje na desnem b-rcfjn Save s političnimi občimimi Božanj. Studenec. Ručka. Raka, Leskovec, Krko. Cerklje. Čatež m Vo'ika doima. Na levem bregu Save pa politične otvčine: l>v bova. Brcžce. Kapele. Rizeljs;ko. Artičc. Št, Peter po Sv. Gorami. Globoke z izjemo davčne občine B]atno. dalje ONhinck Krškega, kolrkor ?a ie na levH srtrani, z rzjemo dovCnih občin Pletorje. Anovec in Sremfč. od politične občine Kozje pa dvčni občim Vrcnska perta in Buče. Od trbm-cli-sJce^a okrožja obsega naselitveno področje Koee-varjev vse kraje na donem brci»u Save n političnimi občinam« Radeče, Scnt;an*»ka dolina. *ont Jurij pod Kumom Šmartno p-n Litiji in Po!'n-k — Novi grobovi. V Mariboru so umrli izvoščkova žena Pa\ la Malier, stara 43 let, upokojeni železničar Alo;'z Pučko, ftar 97 h?t. upokojeni davčni upravitelj Frane Herman, star 71 let, ln za^ebnlca Marija Rom, stara 81 let. — Gibanje prebivalstva v Laskom. V Laškem sta se poročila K°.rel Gorina ln Marija deležnik Umrli so Terezija Belej, Janez Starkel. Ivan Androina, Marija Pi-kel. Janez Deželak, Rozina Srebot ln Tomaž Pfeifer. — 12.«>00 mark je vrgel koncert ▼ Ljutomera. V Ljutomeru je bil prirejen v nedeljo dobrodelni koncert, čigar cisti dobiček je bil namen n za zimsko pomoč.. Koncert je vrgel 12.000 mark — Iz Nove Cerkve. V Novi Cerkvi so imeli v zadnjem četrth?tju dve poroki. 4 porode in 10 primerov smrti Umrli so med drugimi Štefan SUmulaic, Štefanija KovSe in Oto Koprivnik. — Brež'ška občina Je čestitala svojemu bivšemu županu. Poročali smo že, da je praznoval bivši brežiški župan lekarnar Hans Schniderschitsch nedavno s svojo ženo zlntn poroko. Čestital mu je sam kancelar Adolf Hitler. Spomnila se ga je pa tudi sedanja občinska uprava v Brežicah, ki mu je čestitala po svojem županu Henrichu Klabutscharju. Športni pregled asHa^wawBBai!»-*?^^^TqsaHBai V nekaj vrstah Poročali smo Že. da bo od 21. do 25. t. m. v Vrati si a vi aestan^k evropskih boksarjev za evropeko prvenstvo. — Na tekmovan;'u bo sodelovalo po zaključnih prijavah 11 moštev raznih narodov, in sicer Italije, Nemčije. Madžarske-, švedske, Švice, Španije, Danske. Slovaške, Norveške ln Portugalske. Italijo in Nemčijo bo zastopalo po 16 atletov, Madžarska in Španija 14, švedska 9. druge države pa po štiri. Maršal von Relchenau, ki je umrl pretekle dni. Je bil tudi član Mednarodnega olimpijskega odbora od 1 1936. Ko se je 1. 1939 udeležil kongresa v Londonu, se je vneto potegoval za prepustitev XIII. olimpijade Italiji. T?Mo *e njegova smrt udarec tudi za ta mednarodni športni forum. O ita ijanskem hitrostnem drsalnem prvenstvu smo deloma že poročali, tn sicer o uspehih 9obotnega sporeda, ko sta bila najuspešnejša Celott: iz Milana in Apol-lonio iz Cortlne d'Ampezzo. Tekmovanja so se v nedePo nadaljevala in Je v vreh točkah zmagal mladi Apolionio Na 1500 je bil prvi s časom 2S9 7. na 5000 m pa s časom 9 33 9 V skupni oceni je bil prvi Apolionio s 225.8 točke, drugi pa Celotti z 229 1 točke Na Dunaju so v nedeljo imeli samo eno prvenstveno nogometno tekmo. FC Wlen je premagal Poet SO 8 : 0. ' eter. 17 »SLOVENSKI NAROD«,«««*. 22 Januarja 1942-XX. Stran S Naša visoka smučarska šola Na smučišču pri Cekinovetn gradu se za dnem v množicah naš Ljubljana. 22. januarja Ta zadeva se ne tiče le smučarjev ln zato tudi ne spada pod športno kroniko; to nI ve* le sport, tem ve* le pravo ljudsko gibanje. Toda gibanje tudi v Idejnem pomenu besede, ne le mehanično premikanje ±n padanje po zakonu težnost: Kr govorimo tudi le o naraščaju v ožjem pomenu besede, kajti med smučarski naraščaj je treba prištevati tudi odrasle, ki so Že zdsrv-caj shod*h a se Šele zdaj uče prestavljati noge. priklenjene na smuči. Prejsaja leta je bilo pri nas prirejenih mnogo smučarskih tečajev ln tećajev smučarske telovadbe \>ndar nismo imH! prave smučarske šele v Ljubljani, pnrtopne in skoraj obvezne razen te v Tivoliju. To Je hkrati osnovna in visoka smučarska Šola. V nji se vam midi smučarski pouk v vseh stopnjah in oblikah. O tej sofi smo dolžni govoriti že zaradi tega, ker jo obiskujejo mnifcice Ne govorimo o zasebnem sanka liscu ta smučišču, re o športnem terenu tega ali onega športnega drus'va. To je smučišče vse Ljubljane in včasih je na njem tsko tesno, kakor da je tudi manifestacija športnega navdušenja vse pokrajine Posebno ob nedeljah naletiš t -r. na takšno množico, da se vprav ustra- Pri opL='h je navadno naiprej na vrs*l zgodovina T>Kia o Cekinovtrn gradu ne bomo govorih: pripomnimo na; le. da ime nima nič skupnega s cekini in pravljicami. Zgodovina ljudskega športnega igrišča ob tem gradu pa je precej temna Najbolj Je zanimivo, da je smučanje in sankanje tam prepovedano Namreč nihče ni dovolil posebej smučanja in sankanja na tej strminici. športno udejstvo-tanje je pa prepovedano v vsem TV.oliju To pobočje ob vznožju aaaeaakega vrha m bilo tudi nikdar name. njeno za otroško igrišče Prostor za otroško Igrišče so prt nas Iskali dolga leta in ko so ga našli ob Trubarjevem parku na drugi atrani železnice, so ga preuredili — v park. Zdaj nastaja otroško igrišče ob tivolskem ribniku Ravno bo kakor miza m zato aa4 ne bo namenjeno mladim smu-jharjam V resnici je pa bilo tam že otroško igrišče, ko so se otroci še smeli drsati na ribniku. Zimskega športnega igrišča bi torej aafta mladina ne imela če bi si g« aaaaa ne osvojila pri Cekinovem gradu. Kdo je bil pionir, neznani junak, ki je tam prvi zaoral smučino ln pribil >piko<. ni znano. ] Prav tako ni znano, kdo si je tam prvi zlomil nogo. Sicer pa to smučišče uživa i izreden sloves pravega čudežnega kraja kjer si nihče ne polomi udov. Menda se tam težko polomiš že zaradi tega. Isar je takšna gneča, da pogosto ni prostora niti za padanje. Čudež je res da sredi te nepopisne zmeš-njave. živahnega prometa* v pravem pomenu besede, premikanja v vseh smereh oranja z nosovi, koncem hrbtenice, smučmi sanmi, sredi gezda smučarskih paiic. k-Igrajo tudi vlogo sulic, sredi te vrtogla-i-ce. meteza. kjer vse miglja in mrgoli, se praši sneg kakor sredi snežn^^a viharja -ni več zaletavanja is polomi enih ko*«Ti Celo smuči polomijo tu več kakor udov navzdol, predani blaženost* premikanja, so menda vsi v rokah aneelov varuhov kajti sama spretnost bi jim oe pomagala da bi se izognili vsem oviram tokovom športnikov, ki vlačijo navzgor sa ni ali motovilijo s smučmi, kamor jih pač povleče, žrtvam sile težnosti ki se kobalijr in premetavajo kakor da je treščilo vanje tuljenje, ki tu igra vlogo prometnega signaliziranja, bi ne moglo preprečiti nesreč kajti v tem splošnem hrupu nihč-ne more slišati niti sam sebe Vendar ne smete misliti, da se meščan ao*ji:,ega Zagreba in njegovi zgodovini smo poročali že v obširnejšem članku, te dnj pa je imel o tej temi zanimivo predavanje tudi znani za-grebšk; zgodovinar dr. Rudolf Horvat. V glavnem je omer. *.- kar smo že mi objavili v našem čar.icu. zanimiva pa je njegova izjava, da je »zlata bula*, k; je z njo ogr- ski kralj Bela IV povzdignil Zagreb n:« poiožaj svobodnega kialjevskega aaaata edina na svetu, ki se je tako dolgo ohra- j nila Podobn.h »bul« je bilo v srednjem veku izdanih več. vendar pa se do naših J dn: razen zagrebške ni ohranila oitj ena — Slovaško-brvatsko kulturno sodelovanje. Kulturno sodelovanje med SAevatUui , En Hrvatsko postaja čeda.je te->n_*jše, kar j se zlast. odraza v slovaik h in hrvatskih j knji2evnih revijah. V kulturnem pregledu : januarske številke ugledne siov«jke revi-! je »Gardista« je v siovaškem prevodu iz-I tla razprava hrvatskega koj,zevn:ka ur. ; Jo.-.pa Andnca o slovaškem skladate.ju , Eugenu Suchonu. »Gardista« poudarja, da j Je dr. Andrić zlasti posrečeno anuiz.ial najboljše Suchonovo de.o »Baiadicka stfti-j ta«, ki je najlepša slovaška simfonija. I Prevod dr Andricevega rokopisa je oskr-; bel Viiiam Kovar. Tudi reprezeniat.vna i slovaška književno-kultuma revija »Slo-i venske Pohiadv« je objav-la v ilovaitcai ! prevodu zanimiv; članek hrvaukega znan-: stvenika prof. Tia.sa Mortidjije • Pumor-. tnačal nioč Hrvatov«, ki ga je na I slovaščino prav tako prevedel Vuiam Kovar. Uredn.k revije »Slovenske Poh.adv« I dr. Stan slav Meč.ar pa je nedavno napi-I sal monografijo »Hrvatski klas.k Mile Budak«, ki v njej razpravlja o književnem delu sedanjt^a poslanika neodvisne hrvatske države pri berlinski vladi dr. *: a 0-fitfra. — Cigani i»e nikakor nočejo umiriti ♦ Hrvatski Narod- poroča o vel.k; in krvav; bitk., ki so jo nedavno bojevali cigan. :z okolice Kr^ževcev. Med seboj so se spopad!; člani velike ciganske družine N.k^i.cev. in sicer zarad. tega. ker so se tr; mlade in lepe ciganke iz te družne poročile Dve sta se poročili v Križevce. ena pa v Zagreb. Cigani so se začeli prerekati okoli vprašanja, al j naj ciganke, k, so se poročile proti njihovi volji, puste, ker so. ali pa naj jih vrnejo v družinsko srečo k svojemu članskemu ognjišču. Prerekanje je postalo tako srdito, da so se naposled dejansko spopadli in sta na bojišču obležali dve žrtvi. Do smrti so pobili Anko Nikolčevo. mater 5 otrok, ln njenega moža Štefana Oblaslva so več ciganov zaprla, vendar pa so pravi krive: pokolja ubežali. — General Nedič o obnovi Srbije. Predsednik U ugrajske srbske vlade general Nedič je te dni sprejel novoimenovane u^crožne načelnike, k; bodo od dosedanj.h banov prevzel; posle in upravljali Srbijo po načelih nove upravne razdelitve. V svojem nagovoru na nove okrožne načelnike ;e general Nedič med drugim dejal, da pozna odslej Srbija samo še srbsko zastavo, vse drugo pa mora prepustiti pozabi. Okrožnj načelnik- morajo poslovat; z največjo uvidevnostjo do ljudi, da ne bo več v Srbiji neprestanih pr tožb čez državno upravo in da bodo Srbi čutili zaščito Kdor bi se temu upiral, bi samo škodo val domovini. Ob zaključku svojega govora je general Nedič dejal, da mora sedanja Srbija popravit. 20 letne grehe bivše Jugoslavije, k: Srbiji ni prinesla ničesar dobrega. Nov; okrožni načelnik: morajo »milom i s-lom« uves* i v svoja okrožja red in tudi poskrbeti, da bodo državni uradnik- taksni, kakršni morajo biti. Posebno pozornost morajo novi srbski okrožni načeln.k posvetiti obdelovanju zemlje, ki zanjo Srbi doslej niso pokazali dovolj volje, da bi jo res »motmo obdelovali. — Hrvatsko-bolgarska izmenjava blagu. V privatnem kompenzacijskem prometu r ^d Hrvatsko ^ Bolgar.Jo so bile kompenzacije preko zagrebške borze uatav-1 ene Za poslovanje z de vi sam 1 pooblasč^-r dem mi zavodi morajo najprej odkazati zneske hrvat sv- državni banki ki je otvo- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI ob delaralklb ob ld.. 18.15 •h nedeljah Id praznikih ob 10 JO i4.Hu i6.se Id la.30 KINO MATICA • TELEFON 22-41 Velika film«ka drama ljubezni ln ljubo ttimnji z Igralci 'vriuvnfja slovela '••>: nna Luchdlre — Mana Denis — '.uirtio Riga to KINO LNION * r F. LE FON 22-21 Muzikalna aalttiffra poln^ dtibiiTit* redrr»«Ti petJ.i »n Mubr/ni Z nasmehom v življenje Ktrnaad lituvmj. Brtf> >n» Kirid KINO SLOnj«ke vsebine Jutri me aretiralo K Marian — K Oorsch — G L'hlen | rila kompenzacijsko konto bolgarske Narodne banke V breme tega raćuna se bo zplačeval denar hrvatsk.m izvoznikom. — Pogonske snovi za rude. Nedavno je i odpotovala v Bukarešto hrvatsko gospodar. i ska delegac.ja pod vodstvom ir. Lammerja. j Z rumunskim zunanjim min strom je imel dr. Lam mer vaino posvetovanje Na ru- ■ munskih merodajnih mestih so pokazali ' mnogo razumevanja za hrvatske Zelje. Slo je za posvetovanja o poglobitvi rumunsko , hrvatsko gospodarskih stikov Rumunija naj bi dobavljala Hrvatski nafto odnosno petrolej, za kar b. dobivala hivatske rude. — Ne»reee. Zadnje čase se največ ljudi ponesreči pri nesrečnih padrlh na polede nelih tleh. Včeraj je bila prepeljana cela vrsta taksnih ponesrečencev v ljubljansko splosTko bolnico. Rado Sturm, 17-letni sin stavca lz Ljubliane, je padel na stopnicah in si zlomil levico. — Rudolf Voje, 44-letm I strojevodja državnih železnic, je padel na kolodvoru in .«i lanil levico. — Ivan Lav-rič. 48-letnl mizarski pomočnik iz Ljubljane, je padel na dvorišču in si poškodoval hrbtenico. — Marija Bav. 61-letna mestna uboga, ima poškodovano roko. — — Biagovnd promet med Hrvatsko in adžarsko. PQ obnovi mostu pri Gyr':e- se pošiljke iz Bosne na M«idiarsi:lnce. ki so ga peSci iskali na ce-: ko so hiteli po opravkih. Majvltja ti »aeratuia ie znašala včeraj v naeatu 11 i" Xa;n.žia dnevna te;7iperatura je bila včeraj Se nižja k kor so poročali listi, objavili so namreč številke o temperaturi v času opazovanja, to se pravi ob 7. ali oh 8.. med tem ko se je temperatura potom do solmTnega vzhoda se zniževala Ta ko je znašala včeraj najnižja dnevna temperatura v T: novem —26.3", na letališču pa celo 27 6". Davi je znašala minimalna temperatura v Gosposki r.lici. kjer ima topit mer meteorološki zavod. - 20°. Pri vremenski opazovalnici v Trnovem je dav! znašala temperatura 23 2". pri barjanski 5oli pa - 23". Toda to nI minimalna dne\ -na temperatura, kajti do 10. se je še bolj ohladilo. —lj Zavarujte vodovod p-e 1 mrakom! Vkljub stalnim opozorilom nekater- posestniki še vedno ne zavarujejo hišnih vodovodnih napeljav, zlasti pa volomerov pred nuazum. Posledica te povišnosti je. da se zaradi zmrzovanja pokvarijo dragi volo. meri in poškodujejo raznj deli vodovodnih napeljav. Zato mestni vodovod spet opominja vse h Sne posestnike, naj pregie a ju voJovodne napeljave in jih zavarujejo pred i razoni. prav posebno pa naj pazijo na wo~ uuirere. Prostori, kjer se nahajajo volo-merne ure, moramo vestno za p. rat . vodomerne jaške pa primerno pokriti. S tem s; bodo hišni posestniki prihranili nrpoTTriu stroške za popravila in druge neprijetnost , ki nastanejo zaradi zamrzlih vodovodn h napeljav. Posebno pa opozarjamo stavbna podjetja, ki imajo vodomere na stavbišč h naj jih dobro zavarujejo proti mrazu ali naj pa javijo mestnemu vodovodu, da vodomere odmontira ;n napt*Ijav o zapre, če vode ne potrebujejo. —lj 21 viNke nakaznice za me*ec februai bo mestni preskrbovaini urad začel v četrtek 22. t m. dostavljati strankam na doni. V^ak naj pripravi za vsako živilsko karto in tudi za vsako dodatno karto po 3o centesimov. Glav januarskih živilskih nakaznic ne bo treba oddajat, v tem mesecu, temveč naj glave vsak shrani za prihodnji mesec, da jih bo tedaj izročil dostavljalcem. Spet pa opozarjamo trgovce in peke. naj ne dajejo blaga samo na odrezke, temveč edino na celo- pravilno izpolnjeno živilsko nakaznico. Prav zato namreč sedaj do?tavljalci ne bodo pob -ral: glav živilskih nakaznic, da bo prav do zadnjega dne meseca mogoče dobiti živila samo na cele nakaznice z glavo. Ker je pa od tedaj, ko so bile uvedene z:\ilske na-kazr-ice. pa do sedaj me J preb-vaistvom nastalo toLko sprememb, tako glede §te vila kakor glede naslovov, da te spremim be že ovirajo redno dostavljanje, zato bo mestni pre?krbovalni urad obenem z živilskimi nakaznicami razposlal tudi nove popisne pole. Pcp s^e r- 'e bodo dobi; ^a-mo hišni lastniki, ki po morajo vsakemu družinskemu glavarju izročit; dve poli. Te dve poli mora vsak družinski glavar vestno in natanko ter obe enako izpolniti, poleg tega pa mora družinsk: glavar podpisati tudi izjavo pod III. na drug; ?trani pole. Vse podatke na prvj Stranj pole pa spodaj podpise hišn: lastnik, k: je odgovoren za pravilne podatke na prvi strani. Popisne pole hiinj lastnik; spet zbero. jih podpiSejo n oddajo najkasneje do 4. februarja 1942. upravi tel »stvom ljudskih šol ali pa vratarju mestnega poglavarstva. Mestni trg št 27 v pritličj-j. soba 5t. t Poaebno pa opozarjamo, da mora vsaka *tranka izpolniti ln oddati po dve poli. —lj Slovenski pianistki Osterčeva in Urmsovčeva gojita z vso vnemo koncertno igro na dveh klavirjih. Prvi njuni koncert v letošnji sezoni je bil meseca septembra in takrat sta bili obe deležni laskavih ocen. Kritiki hvalijo njuno tehnično zrelo igro ter dognano čuvstveno svežo interpretacijo. Splošno se je povdarjalo kako resno sta se zavzeli obe umetnici za to panogo koncertnega udejstvovanja. Njun prihodnj; koncert bo v ponedeljek 26. t. m. v mali Kil harmonični dorani. Igrali bosta: Brahmsove varijacije na Paganmijev tema Terenghijeve var.jacije na 20 Chopinov preludLj in novo skladbo Matije Tomca na narodni motiv. Začetek koncerta bo ob pol 7. uri zvečer; predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. VESELI TEATER ČETRTEK OB 18.30 Naš 14. program: Teta z Dolenjskega. Stol resnice. Gobe, revijska točka, petje, ples itd. Omislite «1 pravočasno vstopnice! t knjigah se smejo vpisovati samo se n< I ški priimki in imena na nemški način. Pri izvlečkih iz rojstnih, mrliških in rod_ | binskih knjig se smvjo pisati vsa sloven-| ska imena, katerim odgovarjajo neroaka, i samo še v nemški obliki, kar velja tudi za nemško obliko priimkov. Iz Novega mesta — Hud mraz je pritisnil. V sredo Je p-^dlo živo srebro na 22" C v mestu, v oko-liri pa kar na 26»' C pod ničlo. Drevje, je bilo zavito v ivje. Težki potok, ki se pod moško bolnico izliva v Krko, je zamrznil in novomeški drsalci bodo kmalu dobili svoje staro tradicionalno drsališče, saj se za umetno drsališče, ki Je bilo prejšnja leta na igr:šču tenisa, letos nihče ne briga. —Ij V Veselem teatru < je duJies predstava ob 18.31?. Na sporedu je naš 14. program, ki je poln smeha m zabave. Teta z Dolenjskega. Stol resnice, ples, petje, re-vizska točka .td.. vse to vsebuje naš tekoči spored Predprodaja vstopnic od 10. —1 s 1M. in od 16 ure dalje. Zadnje predstave tega sporeoa v šoUko ub 1S..'%U in v padeljo ob 14.30. 16.::0 in 13.30. —lj Za mestne reveže je podarilo stalno omizje go«*tline Niko Vlalgaj v počaščenje pok. ge Marije Malgajeve 174 lir. V počaščenje v Zagiebu preminulega g. Kamila pl. Mn kiča od Bajkamena je pa nakazal 50 lir g. univ. prof. dr. Henrik Steska ter iz istega namena 30 Lr ga. učiteljica Ana Steska. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudj v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli: Naše gledališče DRAM A Četrtek. 22 jan.: ob 17.30: Bog z vami, mlada leta! Red Četrtek Petek, 23. jan.: ob 17.30: Lepa pustolovščina. Premiera. Red PremiDonauzeitung« beremo: Bivša jugo-slovenska uprava je v zadnjih desetletjih v duhu slovenizacije Spodnje Štajerske v mnogih primerih potvorila način pisanja imen in priimkov. Da bi se tako nastale n^ji?nosti glede pravilnega načina pisanja imen in priimkov odstranile po enotni ure_ ditvi. so oblasti odredile: Priimki se smejo rabiti v besedi 'n v pisavi samo v njihovi nemški obliki. Rodbinska imena se smejo pisati samo po nemškem načinu. Slovenski priimki. Katerim odgovarja nemški priimek, se smejo rabiti simo v nemški obliki. V nemški obliki rabi ena rodbinska imena moiajo ostati nespremenjena V primerih, ko so bila rodbinska imena po bivših jugoslovenskih upravnih oblasteh v zadnjih 20 letih dokazano še bolj popačena, kakor Sersen iz Serschon, Henignian iz Hbnigmann, Tislar iz Tischler, Dajčnian iz Deutschmann. Stojš^k iz Stoinschegg se mora uporabljati prejšnja oblika, če se da dokazati po krstnem ali rojstnem listu do-tičnega ali njegovih staršev izpred 1. 191S Merodajen je način pisanju v teh dokumentih. V rojstnih, mrliških in rodbinskih Zakonske določbe proti verižnikom in oderuhom v Grčiji so bile znova poostrene, tako da je določena za take brezvest-neže celo smrtna kazen. S smrtno kaznijo bodo v bodoče kaznovani zlasti vsi peki in mlinarji, ki bi zlorabljali svoj položaj. Isto velja za vse preskrbovalne organe v ljudskih kuhinjah, bolnicah dd. Jutri se prične v Atenah velik proces proti skupi-ri verižnikov in navijalcev cen. Ves grški tisk opozarja javnost na ta proces in pra-v , da bo v bodoče takih procesov še več. Nekateri navjalci cen so tfili že obsojeni na več let ječe in visoke denarne globe. Na Amonia trgu v Atenah je hotel oni dan nekdo prodati 3000 škatlic cigaret po pret:ranih cenah, pa so ga aretirali. Gre za uslužbenca neke znane atenske tovarne cigaret Cigarete so mu zaplenili in jih takoj prodali po normalnih cenah. Italijanske okupacijske oblastj so izdale na vsem ozemlju Peloponeza stroge ukrepe proti veržnikom, da zaščitijo prebivalstvo pred brezvestnimi izkoriščevalci. Posebno strogo bodo oblasti postopale proti tistim, ki prihajajo na Peloponez iz Aten in tam nakupijo mnogo blaga, da ga v Atenah po pretiranih cenah prodajo. Ves grški tisk pozdravlja te ukrepe in ugotavlja, da so bili nujno potrebni. Razstava nemške knjige v Sofiji Danes je bila otvorjena v Sofiji pod pokroviteljstvom bolgarskega ministrskega predsedn ka Filova razstava nemške knjige. Razstava obsega 3000 knjig in sicer politična, leposlovna in znanstvena dela. V okviru razstave bo predaval avstrijski pesnik Bruno Brohm o svojih doživljajih na vzhodnem boiišču. Praška domača mast CISTI CN ZDRAVI RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH 14T R. d. fit. 2/41 LA TELEMECCANICA EjLETTRICA ING, LURIA & GREGORINI MILANO — Via Montef eltro, 10 — Tel. 92-225, 6, 7 I A NOSTRA PRODUZION1 COMPRFNDE: »al vamocori, casscrte di manovra. reostati a mano e .•ufum.uici. oonCroOcr. elettromagneti di freno, servo-fn-ni, inttrruttori. apparecchi di line corsa, interrut-con a eallc&giante, mterruttari a preisinne, relć d; diMnnesramento, servovalvole. resistenze elettriche ipc-ciafi novro tipo »Monoblocco«. apparecchiarore per comjndo a mano c automatico di motori per rune le appliranoni: per gru. per impianti erasportaceri con comind-"* a carena e rappresenrazione schematica lumino*a def pereorso det materiali, per monracarichi. per pompe e compressori. per macehine urensi!i. per n-.icthine stampa. per filatoi e tevsiture. per fon-Jcrre, industrie ceramiche e vetrarie, per industrie chimiche. minerarie e raffmerie, per metallurgie. ac- ciaierie e ferriere. PFR TUTTE Lh 1NFORMAZIONI per la provincia di I nhiana, pet il Regno di Croazia e per ferritori ex jugf^lavi oceupati dall'halia ri\o!gersi al rappre-?eot;inte per questi territori della Telemeccanica IZDELUJE: Zadime avtomate ta motorje, ▼odiloa omarice, ro^ne in avtomatske upore, koetrolerje. elcktromagneti^ne zavore, pomožne zavore, stikala, aparate za pomožni tokokrog, plava Čna stikala, stika la n« pritisk, različne releje, pomožna varovi!*, vse vrste uporov naJe tipe »Monobloccoc, vsakovrstne aparature za ročni m avtomatski pogon za vse vrste tnotorskih zagonov, in to: za dvigala c verižnim vklopi ;en;era in s shematičnim svetlobnim kazalom, dvigala za blago, črpalke in kompresorje, pomožne srroje za predilnice in tkalnice, za livaroe, kcramu'no industrijo ter glafute, za rudokope, ke-| mične industrije, rafinerije, za kovina rstvo, jeklame in železarne, plinskovarne aparature za zunanjo in j notranjo montažo in za prostore nasičene s plinom ali kislino, vsakovrstne aparate za ladijske pogone z I direktnim, avtomatskim ali polavtomatskim zagonom. I VSA POJASNILA za Ljubljansko pokrajino, kraljevino Hrvatsko in vse po Italiji zasedeno ozemlje i bivše Jugoslavije se dobijo pri zastopniku tvrdke La Telemeccanica Elettrica za te pokrajine f I BI ANA RODOLFO ŠTEBI Tavčarjeva 4 LJUBLJANA A L E OGLASI »AI.PA« C.VI je kn-pilua pijača. GOSPOD ki je pobral pred mitnico na Dolenjski cesti usnjeno rokavice, naj jo rakoj vrne proti .'ia^radi pri blagajni tvrdke Schneider & VerovSek. Jeftejjcva hči je bila krasor.ica. ker ii je bt-la najljubša pijača telo in Kri poživljajoča medica. Pijte, dame in d»ktota, za čar vaših lic poživljajoči Ainl>r«'*.evo mrdioo. ki jo dobite le v Medar-nl. Ljubljana, židovska ulica 6. Inserirajte v .Slov. Narodu4 j La mecehina da calcolo piu compleia e praciac. eha i'impone per la sua modernistima conceiione meceanica. Kalkulacljakl računski etroj pree!zne konstrukcije, na višku sodobna tehnike. Bappr«nn!cnl» »tcluslvo p«r la provfnela di Lubiaoai . , A. KOVAĆIĆ P,,it,MT' «»• •< Tel. .IS-»s pr.j iTBtt l#ae| « Stran 4 >SLOVENSKI NA ROD c, Mita*, 22. januarja 1942-XX Stev } 7 Singapur — najmočn ejša morska trdnjava Središče angleškega odpora v jugovzhodni Aziji — Kako je rastala ta angleška trdnjava V'^m.JA Redko katera vojaško s*rafe,2ična baza na svetu je označena s lolik.m. lastnostmi, vrednotami in prognozami. kakor Sin* gapur, angleška trdnjava na razpotju območja Indijskega in Pac:f:čnesa oceana. Singapur naziva jo mnoei Gibraltar vzhoda, steber angleške >ve tovne moč:, vrata angleške trgov.ne, angleško jekleno pest na Daljnem vzhodu ali celo pištolo Anglije, naperjeno proti Japorski. Vsa ta imena kažejo na izredno važen politični in gospodarski kakor tudi vojaški n strate-gični pomen Singapura. ki ima danes vse naravne pogoje za to. ia ie pestil najmočnejša morska trdnjava na svetu. Skozi morsko ožino Malakka vodi pot v bogate angleške kolonije na Daljnem vzhodu, v angleška posestva na Insulindi. v Avstralijo. Novo Zeland jo in proti kontinentalnemu vzhodnoazijskemu trgovinskemu območju. Prvotno malajska ribiška vas Singapur se mora zahvaliti za svoj obstanek angleški zavisti. Da bi bila omogočena kontrola nad hitro napredujočimi holancUk.m. kolonijami Sumatro, Javo, Eorneom :n Celebesom rn da bi mogla Anglija v ugodnem trenutku morda tudi zasesti te kolonije, je dal sir Stamiord Raf-les, angleški guverner Holandcem iztrganega Benkoena na Sumatri, kj je spoznal pomen 532 kv. km obsegajočega otoka na enem izmed južnih koncev Malakke vojaško zase^t. siromašno malajsko ribiško vas in jo izgrad.ii najprej v trgovsko naselbino. Sir Stamford Rafies je poznal te kraje kakor nihče drugi in v duhu je že vide!, kako velik bo strateški pomen njegove pridobitve. Ta otoček je namreč že takrat ležal ob izredno važnih vratih na morski poti iz Indijskega v Tihi ocean. Odkar so pa začele ladje voziti skozi Sueški prekop, so praktično vse ladje, ki 1 vozijo od tega prekopa dalje na Japonsko, Kitajsko al. v Avstralijo, prisiljene voziti , skozi ožino Malakka v bližni Singapura. j Kakor panamski in Sueški prekop, je tudi morska ožina pri Singapuru postala ena najvažnejših morskih poti. Tam, kjer je stala prvotno sromašna ribiška vas, je kmalu nastalo mesto. Ime je dobilo iz sanskrita — Singhapura ali v našem je- I zžku Levje mesto. Zdaj je to moderno, zelo I živahno mesto z ogromnimi obrambnimi napravami, morska trdnjava prvega reda. j Imenuje se Singapur. Prerokovanje lorda Robertsa Angleški feldmaršal lord Roberts je izgovor-! nekoč proroške besede: Svetovna zgodovina se bo nekega dne odločila pri Singapuru, Singapur gotovo ne pomeni sve*a. toda tu. na najožjem kraju morske poti Malakka se bo nedvomno odigralo važno poglavje sedanje svetovne vojne. Prebivalstvo Malajskega polotoka imenu -nuje Singapur že skozi stoletja »Prokleti otok« in sicer odkar je nek jap^nsk. kralj napadel ta otok in pomoril vse njegovo prebivalstvo. Vendar bi pa bil morda ostal otok eden izmed neštetih samo geografom znanih pustinj Vzhodne Indije. Toda sir Stamford Raff es je neprestano opozarjal angleško vlado na važnost tega h >>čka zemlje. In res se je Anglijo kmalu odločila za utrd lev tega oporišča. Naselbine ob morski ožini, angleške »Straits Set'lements« so nastale le*a 1842. Vse ozemlje s S n-gapumm. Penangom in nekaterimi otoki je upravljala in izkorščala do leta 1363 angleška Ost India Companv. potem je pa postala njena posest angleška kolonija. Pazneje se je angleška posest vedno bolj ! r ia proti severa do meje Taja ali Siam3. Polagoma so Angleži osvojili vse samostojne malajske države. Zdaj dela angleško državno pravo razliko med zveznimi in nezveznim; malajskimi državami, kar je pa sr.mc zimama oblika brez vsebine. Vse malaj-ke države brez izjeme so podrejene angleški kolonijalni upravi. Razlika je samo v tem. da je dodelien v ne-zveznih malajskih državah domačemu vladarju svetovalec, dočim imajo zvezne države angleške rezidente, kakor se imenuje v tem primeru najviši: nredstavnik angleške oblasti. Razen verskih zadev pa nimajo domači vladarji na Malajskem polotoku nobene oblasti. Domovina divjih bivali Ves Malajski polotok s Tajem in Burmo meri 190.0UO kv. km. 7jegova največja širina je 330 km Tropični pragozdovi pokrivajo vso deželo. Tu žive v džunglah še sloni m rinocerosi, tigri in panterji, bivoli, jeleni in opice, ki jih je največ. Podnebje je tropično vroče in vlažno, saj dežuje 160 do 200 dni v letu. Na obali in ob rekah prebivajo Malajci. ž-ve še primitivna plemena, zadnji ostanki prvotnega prebivalstva. V gospodar skem pogledu igra na Malajskem polotoku važno vlogo kavčuk. 2e leta 1924 so pokrivala drevesa, ki dajejo kavčuk, pol milijona ha sveta. Nekaj časa je zavzemal Malajski polotok v proizvodnji kavčuka naravnost monopolski poiožaj. Važ no je tudi pridobivanje kokosovih orehov Kokosove palme zavzemajo 180.000 ha sveta. Ce računamo še bogate rudnike cina nam poslane jasno, kolikega pomena je Malajski polotok za državo, ki odloča na njem Na Malajskem polotoku se prideluje tudi riž, ki pa že davno ne zadostuje za prehrano domačega prebivalstva. Leta 1882 so bile zgrajene v okolici Singapura prve trdnjave. V Singapur je prišel del angleškega daljnovzhodnega bro-dovja. Toda šele svetovna vojna 191A— 1918 je pokazala, kolikega strateškega pomena je to oporišče. Angleži so h.tre razširili utrdbe in pri tem so prišle v poštev vse pridobitve moderne tehnike. Na griče, ki obvladujejo pristanišče, so postavili baterijo težkih topov in zgradili bunkerje, ki se ne vidijo niti z morja. n;ti s kopnega. Vojaško letališče v Singapuru obsega 250 kv. km. V vojnem pristanišču se lahko ustavljajo največje ladje, pa tudi cele eskadre. Angleži so zgradili tudi velike delavnice za popravljanje ladij. En plavajoči dok je preračunan celo za ladje do 50.000 ton_ Mesto looo ras Mesto Singapur se razprostira kakih 10 km daleč ob južni obaii otoka in se je v zadnji 10 let-h neprestano širilo. Na obeh straneh reke tsingapur ob vznožju PostS Canmr.g leži evropski trgovski okraj i v.adnim: poslopji. Večina Evropcev stanuje v okraju Tanglin, kjer so skoraj same vile. Kitajsko mesto leži na jugu, malajski okraj pa na severu. Mnoge cerkve m mošeje ter nešteta kitajska svetišča dajejo mestu svojstveno lice. Na otočku Pulo Brani pr- Singapuru stoji največja to-pilnica cma na svetu. Otok Singapur je zvezan s celino po 1.2 km dolgem železniškem naspu. Podnebje je tu ekvatorialno. Poletja, zime, pomladi in jeseni sploh ni. pač pa imajo vsak večer pred solnčnim zahodom, ki nastopi brez mraka točno ob šestih, ploho. Singapur šteje nad 500.000 prebivalcev, od teh so tri četrtine Ktajcev. ki so se v Singapuru, d« bi hitro obogateli. Evropcev je v mestu okrog 11.000. Sicer je pa Singapur znan kot mesto tisočerih ras. Ljudje vseh barv od belokožcev do zamorcev ž.ve tu pomešani med seboj. Tu v.dimo Indijce. Malajce in Japonce, ki so pa v manjšini nasproti ogromnemu številu Kitajcev. V Singapuru žive tudi Perzijci. Egipčani, židje, Arabci, skratka ljudje vseh ras :m vseh sekt. To je pravi ĆloveSkl labirint. Novo civilno letališče v Singapuru Ulica v Singapuru - ---o je Singapur pravljično lepo me-to. Krasni nasadi in vrtovi, bujno tropsko t :vo. palačam podobne hiše, zažene po kamenitih lev Ja, krasno negovani bul vari ter razkošni hoteli in zasebne palače, vse to daje Singapuru lice izredno lepega in bogatega mesta. Toda kraj tega razkošja in bogastva stiskajo ozke ulice kitajskega okraja, še dalje so pa celi deli a. kjer vladata beda in pomanjkanje. Singapur je mesto protislovij. bogas*vo in revščina si stojita ostro nasproti. MS Je Si~r*artar nepremagljiv? Stngapnar ima v strateSkena položaja an-.1 hnper ;.i na Daljnem vzhodu izredno va-^n? vi«i.r.,\ On ;<_• tik o rvk<** nemi čuvar in 9-m ><•-•»- v*< •■*\ pro t ran sit va od Burme prbko M. aje tja M do prod-ran^keja I--'ta Jo mi i;cno»v funtov štcrlin-gov. Zdaj, ko se ja.rxmska vojska bliia tej Bfltjnaoonejši morsid trdnjavi, zamma pač vos svet vprašanje, a!i je Singapur sploh pr.::: K<> so v februarju lu38 prazno- vali dovršitev utrdbenih del, je pisal angleški list sOađv Exprcs«: »Simgapanr je pri-jen za akcije. Smatramo da Lahko za nepremagljivega. V bodeče ne bo m< gol nihče več voziti brez an£lc:ktg-.i dcn-oljcnja skozi rr. .-rske cžinc« Z m-erja bi Singapura r^w- nc bi!o laogodc zavzeti. Zato so Angleži naogJa že slutili. oJ katere strani preti tej trdnjavi največja nevarnost. Ko sr, b la utrdbena dela ih It l HI M. jc imela angleška »ujni ■ ve'ke manevre, na katerih so računali tudi s sovražno invazijo na Mfllajsfeeai otoku severno oj Sin;^apura. Na manevrih je bi-1 sovražnik jj!a poCe izogniti, je rK^iala a:i£ie>ka admirah-teta del s\x>je»:a brtvi \ja na Dađjni vzhoJ. Zdaj so Japonci ie blizu Singapura in v kratkem se bo f% k /.;i<>. ai. 1(. naj:m;0nei>a mmladi človek po tem takem ni Odklenil shrambe zato, da bi spravil voz... Kaj utegne biti v lopi takega, da ga zanima ?< Nekdaj je bil tam rezervni obroč, a tistega je bil markiz Henri že pred mesecem dni vzel in dal nekemu prijatelju, ki je imel voz iste znamke in je bil v zadregi. Aha . . . evo___mladi človek je stopil v vilo . . . hudima na! To bi si bil lahko precej mislil . . . markizov nećak nima kljuca od hišnih vrat in vselfcj, kadar hoće noter, pozvoni pri glavnem vbodu ali pa potrka na vratca, ki vodijo v rastlinja*. Tokrat si je izbral tretjo pot... skozi lopo ... kakopak ... lopa ima vrata, ki vodijo v nekdanje hleve, in še ena, skozi katera prideš na vrh, v bivšo shrambo za krmo ... Iz te je lahko priti v po l?tre5je in iz podstrešja se ti je treba samo spustiti po poselskih stopnicah, pa si v rastlinjaku . . . Sluga si jadmo natakne hlače ln v sami srajci m brezpetnikih krene dol. v kuhinjo . .. ako ga zaloti, poreče di ie imel krče v želodcu pa si je iotel segreti malce kave... a saj ve. da mladi Henri de Villerov ne bo hodil v Kuhinjo. Leseni pod tam nekje na hodniku škriolje in kar je posebno zanimivo, nikjer se ne pokaže luč . . . Niti sluga ni prižgal luči; to bi nasprotovalo n;oc,ovi trditvi o želodcu in pogreti kavi, a zdaj ga vohunjenje toiikanj zanima, da mu ni mar nobene previdnosti več. Slišal je, kako so zastokale stopnice v km'i*nico; tiho, tiho odpre vrata in se tudi sam pomakne na hodnik. 2e je zasvetila v knjižnici luč; poševen žarek obseva vogal damastnega polnila z dvema gri-fonoma, ki držita grb. Nekdo brska med starimi knjigami, razvrščenimi v steklenih omarah ... kaj, vraga, utegne biti tako dragocenega med temi špehi? Sluga gineva od želje, da bi vedel, kaj je, pa se ne upa ganiti z mesta in negibno posluša kri, ki mu utriplje po telesu. Centralna kurjava je zaprta, toda ne zebe ga, celo potne kapljice mu rosijo čelo in zdaj pa zdaj zdr-savajo nizdol ter ga ščegetajo po t »istem ^atu. V knjižnici ni dragocenosti, sluga to dobro ve... umetnine so deloma v salonu, ^cloma pa v marki-zovi spalnici, v skrinjici za dragotine, skupaj z nekimi starimi pismi n suhimi cveticami . . . Mešanica skoposti in romantičnosti, zgodba francoskega kralja, spletena v eno z veliko ljubeznijo markira de Villerova... Ključ od skrinjice je na posteljni omarici zraven ure in zlatega svinčnika... Vsak večer £a Fluga vidi, ko postavi kozarec z limonado posteljno omarico Ln pomaga starcu pri slačenju. Kaj vraga neki išče mladi nečak v knjižnici? Šu-mastenje s papirjem___škripanje zapirajoče se steklene omare ... vresk stikala ... tema .. Sluga se komaj utegne umakniti proti kuhinji. Skozi linico na vratih vidi mladega moži, kako odhaja z nekakšnim lepenkastim tokom pod pazduho. Tedaj se sluga vrne v visoko pritličje. Tu ga dohiti ropot zastora pri lopi, ki se počasi in oprezno spušča nizdol, in za tem hrč malega Forda . . . Avtomobil je odpeljal. Sluga leže v posteljo, a zaspati ne more. Spet dežuje; škrabljanje dežja po šipah mu prodira v napete živce in povečuje nemir, ki ga je prevzel ... Rad bi zaspal, pa ne more, kajti mežgani mu delujejo na svojo pest, snujejo drzne donjicve in si izmišljajo načrte. . . možgani ... ta Čudna centrala skrivnostnih valov, ki časih samosilno vzame človeka v svojo oblast in začne delovati po svojih tajnih, nerazumljivih zakonih ... Nazadnje mu spanec vendar že umiri razburjenega duha: a to ni dobrodejno in sprostilno spanje, ampak nekakšna otrplost, polna morečih prikazni, ki traja vse do trenutka, ko zarja pobeli zastore na oknu in ko budilka zazvoni. Sluga zehaje vstane in se to pot res odpravi v kuhinjo kavo gret- Usta ima zalepljena, oči nabrekle; vsak trenutek ga izpreleti po hrbtu mraz. Zlovoljno popije kavo, nato gre v klet, da znova vključi centralno kurjavo. Ob sedmih zasliši zvonec iz markizove spalnice Hitro obleče črni suknjič ter pripravi podnos s skodelico, sladkomico in ročko za mleko ,,, Njegov obraz je zdaj spet običajni. Ko stopi v spalnico, po kateri starec nestrpno hodi sem ter tja — široka domača halja iz rdeče svile ga dela še manjšega in še bolj klavrnega na oko — vpraša s svojim vsakdanjim glasom: /Dobro jutro, gospod markiz . . . Ali je gospod markiz dobro počival?« »Hvala, Albert, ne slabo... Kakšno je vreme?« »Dežuje, gospod markiz . . . « 3>So listi prišli?« »Evo jih ... « Nato stopi v kopalnico, prižge plinski ogrcvalnik ter pripravi čopič in milo. Starec posluša tleskanje ostre britve po jermenu in pije svojo kavo ... Dan je minil, ne da bi se bilo zgodilo kaj omembe vrednega. Okrog poldneva je markiz po kar najskrbneje opravljeni vsakdanji toaleti odšel na kratek sprehod, s katerega se je okrog štirinajstih vrnil h kosilu. Šele ob tej uri je mogel sluga prezračiti spalnico, zakaj ob vsakem drugem času so bila njena težka hrastova vrata zaklenjena. Okrog treh je Albert poprosil za dovoljenje, da sme v mesto, kar ni bilo nič nenavadnega, in stari markiz je dobrohotno prikimal, ko se je najprvo prepričal, da centralna kurjava dobro greje. Potem je šel v delovno sobo in sedel v običajni naslanjač, kjer je popoldne čital kako knjigo ali opravljal svoje redke pisarije. Urejuje: Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno: Pran Jaran — Za — del nat&I OtOD Oulstof — Vsi t LJubljani