r ll-0 DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA ^•oga znanja v težkih gospodarskih razmerah ^ četrtek, 17. 6. je Iskra organizirala že peto tradicionalno posvetovanje o Jazvojno-inovacijski problematiki z osnovno temo »inovacijska dejavnost skre v restriktivnih gospodarskih razmerah.« Udeležence posvetovanja je "ajprej nagovoril predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič, kije pouda-j1L da poteka posvetovanje prav v času, ko je naše gospodarstvo v enem naj-,ezjih položajev kdajkoli po vojni. Zato bo treba živeti v razmerah, ki so 0strejše, kot smo jih bili vajeni doslej. To pa nam narekuje, da moramo tudi iz s'ojega znanja potegniti mnogo več kot doslej. In pot iz težav in iz takšnega Položaja tiči prav v lastnem znanju, ki ga moramo zato še mnogo bolj upora-1,1 v neposredni proizvodnji. Zato mora razvojno-raziskovalna dejavnost Pomeniti tisti segment v Iskri, ki naj ima prednost in o tem ne sme biti ,“občnega dvoma. kah'” je Stipanič govoril o ključnih "toč-Sežki te^ dejavnosti, je dejal, da z do-vlaga na tem področju kljub znatnim n'kak Jem ne morem° biti zadovoljni in UiflSkj0r ne ustrezajo materialnim in je |(0 01 vi°žkom v to dejavnost. Treba k°r ^entrirati naše znanje in ga nika-r.azisk dr0^'1'na preštevilne projekte in ti, (j ave’ Pri tem pa je treba tudi pazi-1 ne duplirali istih raziskav. ti-gkJ^Hčno, v tej dejavnosti je po-rtiu 0 znova obuditi tisti dejavnik, ki 2aan, Prosto pravimo entuziazem, saj Prin p105* na tem področju prav tako na ,asa napredek in razvoj, zlasti pa še naju ea Področjih, kjer so perspektive kri f^dnejše, to je na področju mi-ektronike in računalništva. Pozd n^m ie udeležence posvetovanja ■ ravil v imenu sindikata predsednik Dolgan sta govorila o lastnem opremljanju z merilno, testno in tehnološko opremo, medtem ko sta Gregor Žibert in Vlado Ravlič pripravila koreferat pod naslovom »Integracijski projekt »Mira« ( Mikroračunalniška avtomatizacija) kot primer procesnega vodenja in kolektivne izbire združenih inovacijskih projektov. Po koreferatih je sledila razprava, v kateri je sodelovalo večje število raz-pravljalcev. Ob koncu so udeleženci 5. internega posvetovanja o razvojno-inovacijski problematiki sprejeli akcijski program, ki ga objavljamo posebej. D.Ž. Petnajst let pozneje Kos SOZD Iskra Janez Kern, ki je 2v0j J3^0 poudaril, da je že doslej ra-i iasj sli in ustvarjalnosti, večje produk- lav — angažiranosti inovacijskih gov0r fV<<’ medtem ko je Igor Pompe vi- • 1 0 nadomeščanju uvoznih suro- vin ••mjiMncsvctiiju uvuzjiui suru-e enientov. Rudi Zorko in Danilo Pred nedavnim je bil Janez Kern ponovno izvoljen za predsednika KOS SOZD Iskra. Ob tej priložnosti in sploh zavoljo pomembnosti sindikata in njegove vloge v težavnem gospodarskem položaju in prizadevanju za stabilizacijo gospodarstva smo Janezu Kernu zastavili nekaj vprašanj, na katera je ljubeznivo odgovoril. Katere so značilnosti preteklega obdobja delovanja sindikata v SOZD Iskra? Vsekakor je značilno za preteklo obdobje, da se je vloga sindikata, kot delavske organizacije, okrepila. To pa predvsem zato, ker so se obravnavali problemi, ki neposredno zadevajo materialno ekonomski in samoupravni položaj delavca v združenem delu, in pa, seveda, tudi zato, ker se je okrepila aktivnost delovanja osnovne organizacije sindikata. Delavci so bili zadovoljivo seznanjeni s spremljajočimi problemi, sprejeta stališča pa so bila odraz vol je in hotenj delavcev. To je izjemno pomembno še posebej v obdobjih, ko so se pogoji gospodarjenja zaostrili. Ukrepi za vsesplošno stabilizacijo gospodarjenja so bili sprejeti kot delovna obveza in dolžnost, kar daje zagotovila, da bomo s skupnimi napori vendar do- Danes začetek 12. kongresa ZKJ Družbenopolitična ocena SOZD Iskra sprejeta ob?av Vn‘ poudarek 2-seje predsedstva KOS (bila je v sredo, 23. t.m.), je bila Uv0d c-va osnutka družbenopolitične ocene SOZD Iskra. Ocena je v bistvu tv0° kze sprejetem poročilu o delu KOS v minulem mandatnem obdobju in k0nf skuPai z njim celoto, ki naj bi jo podrobneje obravnavale sindikalne nih *’rence v posameznih DO, če bo potrebno, pa tudi v posameznih osnov-raa °r8anizacijah sindikata. Osnutek družbenopolitične ocene SOZD so korica. ' Ml IMIJtUll vuuiz.atl s m VUIIJVI vrvnim piauv^m dejavnost in to upoštevati v vseh rebalansih in pripravah planskih dokum tov TOZD, DO in SOZD za leto 1983. 2. Za izboljšanje skrajno neustrezne strukture vlaganj predlagamo, da se okvir predračunske vrednosti za opremo vsake investicije Iskrinih organ' UK v n |T! CUI dVUHNKV Vl^UIIVMl Z. ti upi K/I1IU vatiivv m v vauvijv 13IV1 Hilli , cij od leta 1982 naprej obvezno vključi vsaj 10 % delež za dinarsko in ^ vizno opremo, namenjeno ustrezni RR dejavnosti. Podrobnejši predlog načinu izvajanja tega načela pripravijo skupne službe SOZD ter ga poS^, vodno in samoupravno verificirajo. Poslovodna vodstva razvoja DO naj Pr 7q85- pravijo do oktobra letos konkretne plane vlaganj v opremo do leta i^ 3. Da povečamo lastno gradnjo merilne, testne in tehnološke opreme izboljšamo pri tem medsebojno informiranost in koordinacijo, bodo st kovne delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov razvoja in prou'1 ustreznih DO. izdelale podrobnejšo analizo že osvojenih izdelkov ter obs ječih in načrtovanih potreb. 4. Do konca leta 1982 je treba dokončati proces formiranja RR enot v lematiki, Elektrozvezah in Kibernetiki ter poskrbeti za njihovo registracl) N u pri Republiškem komiteju za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. 5. Resorni poslovodni organi in razvojni kolegiji v DO in SOZD ter forrn J. rvCJbUim puMUVuum Ulitim m laz-vujm kuic^iji \ hi iv« rani teami za strateške razvojne projekte morajo nemudoma pristopiti K lekciji razvojnih projektov in nalog ter k njihovemu prioritetnemu rangir nju. Pri tem naj upoštevajo aktualne prioritetne kriterije, t.j. razvoj izvl^j namenjenih izdelkov na podlagi ključnih infrastrukturnih tehnologij; izdelkov za substitucijo uvoznega profesionalnega reprodukcijskega riala in razvojno—tehnološko posodobitev sedanjega izvoznega asortima ^ c? j i * * » t . oHlOj; kadrov in materialnih sredstev, naj skupne službe SO?.L) pripravijo pr ^ ustreznih aktov, s katerimi bi okrepili vlogo strateških projektnih teanio1 ^ jim dali ustrezna vsklajevalna in arbitražna pooblastila. Pri financiranj11 združenih sredstev SOZD naj pristojni odbor DS SOZD daje pred" skupnim projektom več DO, ki imajo zadostno koncentracijo inovacij5*1 zmogljivosti, da dajo hitre in učinkovite rezultate. V ta namen naj DO1 močneje angažirajo zmogljivosti zunanjih raziskovalnih institucij. . ^ Predlagamo, da se sistem integracijskih inovacijskih projektov osvoji " metoda za čim učinkovitejše doseganje razvojnih ciljev, zastavljenih v sre njeročnih planih SOZD Iskra in njenih DO. Strokovne službe SOZD in ZORIN bodo takoj pristopile k izdelavi in postopku interne uzakoni" »Metodologije za vrednotenje, izbor, izvajanje in nadzor inovacijskih P »1 % zasti *k za zboi Iskr ževs k s "ne šole velil ŠOSr tUdi take Pri, trže stan % T "lar sttie ven, nih Pre< Prip •Uk; r'nc lilo trdr miji . T tudi celQ stve ■Zet tori vsel šeni D in jektov in RR nalog.« ,e. 7. Do konca leta naj Izobraževalni center Iskre s pomočjo inovacijskih lavcev iz SOZD in DO pripravi pn i ciklus internega izobraževanja vods" nih razvojnih delavcev, v katerem naj zajame program znanj iz metod p jektnega vodenja, računalniških razvojnih metod, uvajanja mikroelek nike itd. . r3. 8. Kadrovska in razvojna področja v DO in SOZD naj do oktobra prlP < vijo konkretne predloge za večjo moralno in materialno motivacijo ino'a skih kadrov. Pri tem je potrebno zlasti upoštevati: >, — načine stimulacije strokovne publicistike v lastnih in tujih revijah, tivne udeležbe na strokovnih in znanstvenih konferencah in dodat" f usposabljanja za delo, < — uvedbo posebnih javnih priznanj v obliki »Inovacijskih nagrad Isk — organizacijo »Tehnoloških dni Iskre«, delo s štipendisti in pripra''" organiziranje klubov inovatorjev ter drugih oblik množične inovacij5 dejavnosti, . .jjl — celovit način medsebojnega strokovnega informiranja in inforinir" javnosti o inovacijski dejavnosti v SOZD Iskra prek »Poročil Isk »Tehnološkega biltena«, glasila Iskra in ostalih oblik informiranja- ^ 9. Poslovodni organi TOZD, DO in SOZD naj kot obvezno točkodnev'1 ,:a T v. rosiovoum orgam i vj/.lj, m u naj nul uuvct.uu lucnu -- redov sej tekoče obravnavajo stanje in probleme najpomembnejših i"0^, ke ravn cijskih nalog in projektov in jim posvetijo enako prioritetno pozornost, materialni proizvodnji, devizni oskrbi in trženju. jo 10. Delavski sveti TOZD, DO in SOZD naj vsaj enkrat letno obravna'^ poročila o stanju in problemih inovacijske dejavnosti, v letošnjem deC®"\,eij[. ' pa naj ustrezni odbori delavskih svetov preverijo izvajanje tega akcijsk 0$ programa. J ^5* sebč hodi REFERAT MILOŠA KOBETA NA 5. POSVETOVANJU O RAZVOJNO- INOVACIJSKI PROBLEMATIKI V ISKRI Inovacijska dejavnost Iskre v restriktivnih gospodarskih razmerah Današnje V. inovacijsko posvetovanje Iskre poteka v času, /a katerega so in bodo značilni izredno trdi pogoji gospodarjenja. Investicijska dejavnost, ki naj omogoči proizvodno realizacijo novih programov je močno skrčena, najhujše pa se nam obeta na področju oskrbe z uvoženim reprodukcijskim materialom, ki ga bo do konca leta skoraj za polovico manj, kot ptr smo prvotno predvidevali. Vseh posledic teh drastičnih restrikcij še nismo v stanju natanko oceniti, zlasti ker bo njihov učinek v polni meri nastopil šele v jesenskih mesecih. Že zdaj je jasno, da ta položaj ni prehoden in kratkoročen, ampak ho terjal trajno in temeljito spremembo naših dosedanjih pravil obnašanja in predvsem gospodarjenja. Na sceno stopajo novi kriteriji, kot so znanje v izdelkih, povečanje konkurenčne sposobnosti v izvozu, iskanje domačih reprodukcijskih virov in varčevanje. Oh grožnjah proizvodnih zastojev, zmanjšanja dohodka in nastajanja izgub sc ho delovanje vseh glavnih faktorjev naše repro- dukcije moralo podrediti tem izrednim zaostrenim pogojem in čim več prispevati k ublažitvi težav, o/.', k trasiranju takega načina gospodarjenja, ki nas bo čimprej izv-vlekel iz sedanje gospodarske zagate. /ato smo si za letošnje posvetovanje naložili, da tako kot vsako leto sicer opravimo aktualen pregled naše raziskovalne-ra-zvojne problematike, vendar s posebnim akcijskim poudarkom na hitro reševanje in odstranjevanje vsaj tistih subjektivnih ovir, zaradi katerih z učinkovitostjo naše raziskovalno-razvojne dejavnosti nismo v celoti zadovoljni in to prav v času, ko bomo njene dosežke najbolj krvavo potrebovali. Iz poročila o RR dejavnosti Iskre v I. 19X1, ki ga je na zadnji seji obravnaval DS SO/D Iskre izhaja, da smo lahko z obsegom materialnih vlaganj še nekako zadovoljni, saj so dosegla ca 4 % celotnega prihodka ali ca 1,76 milijarde din, kar je približno v skladu s predvidevanji našega srednjeročnega plana. Mimogrede naj pripomnim, da je to sicer komaj polovica tega, kar vlagajo firme, s katerimi sena zunanjem trgu srečujemo (Philips H '/r in Siemens 9 % od CP). Nikakor pa ne moremo hiti zadovoljni z učinkovitostjo teh vlaganj, saj je novih izdelkov na podlagi lastnih RR dosežkov na trgu, zlasti pa v izvozu, še mnogo premalo; tisti pa, ki prihajajo, povečini zamujajo optimalni tržno-tehnološki trenutek. Zaostrene gospodarske razmere zato terjajo, da ugotovimo vzroke za to in jih vsaj v tistem delu, ki je odvisen od nas, čim hitreje odpravimo. Iz opravljenih analiz v DO, na strateških projektnih teamih ter RR kolegijih izhaja nekaj ključnih ugotovitev o tem, zakaj naši RR rezultati zaostajajo za zahtevami zaostrenega gospodarjenja, hitrejšega prestrukturiranja in predvsem večjega in strukturno kvalitetnejšega izvoza. Poglejmo jih: I. Struktura naših RR vlaganj se močno slabša. Materialni stroški in režija znašajo že blizu 7(1 r/r, OD približno 24 %, najslabše pa odrežejo investicije z borimi 7 %, pri čemer so še I. 1979 znašale 11 T. Če štejemo samo raziskovalno opremo, smo vanjo vlagali komaj 5 r/t od vseh sredstev za RR. Na ta način znaša vrednost opreme še vedno manj kot 200.000 din na RR delavca, kar jeza de-kadni velikostni red manj kot je to v razvitih evropskih deželah. / vso ostrino želim zato poudariti trditev, da sodobne elektronike ni ' več mogoče razvijati s papirjem, svinčnikom, kalkulatorjem in spajkalnikom in da postaja, če ne usmerimo glavnega trenda vlaganj v sodobno, računalniško zasnovano razvojno in testirno opremo, vprašljiva smiselnost nadaljnjega ekstenzivnega vlaganja v RR kadre, ki jim ne dajemo v roke ničesar, hkrati pa od njih terjamo, da nam hitro in kvalitetno razvijejo kompleksne in sodobne elektronske sisteme. Ta problem je tako kritičen, da ga moramo pričeti hitro in učinkovito reševati, kljub vsem restrikcijam. V okviru strateških projektov je stekla akcija za vsaj delno sa-moopremljanje, pri čemer nismo brez možnosti, saj je že bežna inventura pokazala, da je v mnogih naših organizacijah precej doma razvitih sodobnih merilnih in testirnih pripomočkov. Vendar to ne more v celoti rešiti problema, zato predlagam, da se v akcijski program kot zaključek tega posvetovanja vnese predlog, naj se v okvir vsake investicije vključi obvezen 10% delež od predračunske vrednosti, namenjen raziskovalno-razvojni opremi. To vključitev bi nadzorovala področni kolegij za RR dejavnost SOZD, oz. prisptojni odbor DS SOZD za program in raziskovalno dejavnost. S tem bi približno podvojili dosedanja letna vlaganja v RR opremo, kar je zares minimum, izpod katerega v še tako restriktivnih razmerah ne bi smeli pasti. 2. Naše RRsile so izredno razdrobljene. V I. 1981 je nekaj čez 1800 RR delavcev vseh izobrazbenih stopenj delalo na približno 2300 RR najogah, kar pomeni, da smo imeli v povprečju manj kot enega razvijalca na nalogi. K temu je med letom prišlo še nekaj sto raznih nalog intervencijskega značaja, kot so hitra adaptacija na drug repromaterial, servisni posegi, odprava zastojev na proizvodni opremi itd., kar je še nadalje drobilo že itak daleč podkritično koncentracijo razvojnih sil. Se hujše pa je — in to želim še prav po- sebno poudariti da hitro narašča P j0vl "ju od'«!’ takc in celo multipliciranje razvojnih nap0 j; (ju^ organizacijami v Iskri in se množijo^Ljj ^ da posamezne razvojne skupine Viti ^ZV/,51* mv» i.! ■ w » v**. » xz j-- £g|v I “p enake ali zelo podobne proizvode t" J . 1 steme. kljub vsem prizadevanjem stt ,; ti I V I I I V . IX IJ Ul/ v 3VIII JZ 1 1/. tl VI V- V c* ■ ■ j - - Ul L h razvojnih teamov in kolegijev je tre" 'Ost i vij ni u ivuiiivrv m ■ j ~ gjvi . loviti, da je taka podvajanja razrn Jij ekli težko vskladiti, oz. povezati v skup"" nov. ker gre v večini primerov za ozek 4^ J prgs prestiž, ki pa ga z vsake strani izdrn^jj ^ pira avtonomistična lastninska f*ioz itd. itd., vse to povečini z daleč podk" p »tre! materialnimi in kadrovskimi moc'” ^ sem nerealno je pričakovati razvoj" j nosi, ki naj se kosa z razvitimi fir d imamo na nekaterih pomembnih P j angažiranih tudi desetkrat in dval manj razvojnih inženirskih let povrh pa ne razpolagamo z oprem"' več desetkratno skrajša razvojni ca-’e pa zaradi avtonomistične program*5 ( tosti vsake naše organizacije nismo P ^ Ijeni združevati razvojnih sil za j 3el( skupnih projektih in ustrezno par na koriščenju skupnih dosežkov. d (Dalje P'*0 ‘■'ser satti se j % hstv / hod štev var$ T dob isr er i‘ iefl0'. iei‘ Vi skiq .rai"’. ^OV, strokoven in položaju Ustrezen odnos do izvoza i#! Tako je dejal eden izmed govornikov na zaključni slovesnosti ob podelitvi spričeval slušateljem zunanjetrgovinske šole 21. 6. 1982. Slovesnost je bila Slcer intimna, vendar z močnim občutkom resnosti položaja in časa pri nas in v svetu. »Zdaj boste pokazali kaj znate in kaj ste, ko vas bo poslala Iskra v boj ^ večji izvoz in za večjo in pravičnejšo menjavo v svetu,« je dejal Anton Sti-Panič, ko je slušateljem čestital k uspehu. vj|ls|c0n}etntmosti Iskrine zunanjetrgo-žavej So*e- že tretje po vrsti, se dobro kar dokazuje že prisotnost Ija gPHrkov Univerze Edvarda Karde-Za’ 2arnoupravne interesne skupnosti Zbom^11-!0 trgovino. Gospodarske IskreICe 'n najvišjih predstavnikov ževai * ^ ^e-ia* vodja Iskrinega Izobra- lje snto a--Centra ^ona*d Malej. Nada- r'ne v° da je bil izbor učne tva- šoje J tret.j' izmeni zunanjetrgovinske .. Precej specifičen. Predvsem so dali velik gosD(.*?oudarek trenutnemu položaju tudj ,arstva doma in v svetu, kakor tak0 aosu gospodarstev sever—jug in pri s PriPravili slušatelje tako, da bodo misijah obhodili ves svet, dokazuje, da so mladi možje in žene vsestransko pripravljeni za delo v mednarodnem trženju. Ob kratkih in jedrnatih besedah, ki so jih izrekli zastopniki vseh naših najvišjih znanstvenih inštitucij in Iskre z besedo priznanja, čestitk in priporočil, je izzvenela globoka resnost položaja. Od teh mladih mož in žena bo jutri odvisen Iskrin položaj v svetu, saj bodo prav oni sprejeli nalogo ponesti Iskrino ime in predvsem Iskrino znanje, prelito v elektroniko, v svetovno areno neusmiljene ekonomike in konkurence. Rokovnem delu v mednarodnemu * °b tcm Je človek "ehote P°mi,slil na «iviu uciu v iiicuiituuuiicmu ^ v., " 1Z v. .. n,)u Predvsem izhajali iz dejanskega Zupančičev verz: »Kuj me življenje, nia * j c kuj, ce sem jeklo naj zazvenim, ce sem steklo naj se zdrobim!« No, pa vzdušje >ja Skj;' ne ‘z umetno ustvarjenega šol-faa s'stema. ipj^i reajistični pristop, ki je šel s te- sit,e v šoli v zelo nekonvencionalno Vend so bili zelo specifični. lih ie osta*a tvarina na real- Pfedav ' ?avec*a*i so se namreč, tako -mi' ;se* lira- lOTV, ZVO) ate- alt8, jnih dlof V tel ju iz no«1 iskj tud' iko* .red' titv« prO' pripjrlVafe!ji kot tudi slušatelji, da se UiU:a.V iai° za zelo konkretno delo tin0 ln ?traj Iskre, kot tudi v povezova-"Lis dukCj sSv'r'b širših družbenih repro- noran5 'h " ""l 1 ' Tud ti; K ( : "Ov0s, Pfesta I?*' iv - ^dvsem saj jitlstvar n Je t0 pomembno v smislu ^ružJan^ ^va^tetnejsib temeljev za lr\4u Vanje sredstev 7a sknnne na- nof ^kcidružbenih repro-“jvij1 niorabklh verig in drugo, da se pri tem ncd( TU(j 0opreti predvsem na lastne sile. iraipj dajj 1 sP°znanje, da je potrebno gle-eba” - na na^ -----:-:-- 'A inf" zj dajj ^Poznanje, da je potrebno gle-| no« ,a našo samoupravno organizirati! !ekln 1?am'čno, je bilo značilno za pre-- J noVn d. obje. Programske in tehnične 'Inof PrestaLter P080!' gospodarjenja ne-;0fij>f! Hinjani? narekujej° potrebo po s nie a’ 02■ dograjevanju naše notra-:l' etedv S8rn°uPavne organiziranosti. itVa Sern. je to pomembno v smislu spre- notra- mol; :oprtl! naP * skupne na-1 " nam mo- ' tdruiJ nja kvalitetnejših ten ' tožbe v.Vanie sredstev za ski j iaj0 slrateške programe, ki nam mo-j $irl0 2a8°toviti realizacijo izvoza, kot planu8a opredelili v srednjeročnem fritiijj stren'LVnost delovanja sindikata v zao-. Vsem!, P08°jih gospodarjenja je kljub n° i sanio Za8ot3vljala nadaljnjo krepitev Se j,UPravnega položaja delavcev, kar pldji Otgana2a V Odločitvah samoimravnih V ucitivvuv, nui odločitvah samoupravnih na področjih, kot naprimer nnort 1 ,r ste- Ustva • na Področjih, kot napri ho(]kpanie, pogojev pridobivanja s,eV2a-njegove delitve, delitev s do- sred- VarSV V, del, nJcgove delitve, delitev sred-irsh-u^ • investicijah> izobraževanju rupri-deluIpT1’™" deti, -*e ,seveda le nekaj ključnih ocen ir1'" ilobjuanLa sindikata v preteklem ob-^ ' /-a prihodnje obdobje pa lo- Kaj bi lahko povedali o sprejetem akcijskem programu sindikata v SOZD Iskri? Sindikalna organizacija v SOZD Iskra je sprejela svoj akcijski program, ki izhaja iz opredelitev osnovnih organizacij, sindikalnih konferenc, republiškega sveta zveze sindikatov in pripravljenih dokumentov za X. kongres zveze sindikatov Slovenije. V tem programu smo jasno in konkretno opredelili naloge, jih opremili z roki in nosilci za vsa ključna področja našega Delovanja, kot so samoupravna organiziranost, družbenoekonomski odnosi in planiranje, uresničevanje gospodarske stabilizacije, delegatski sistem, kadrovska politika in izobraževanje. družbena samozaščita in SLO ter informiranje. Naša skupna in ključna naloga je izboriti in ustvariti pogoje, v katerih se bodo sprejete in začrtane naloge v konkretni praksi v vseh sredinah tudi uresničevale. To pomeni, da moramo kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja zagotoviti delavcem delo, s tem pa tudi njihovo socialno varnost. Bolj kot kdajkoli pa je v prihodnjem obdobju izpostavljena vloga delovanja sindikalne organizaci- j je, ki se mora ustvarjalno vključiti v družbenopolitična in gospodarska dogajanja. Kaj bi lahko rekli o vlogi sindikata v pričakovanih gospodarskih razmerah? Pričakovati je treba motnje v proizvodnji, predvsem kot posledico občasnega pomanjkanja repromateriala. Sodim, da mora sindikat, skupaj z ostalimi političnimi, poslovodnimi in samoupravnimi dejavniki ukrepati, da hi bile posledice za delavce čim manj občutne. Že danes pa je potrebno iskati neposredne oblike medsebojne pomoči in solidarnosti. Le v tem smislu bi se bremena enakomerneje porazdelila. Posebno pozornost pa mora sindikat posvetiti delavcem, ki prejemajo najnižje OD Pred nami je X. kongres zveze sindikatov Slovenije. Kaj bi lahko rekli ob tem? Sprejeti dokumenti X. kongresa 7.SS morajo biti dodatna spodbuda za naše delovanje, sprejeti dogovori pa naše delovne naloge. Seveda pa je osnovna celica za izvajanje teh nalog crsnovna organizacija sindikata v temeljni organizaciji. Milk Na slovesni podelitvi spričeval ob zaključku .?. Zunanje trgovinske šole Iskre. ISKRA—AVTOMATIKA BIAM ‘82 V tednu od 14. do 19. junija je v okviru Zagrebškega velesejma potekal šesti mednarodni sejem obdelovalnih strojev in orodij BIAM ‘82. Osem paviljonov in del odprtega sejemskega prostora, skupno 20.000 m2 razstavne površine, je postalo v teh dneh ponovno središče bogatega prikaza in ponudbe najmodernejših orodij, obdelovalnih strojev in opreme domačih in tujih proizvajalcev, ki so BIAM izbrali za mesto razstave, dogovarjanja in sodelovanja. Pri organizaciji te prireditve so aktivno sodelovali Poslovno združenje jugoslovanske industrije orodij A LAT, poslovno združenje proizvajalcev orodnih strojev Jugoslavije MASINOSAVEZ, republiške gospodarske zbornice, znanstvene in strokovne institucije- in organizacije združenega dela medtem, ko je razstavni program v glavnem zajemal orodja in stroje za obdelavo lesa, kovin in plastičnih mas, naprave za termično obdelavo materiala in krmilne pogone. Poleg približno 240 razstavljalcev iz domovine je na sejmu sodelovalo še 16 tujih držav, od industrijsko visoko razvitih, do dežel v razvoju. Vsi pa so bili prisotni z željo, da dajo in sprejmejo del tega, kar je v svetu na tem področju tehnološko—tehnično najmodernejše, najbolj uporabno, ter da s svojim prispevkom pokažejo smer razvoja v prihodnje. Stanje v našem gospodarstvu je imelo odraz tudi na letošnji zagrebški prireditvi. Vse več povezovanja in dogovarjanja med domačimi ponudniki in zanimanja kupcev je bilo čutiti tudi na Iskrinem razstavnem prostoru. Tokrat sta jo zastopala delovna organizacija Avtomatika in TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov iz Železnikov. Njun proizvodni, oz. razvojni program, ki je bil za obiskovalce sejma izredno dojemljivo in profesionalno prikazan v 10. paviljonu je obsegal: — modulni krmilni sistem CNC 80 za avtomatizacijo proizvodnih procesov — LJUMO PNC 50 — specialna naprava za merjenje in pozicioniranje, namenjena za koordinatne rezkalne in vrtalne stroje visoke natančnosti — LJUMO PNC 40 — specialna naprava za merjenje in pozicioniranje, Na Iskrinem razstavnem prostoru. namenjena za stružnice z normalno, srednjo in visoko natančnostjo — tiristorski regulator vrtljajev enosmernih motorjev do moči 22 kw (TCD 33) — tiristorski regulator hitrosti vrtenja enosmernih motorjev z vzporednim vzbujanjem do moči 12 kw (TCD 12, TCD 13) — dvoročna vklopita naprava za krmiljenje in vklapljanje ekscentričnih in drugih stiskalnic ter orodij na električni, pnevmatični in hidravlični pogon (TAD 02, TAD 03) — brezkontaktno induktivno tipalo za električno merjenje neelektričnih veličin (TCP 1) — inkrementni linearni merilni dajalnik, ki ga uporabljajo skupaj z elektronskimi merilnimi instrumenti v pozi-cionirnih napravah, numeričnih krmi-Ijih in merilnih napravah (ML 10) — tahogenerator TGT 0116, ki ga uporabljamo v merilni krmilni in regulacijski tehniki — servomotorni pogoni za obdelovalne stroje in procese (servo motorji s permanentnimi magneti in tiristorski servo regulatorji) — na vojna vretena s kroglično matico. Ko že govorimo o razstavljenih ek-. s pernatih, ne moremo mimo dveh nagrad — zlatih medalj za kvaliteto, ki so ju prejeli Iskrini strokovnjaki za modulni krmilni sistem CNC 80 in za tiri-storski servo regulator. Prijavljene eksponate je ocenila komisija v sestavi predstavnikov strojnih fakultet iz Beograda, Ljubljane, Novega Sada in Zagreba, predstavnikov Mašinosaveza in Vojne industrije. Nagrade, zlate meda- lje BIAM ‘82 so bile letos podeljene drugič. Hkrati so se v kongresni dvorani Zagrebškega velesejma odvijala številna strokovna posvetovanja, predavanja in okrogle mize, med drugim tudi šesti seminar BIAM ‘82, / oznako NC tehnologija. Iskrini strokovnjaki so sodelovali s petimi kvalitetnimi predavanji, vezanimi na razvoj, pomen in uporabnost razstavljenih naprav. O tem, kakšno A'Iogo in mesto zavzema strojegradnja v jugoslovanskem prostoru, kakšne so možnosti medsebojnega povezovanja med domačimi proizvajalci in kako je ocenjen prodor na tuja tržišča pa nekaj več prihodnjič. Š.D. Obisk iz ŠC JLA V sredo, 16. junija so obiskali DO Elektrozveze predstavniki Šolskega centra JNA, kjer so jih seznanili s svojimi raziskovalnimi, razvojnimi ter proizvodnimi nalogami — predvsem s tistimi, ki so namenjene potrebam namenskega kupca. Ob tej priložnosti so tudi ugotovili koristnosti medsebojnega sodelovanja, ki ga bo zato kazalo v bodoče še bolj razvijati. B.C. Živahna inovacijska dejavnost (Nadaljevanje z 2. strani) je najin načrt uresničljiv in sva naredila vse potrebno, da so v delavnicah izdelali potrebno tehnološko opremo, po najinih risbah. Ostala dva pa sta odstopila, ker sta videla, da je najina rešitev realna in najlažje izvedljiva. Napravo smo izdelali in montirali. Že precej časa služi zelo uspešno svojemu namenu. Vsa najina načrtovanja so se izpolnila. Povečali smo zmogljivost pri kositranju za okrog 50 odpadla je vmesna faza ravnanja diod in tako se 6 delavk več ne ukvarja s tem zamudnim poslom, ker krivih priključnic ni več. Največji uspeh pa je. da smo v celoti odpravili izmet. Pokazalo pa se je. da je tudi kosit ran je bolj kakovostno in predvsem precizno, ker je odpadel človeški faktor pomot. Tako avtomatsko kositranje enoam-perskih diod normalno teče že precej časa in kupci so z izdelkom zelo zadovoljni. Dosegli smo seveda nižje stroške in tudi humanizacijo postopka, saj gredo diode avtomatično v napravo in iz nje.« Predkalkulacija za delo novega avtomata kaže, da bodo tako prihranili v tovarni letno nad 6,5 milijonov din. Inovacija je že priznana na samoupravnih organih in določen odstotek prihranka bosta dobila tudi Jože Mer-zelj in Edo Bravec. Poleg tega pa jima je največje priznanje uspešno dokončana in v praksi potrjena njuna tehnična rešitev. F. Kotar Bistveni del novega postopka kositranju diod. ISKRA—AVTOMATIKA Možnost za sodelovanje s Kitajsko Med razgovori s kitajskimi gosti. V petek, 18. t.m. je obiskovala SOZD Iskra kitajska delegacija strokovnjakov za varilno tehniko ministrstva za strojegradnjo, ki jo je vodil WANG NAIDHUN, namestnik direktorja poslovnega oddelka internacionalne korporacije za strojegradnjo. * Janko Sekirnik in Gojmir Blenkuš,' člana kolegijskega poslovodnega odbora sestavljene organizacije sta gostom predstavila programsko—proizvodnjo usmeritev in samoupravno organiziranost Iskre, ki ji je sledil ogled filma. Še isti dan je člane delegacije VVANG NAI DHUN, namestnika direktorja poslovnega oddelka internacionalne korporacije za strojegradnjo, ZHAO YAO HUA, direktorja tovarne za varilne stroje, ZHENG HUI CHUNA, namestnika direktorja in šefa instituta za varilne stroje VVANG SUJA. namestnika direktorja inštituta za varilno tehniko, ZHAO GUAN HUA, inženirja v glavni upravi za elektroniko ministrstva za strojegradnjo in TI AN LAN YINGA. prevajalko sprejel tudi predsednik poslovodnega odbora Avtomatike Stane Preskar s sodelavci. Tokratni obisk predstavlja nadaljevanje dosedanjih medsebojnih razgovorov o možnostih sodelovanja med Iskro in kitajskimi institucijami na področju varilne tehnike in strojegradnje. Kot je poudaril ZHAO YAO HUA pomeni za kitajsko strojegradnjo vključevanje v tuje gospodarske tokove velik korak, premik naprej. Na ta način namreč prekinjajo tradicionalno zaprtost v svoje meje in naslanjanje le na lastno znanje. Zavedajo se, da je hitrejši gospodarski napredek možen le z vključevanjem v mednarodni prostor. Zato tudi pričakujejo, da bodo po opravljenih razgovorih in ogledu proizvodnje v Avtomatiki, oz. v temeljni organizaciji Avtomatske in varilne naprave, lahko postavili konkretnejše temelje za dolgoročnejše sodelovanje. »Problemi se bodo pojavili, vendar sem osebno prepričan, da jih bomo sproti reševali, saj ne obstajajo težave, ki jih ni mogoče rešiti, če sta obe strani pripravljeni izpeljati cilje«, je zaključil direktor tovarne za varilne stroje. T V času obiska bo skupina kitajskih 1 strokovnjakov obiskala še institut Jožef Stefan in Fakulteto za strojništvo v Ljubljani. Š.D. S 15. marcem so na lokaciji Cikava v neposredni bližini Novega mesta pričeli s pripravljalnimi deli za izgradnjo novega proizvodnega poslopja temeljne organizacije Elektrospojna vezja v DO Avtomatike. Zemeljska dela je SGP Pionir v preteklem tednu zaključil, v teh dneh pa polagajo temelje za montažno halo. Po besedah izvajalca so montažni betonski elementi novega objekta že pripravljeni. Računajo, da bodo dela pravočasno zaključena in da bodo v poletnih mesecih zamudo, ki je nastala zaradi slabih vremenskih razmer nadoknadili. K »TEMELJEM RAZVOJA SAMOUPRAVNEGA OBVEŠČANJA V DO TELEMATIKA Organiziranje učinkovitega delegatskega delovanja (Iz prejšnje številke) VIII Vidnejša vloga poslovodnih organov in strokovnih služb Vloga poslovodnih organov v delu (internih) samoupravnih organov je bila že doslej do neke stopnje opredeljena. To je razvidno tudi iz dosedanjega poslovnika Elektrome-hanike za delo samoupravnih organov, delegacij in delegatov, npr.: — sejo samoupravnega organa skliče predsednik (meddrugimi pobudami in zahtevami tudi) na zahtevo poslovodnega organa. — vabilo za sejo je treba poslati (med drugim tudi) poslovodnemu organu, — zapisnik seje samoupravnega organa prejme (med drugim tudi) poslovodni organ, — za izvršitev sklepov delavskih svetov so odgovorni poslovodni organi, — za izvrševanje sklepov izvršilnih organov in komisij so odgovorni poslovodni organi in delavci s posebnimi pooblastili, vsak za svoje področje, — poslovodni organi (in drugi zadolženi) pisno obveščajo zunanje fizične in pravne osebe o tem, kako so organi rešili njihove vloge (razen za zadeve, kjer se izda odločba itd.). Del vloge poslovodnih organov v delova-ju interne samouprave lahko razberemo iz ormativne opredelitve. Drug pomembnejši el te vloge pa ponazarja praksa. Takšno ali irugačno prakso narekuje vrsta dejavnikov: kJ vrste in stopnje organiziranosti organiza-ije združenega dela in z njo povezane stop-ije vplivanja posameznih strukturnih ele-nentov, odnosov med poslovodno strukturo n družbeno političnimi organizacijami, prek tsveščenosti samoupruvljalcev, do osebnih astnosti posameznega individualnega po-lovodnega organa ali člana kolektivnega roslovodnega organa. Praktično se vloga poslovodnih organov leli na dejavnost pred odločanjem in dejav-tost za izvrševanje sprejetih sklepov. Preko eh dveh »faz« vključevanja so poslovodni trgani že kar »vraščeni« v interno samou-travo, čeprav z različno intenzivnostjo. O takšni njihovi vraščenosti v drugi in tretji klop delegatskega delovanja (»linija« do lelegatskih skupščin družbenopolitičnih .kupnosti in samoupravnih interesnih skup-tosti) pa danes še ne moremo govoriti. Ra-dogov za to je najbrž več. Eden izmed po--nemhnejših je nezaupanje v novo, ki ga predstavlja delegatski sistem, kar se je nočno kazalo predvsem v prvem in drugem TOZD MONTAŽA, SPODNJA IDRIJA Vodna ujma povzročila precejšnjo materialno škodo Nenaden dvig gladine reke Idrijce v noči s sobote, 12. junija, na nedeljo, je povzročil v Idriji precejšnje nevšečnosti pa tudi veliko materialno škodo. Krepko so jo občutili tudi delavci tamkajšnje Iskrine TOZD Montaža, saj jim je pobesnela voda zalila skladišče. Poplavljenega je bilo veliko, po grobi oceni kar za 30 milijonov dinarjev polizdelkov, embalaže, gotovih izdelkov, bakrene žice itd. Voda v skladišču dosegla višino metra in pol. Voda je narasla nenadno, ne da bi kdo od domačinov, ki so sicer vajeni dvigovanja gladine Idrijce, to pričakoval. Običajno ta reka poplavlja spomladi. ko se topi sneg ali jeseni zaradi preobilnega deževja. Gladina pa narašča postopno in se je na morebitno prestopanje bregov moč- pravočasno pripraviti. Tokrat je vse»skupaj izgledalo drugače. Ob približno 22. je voda nenadno pričela naraščati (verjetno se je utrgal oblak) in v borih dveh urah narasla za nekaj metrov tako, da je prelila več metrov visoke utrjene bregove, poplavila cesto, hiše v okohci, podrla viseči most in med drugim zalila Iskrino skladišče, ki je postavljeno v neposredni bližini. Neverjetno hitro naraščanje vode je presenetilo vse — domačine, ki so čez noč parkirali osebne avtomobile ob hišah, varnostnika v skladišču, ki mu je voda zalila pisarno meter in pol visoko; upirati se kratko in malo ni bilo mogoče! Približno ob treh zjutraj je voda že pričela upadati, vendar dostop do poplavljenega objekta ni bil mogoč vse do popoldanskih ur. Meter in pol visoka voda je temeljito namočila vse, kar je bilo v skladišču spravljenega do te višine. Lepenkasto embalažo so potem. delegatskem obdobju. Zavrnitve delegatskih pobud z besedami »počakajmo, saj rie vemo kako se bo to razvijalo« niso bile redke. O vlogi strokovnih služb v delegatskem delovanju lahko rečemo, da je že v zelo zgodnjem obdobju delegatskega sistema prišlo do spoznanja o velikem pomenu dobre informiranosti za delo delegatov. Za to obdobje je značilna tudi vrsta spontanih povezav posameznih delegatov s predstavniki posameznih strokovnih služb. Del pobud pa je bil usmerjen k organizacijski postavitvi posebne strokovne službe ali organizacijske enote, ki bi lahko zadostila vsem potrebam po delegatskem obveščanju in drugih opravilih v zvezi z delegatskim delovanjem. Tako se je v Elektromehaniki že zelo zgodaj porodila ideja o posebni strokovni službi »za samoupravljanje in obveščanje«. Da pa zamisli, ki so bile v večih dokumentih tudi zapisane, niso bile uresničene, obstajata po mojem mnenju predvsem dva razloga: — izrazito ločevanje vloge »organov upravljanja« in delegacij, pri čemer so bile delegacije nekaj izven nas, zaradi »onih« (na občini), zato je lahko do danes živela parola »delegati, organizirajte se sami«, in — izkrivljeni in izrazito selektivni pogledi na pomen organiziranja tako imenovanih poslovnih podsistemov, kar je imelo za posledico, da so prednost pri organiziranju imeli tisti podsistemi, kjer se je v drastični obliki in neposredno kazal problem neobvladljivosti. IX Vprašanje poslovodnih organov in strokovnih služb Tudi za poslovodne organe in strokovne službe so bila v Telematiki izdelana groba pravila, ki skupaj z drugimi pravili delovanja ISKRA — AVTOELEKTRIK A Ivo Marenk v Avtoelektriki Da je izobraževanje komunistov in seznanitev z najvažnejšimi dogodki iz »prve roke« ena ključnih in najpomembnejših nalog, se že zelo dolgo zavedajo člani zveze komunistov iz novogoriške Iskre — Avtoelektrike. V svoje vrste so pred leti povabili sedaj že pokojnega Mitjo Gorjupa, nekoliko pozneje Janka Smoleta, prejšnji ponedeljek pa jih je obiskal izvršni sekretar centralnega komiteja ZK Slovenije Ivo Marenk. žejo vse možnosti plasmaja vseh izd«1' kov iz te Iskrine DO tako na don1' ,ai(' ie^' u z kot na tuje tržišče. Dlje časa pa se J' držal tudi pri sprejetju novega za* razpolaganju z devizami. _v .> Vincenc Kokelj in Josip Pavlič, di tor T07D — Komercinla oz. dtff.„n finančne službe, pa sta spregovO' rila. problematiki prodaje ter izvoz3 o finančnem stanju in *01^,. Sekretarji osnovnih organizacij (s sedežem v Šempetru) so na ponedeljkov skupni sestanek povabili tudi izvršnega sekretarja novogoriškega komiteja ZK Pavla Mermoljo, predstavnike D PO in samoupravnih organov TOZD in DSSS ter poslovodne organe TOZD in DO. Dvorana delavskega samoupravljanja je bila res nabito polna, saj je že dosedanja praksa pokazala, da so taki skupni sestanki res na visokem konstruktivnem nivoju in pripomoček za nadaljnje ustvarjalno in politično delo. Uvodno besedo je najprej podal glavni direktor Avtoelektrike Peter Mivšek. Gosta iz centralnega komiteja ZKS in zbrane komuniste je seznanil o trenutnem gospodarskem položaju v Avtoelektriki, spregovoril je o poslovanju v letošnjem letu in poudaril, da mora biti naš osnovni moto, čimbolj povečati proizvodnjo, saj se nam ka- uvoza m „ _ cijah. Nadaljevanje sestanka je P ji kalo v duhu priprav na bližajoči se kongres jugoslovanskih komunist v pripravah nanj in o odmevih na rep ške kongrese. O tem je spregovori . iz Ljubljane Ivo Marenk, obširno P^( je dotaknil tudi trenutnega gosp0.^ skega položaja pri nas v JugoslaV*)^ usmeritev pri uresničevanju progr ( dolgoročne gospodarske stabilizaC ! ji naši širši domovini. Pohvalno P3..^ izrazil tudi o optimističnih gledan) načrtih kolektiva Iskre — Avto6 ^ trike v letošnjem letu in v prihod11) obdobju glede na težke gosp1 razmere pri nas in v svetu. .oda^ Seveda so prisotni člani zveze k0 j i0t) nistov Iskre — Avtoelektrike izk01 ^ obisk gosta za številna vprašanja n »'vo Sta skii gaj a;i[ .Ob*3 teraso dobili izčrpne odgovore ^ ljučku sestanka pa je prevlad0^ splošna misel, da so taki sestanki Z A Ji A tii ležbo gostov, kakršni so bili izredno koristni, zato bo taka obit; izobraževanja članov zveze komuni*, v Iskri — Avtoelektriki postala s Praksa- Marko Rak^ ES Vr" I Odstranjevanje posledic poplave. ko so pričeli pospravljati, nalagali na tovornjake Dinosa, kajti prav nič več uporabnega ni ostalo. Blato je prodrlo vsepovsod, med drugim tudi v svitke bakrene lakirane žice, ki jo uporabljajo za proizvodnjo motorjev za hladilniške kompresorje. Voda bakru na videz ni škodljiva, vendar to ne velja za žico, namenjeno za kompresorske motorje. Zaradi izredno ostrih zahtev po zanesljivosti delovanja teh motorjev" je že najmanjša nečistoča lahko odločilna. Jo bo moč očistiti tako, da bo še uporabna? V tovarni menijo, da najbrž ne! Reševanje tistega, kar je še bilo mogoče rešiti, se je pričelo v nedeljo, 13. februarja popoldne. Aktivirali so enota civilne zaščite, na pomoč so takoj pri- skočili tudi delavci TOZD MontaZ jp sta v skladišču (ki stoji v Idriji,y lometrov od matičnih tovarniški11 štorov) zaposlena le dva delav( sama seveda ne bi nič opravila pravljanje posledic vodne ujme P seveda dolgotrajno. Menijo, da h6 jalo najmanj mesec dni, vsak dan P, j skladišču pomagalo 20 — 30 prvi storjeni ukrepi so odkrih J 1 tre škode — v prvih dveh po poplavi^ ja> peljali kar za deset tovornjakov nega materiala (200 ton!), iz trd1 ^ trenutek je spisek uničenega in P dovanega materiala daljši. j; Kakšen bo končni znesek sk tem trenutku še ni znano, saj ne (Nadaljevanje na^ > viš Ho sta tvorijo celoto. V njih se prepletajo postopki za učinkovito delo delegacij in tisti elementi, preko katerih se vključujejo »drugi« udeleženci v delegatskem delovanju. Pravila za delovanje poslovodnih organov Poslovodni organi se vključujejo enako v vse štiri sklope delegatskega delovanja: v tako imenovano interno samoupravo na treh ravneh (TOZD, DO in SOZD), v SIS, DPS in druga področja delegatskega delovanja. Spremljajo delo delegatskih skupščin in se preko informacijske službe seznanjajo s sklepi delegatskih skupščin. Pomagajo delegacijam in konferencam delegacij za SIS in DPS pri oblikovanju stališč in predlogov o pomembnejših vprašanjih, ki so prevezana s problematiko TOZD in DO. V delo delegacij jih vključujejo sekretarji TOZD, oz. vodje delovnih skupnosti. V delo konference delegacij na ravni DO pa jih vključuje vnaprej dogovorjeni stalni predstavnik strokovne službe za prosamezno SIS ali ZZD. (V Telematiki bo do ustanovitve informacijske službe sekretariat DO spremljal delo SIS in ZZD občinske in republiške skupščine ter opozarjal proslo-vodne organe na potrebo po vključevanju). Direktorji TOZD in vodje delovnih skupnosti se vključujejo v delo vseh delegacij pri oblikovanju stališč in predlogov o vsebini, ki je trsno provezana s TOZD in delovno organizacijo. Najmanj enkrat letno skličejo razgovore s posameznimi delegacijami in Skupaj analizirajo progoje za učinkovito delegatsko delovanje. Pomočnik glavnega direktorja za organizacijo informatiko in kadre se v dogovoru z drugimi pomočniki glavnega direktorja in delavci s posebnimi pooblastili vključuje v delo ožjih in širših konferenc delegacij na ravni DO za SIS, ki so sestavni del sk11^, skega sistema. Najmanj enkrat li’,n° |j; vodje delegacij in z njimi analizira * , delegacij do za DO najpx>membncjsl11 j šanj, ki so jih obravnavali SIS, in nij' v ter organizacijske pogoje za delo ^ L Za oblikovanje stališč in predlogo' $ ,fa pomembnejših vprašanjih posamez11 . vključuje delavski svet DO. Omogo«*,.] g letno najmanj enkrat ta del delegat* n blematike razgrne na delavskem sv« Drugi pomočniki glavnega direk[l’r 11 t-\*i i -7 vni v rvtcAhmmi .A ( skupaj z delavci s posebnimi po vključujejo v delo delegatov za -- jdroč)1 ' rialnega področja in na drugih po«"1 j^ legatskega delovanja. Najmanj etik1"3 po medsebojnem dogovoru skličejo^: mezne delegate in z njimi analiziraj0^ do posjt mezne vsebine delegatskega nja in poskrbijo, da se najvažnejša VP ^ sproti, enkrat letno pa v celoti, Pr ^ posameznih področij razgrne na svetu DO. . J' Vodja delovne skupnosti skup010 ■ mjiI v dogovoru s pomočniki glavnega«'' in delavci s posebnimi pooblastili vk J d delo ožjih in širših konferenc in (posredno) rčP T ZZD občinskih skupščine. Najmanj enkrat )etn0»alii| vodje delegacij za ZZD in z njirnl-allj,!f ^ stališča do najpomembnejših vpras jih obravnavali v ZZD. in materialff te'1 jih obravnavali v z.z.u. m mai«-—' •; ganizacijske pogoje za delo delega«J d i0l Za oblikovanje stališč in predlog0^ im pomembnejših vprašanjih),,ki i'11. vajo ZZD občinskih in republiške sk rji vključuje delavski svet DO. Omo?T|i# letno najmanj enkrat razgrne ProC , ff ZZD na delavskem svetu DO. Pe ,, (Se nadal isP 's izd«1' je^ o' IsKRa- ■avtomatika Usmeritev v TOZD Naprave energetiko jirct; •eki° ,rila za ves'1’ Kot smo že poročali je TOZD Naprave za energetiko zaključila ansko poslovno leto z izgubo “b miljonov dinarjev, ki jo je Pokrila s sredstvi lastnega rednega sklada. Komisija, ki je Oda v mesecu marcu imenovana s s«fani poslovodnega odbora Av-'oniatike, je v sodelovanju s strokovnimi delavci iz SOZD Iskra analizirala vzroke za nastalo iz-Kubo in izdelala program ukre-Pov za izboljšanje rezultatov poslovanja. p*ROkl IN UKREPI rr^i viH d,^drobnejši razčlenitvi so ugoto- 'h'1 ''»ji f Pro*zvodnji program TOZD po ' let'^Hrn i rU^turi heterogen, vendar pro- ^ ^uPno'r7h'|0da|n0u persPel(tiven. Od ^jo blagovnih skupin štiri obse-n., elemente, tri zaščitne naprave in poi ,e1 S"- pa s .oda1' i)1 at' , jnj^ lai lak’ kllP'na n.mr (o< 01 na ib* jov; zad« ded«; davna neurejenem področju je bil v lanskem in letošnjem letu narejen korak naprej. Vse reprodukcijsko povezane TOZD so začele celovito urejati cene. Tako je tudi ta del celotnega prihodka postal določen in odraža dejansko stanje pri doseganju rezultatov po posameznih blagovnih skupinah. — določen pozitiven premik je opazen tudi pri znižanju zalog. Oh zaključku tekočega poslovnega leta naj bi se v primerjavi z lanskim znižale za 40 miljonov dinarjev. Program za njihovo saniranje s čimer hi povečali količnik obračanja posameznih kategorij proizvodov in izboljšali strukturo finansiranja, je že pripravljen. DOLGOROČNI CILJI Proizvodnja delitev.med elemente in naprave ostaja tudi dolgoročna usmeritev TOZD, seveda z jasno opredeljenimi in dosledno izvajanimi skupnimi cilji vseh, s katerimi je TOZD povezana v reprodukcijski verigi. Te cilji so delno usmerjeni tudi v izvajanje inovacijskega procesa elementov. Potrebe po nadaljnji rasti zmogljivosti se kažejo s približno 7,5% stopnjo letnega povečanja v primerjavi z današnjim stanjem. V letu 1984 naj bi tako 78% celotne proizvodnje elementov pokrili časovni releji z malo avtomatiko in serijski proizvodi. Na področju proizvodnje zaščitnih naprav in naprav za avtomatizacijo elektrarn se do konca srednjeročnega obdobja predvideva povečanje cca 80%, ob dodatnih naporih za zamenjavo uvoženega materiala z domačim. Najhitrejšo rast proi-zvodnjih zmogljivosti pa predstavljajo mikroračunalniške naprave, proizvodnjo VF naprav pa bodo z novo razvi-e timi in že testiranimi napravami pričeli v naslednjem obdobju proizvajati za zunanji trg. Tem ciljem so podrejepe tudi kadrovske rešitve v smeri dodatnega izobraževanja, oz. prekvalifikacije, ki jo pogojuje nadaljnja programska usmeritev. Š.D. za naPrave avtomatizacijo elektrarn, za daljinsko vodenje in av-cestnega prometa ter ena naprave za prenos podatkov, U Phni C zaradi izpadov v proizvodnji 3 *niž,[‘,ni °hseg 424 tisoč delovnih ur Plan ! nia °Pravljcnih 350 tisoč ali 79 % " iti Pom- zPac* je nastal predvsem zaradi oP11 Ig ‘ HJkunja uvoženega repromateria-ti8', te|, ePr'dobljenih izvoznih naročil in gaC^lošk" )IZvodo sel Pr(w°j'c*h motenj pri osvajanju novih ‘čl ,idn'z dobljenih podatkov je bilo ra-stve i°' da je stroškovna inflacija bi-|rab|i° dvignila planirano količino po-Jiajo nih sredstev, od katerih predstav-'Ijetie naivečji strukturni delež porab- .. SUrovine. material in energija. rast lt‘rTlu lahko dodamo še visok po-kredit k°Vza °^rest' na kratkoročne $ana'.e§ ekonomskih pokazateljev so v iVž^/.^kem programu prikazani tudi njih ' lz8uh po posameznih proizvod-l^ektorjih. |C|li °snovo za planiranje v tekočem je hjlin s tem vezane sanacijske ukrepe d,.^. v sodelovanju s prodajnim po-LdJem preanaliziran možen obseg bi| ?le na.domače in tuja tržišča, ki je Z "krati usklajen s proizvodnimi ^gljivostmi TOZD. Iz tega izhaja še: :\hši .°hseg prodaje na domače tržišče v i- m'ljonov dinarjev in v tujino gK .djonov din bo dosežen le z črnim Igranjem notranjih rezerv in ob so-'likern reševanju razvojno—tehnolo-hProblem0v v Šlvde visoke uvozne konponente 1^'OZD izredno skrbno proučili pr0 ost za zamenjavo uvoženega re-J *ošr a!er'a'a z domačim. Takosoza legi O1* 9o ‘. dosegli zmanjšanje uvoza za palNnS0Č.dolarjev- Preostaja še mini-,o![jsie':a v*šina 870 tisoč dolarjev ali eksi- aža.- ki ka)1 ! paiHopi"'" vsota, brez katere ne bodo udi’ *adn'.'Riniti planskih obveznosti, -ibs ske/ ukrepi na področju jugoslovan-ko||.-.ev'Zne politike postavljajo tudi to kerSyno P°d vprašaj. Toše toliko bolj, trer] v Napravah z izvoznimi naročili tn° pokrili le 30% proizvodnje, Hat .Pddobivanje in realizacija novih v z,Za konvertibilno področje se bo , v,- ,otn. Iu^n' bilanci odražalo tudi v ce-s,rf višjj f11 Pr'hodku, ki naj bi bil za 33,6 % • kot lani. Za to TOZD je značil- 1 Velik del celotnega prihodka na- mei|, medsebojnem blagovnem pro-aied TOZD. Prav na tem, do ne- Vojaki na obisku v TOZD TV Pržan. TOZD TV, PRŽAN Mladi sprejeli vrstnike v uniformah Povezava mladih članov OO ZSMS Tovarne TV sprejemnikov na Pržanu z vojaki bližnje vojašnice Borisa Kidriča v Šentvidu je že tradicionalna. Ob vsaki prireditvi ene ali druge strani si izmenjujejo obiske, delovne programe sestavljajo oboji tako, da so vanje vključeni mladi v uniformah in »civilu«, izmenjujejo si izkušnje in še marsikaj. Poseben dogodek za vsako generacijo vojakov te vojašnice pa je seveda njihov prvi obisk tovarne, ki ga vsakič pripravijo po končanem šolanju. Razlog za dobro voljo je takrat dvojen — naporna »obuka« je končana, spoznajo se z mladimi v delovnem kolektivu, s katerimi pozneje tesno sodelujejo. Takemu srečanju smo prisostvovali tudi prejšnji petek, 18. junija, ko je na Pržan prišlo 60 vojakov. Pržanski mladinci so jih gostoljubno sprejeli, jim razkazali proizvodne prostore in se-nato v tovarniški menzi prijateljsko pogovorili. Vojake je zanimalo marsikaj; pogovorili so se o organizaciji dela v tozdu, zanimalo jih je, kako poteka samoupravljanje »v živo«, povprašali so po kriterijih za delitev sredstev za osebne dohodke in še posebej radovedno prisluhnili ugotovitvam o povezanosti nagrajevanja z delovnimi učinki. SF Hjuni ra,kim ua odšla v pokoj dvti naša zvesta sodelavca iz TOZD KI na stegenski lokaciji. Po;>,v >Ue‘ttva so jima priredili majhno slovesnost ter se jima iskreno zahvalili za dolgoletno 'fcfci/ is^a.no delo. Janez Prinčič, VK skladiščnik je hi! v Iskri zaposlen .10 let, za kar je tudi '""t v „ rino Pr,znunje za prizadevno delo. Sedaj se namerava posvetiti svojemu vrtičku in izle-^ljsk()rUVO’ terse> kot je dejal, ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje svojim sodelavcem za pri-l-adij tV^ašje, ki ga je bil deležen pri svojem, res dolgoletnem delu v Iskri. 'Vo/,m . ~rvgn, ki je v Iskri služboval zadnjih 14 let kot skladiščnik, nam je povedat, da je bil s i^etii, zai f£?PlS ŠOLNIN ZA ŠTUDIJ OB DELU ZA ŠOLSKO LtT0 1982/83 Na itii,tj'(.0snovi kadrovskih potreb delovnih organizacij Iskra Kibernetika in Iskra Tele-ilikr 11 v branju sta komisiji za delovna razmerja in osebne dohodke razpisali za štu-e,° 1SJ82/8.1 šolnine za naslednje šole. oz. študijske smeri: KIBERNETIKA < _; Oti eč O ac a. (- uj ^ > 5z 2 g o z > u N Oi P h Uti H > . O -V) C/D Q & p < ^opHfa I vji'e|ektro Ekn Str°jna VEKšmSkafa- V^0D F^Pnja ?S V>A'e*ektro EL Slr°jna ;EKšmskafa- V$0D i. st. Tvdnie šole i> 4 Ts^j^tro Es$ r°Jnii |0lc] d ^5"« 2 ' A TELEMATIKA O < _i "3 m uj 5 i- H H < E o ti 5 £ tZ Ib CU v) t £ 6 w>nja ji V^;ekktr0 Ev„ str°ina JPEKn&0mska fa. V$0D 4 v}|e,ektro &B !? uPr jvna ^^Por. inf. j ^|e|ekt°roe iti j Es|Str°jna ,e, Uaš h|e|ektr0 uc1 pt s,,rojna 10 1 pi; ,C ektro )2J k°v. 11 4 4 3 hii^idati jovk. ,atl naj svoje prijave na obrazcu »Prošnja za dodelitev šolnin« (obrazec doni11 '* izohr - OVSk' služl>i* soha A) otldajo do 15. julija 1982, v kadrovsko službo, odsek jlef dzevanje, soba b. Priložijo naj tudi potrdilo o vpisu v šolo. kif’ i ^ako na Dugi otok? u cc u 5 O Ki vi H ;r. šole 24 20 13 24 1 VSE 40 40 21 55 3 1 3 6 1 doPustov je že tu. Vsem, ki boste leto- . ___________________________ dllkmo , Pu *N1IR« na Dugemotoku, posre-zapot,. ; e zadnjc informacije o možnostih t|lvali- an^e do kampa. Za tiste, ki boste po- Zau™' av,om<,l,ili do Sukošana (10 km *kjn()z.ra/ .lx, omogočeno parkiranj-1 na ^r'ls,t(iruSLi,n^enem 'n ”gruicnem parkirnem $tizni 1 kj ga upravlja domačin Ante Ro-■i; IBučo). Cena parkiranja je 25,00 Pl^Uan;' ^H) . Us; 6. VT Bovec, 7. INŠT, in ŽA Ljubi]31 DSSS, 10. DSE. , Končni vrstni red moški in žensk6 r gleda takole: .M 1. Tozd AET Tolmin, 2. Tozd Kom i, la, 3. Tozd Inštitut, 4. Tozd mali za8a j ki, 5. Tozd veliki zaganjalniki, 6. l0.Zs({il| galne tuljave Bovec, 7. Tozd delovni -štev, 8. Tozd žarnice Ljubljana, 9. 1 j neratorji in 10. DSSS. _ „ |elt,ll Tako so bile zaključene že {-J' športne igre Iskre Avtoelektrike, k' tudi »uvertura« pred letnimi igrami so 84q, bodo na Vrhniki. Delavke in roma športnice in športniki so dokazJL ^4 ^ bodo tudi na igrah sozda Iskre ppl6®0^ jfl visoko uvrstitev. Upajmo in želimo. . j bo namera uspela. Marko Ra Na novogoriškem kegljišču so bili zagrizeni boji. ZMAGAL JE ANTON JERINA V juniju so šahisti Iskre, kar naprej na šahovskem »terenu.« Prvo soboto in nedeljo je bilo moštveno sindikalno prvenstvo Slovenije na Bledu. Udeležile so se ga štiri Iskrine ekipe. Najboljši rezultat je dosegla druga ekipa v postavi: Anton Ribič, Stane Rijavec, Bogdan Brezigar, Anton Jerina in Jože Špende. Med 43 ekipami so s 23 točkami dosegli 12—15. mesto. Najboljši mož v ekipi je bil Anton Jerina. Moštvo Iskre Kranj je z 22 točkami zavzelo 21.—23. mesto, sestavljali pa so ga Leon Mazi, Brane Deželak, Janez Krek, Albin Obleščak, Rihard Piskar in Marjan Planinc. ;i# Nedvomno bi ekipa v taki postavi dosegla mnogo boljši rezultat, če ne bi dr3|[1ti tekmovanja prišlo do neljubega izc'jj£i> prvem kolu nadaljevanja in spora tneo ^ ci. Izpada ne gre dramatizirati, veno ^ slimo, da je treba ta izpad in spor an3^ in sprejeti nekatere ukrepe za u Mnogo slabši rezultat pa je dosegi3 ^ polna prva ekipa iz Ljubljane v PV|| Marjan Butala, Drago Čopič, Vito So ^ ( Lado Anžurje s 19 točkami dosegla-p 37. mesto. Tretja ekipa iz Ljubljana ,a|i stavi Alojz Gorjup, Pavle Jereb, Bogo ^ in Janez Grčar pa ni bila dorasla tak ^j letnemu tekmovanju in je s 14 točk3 ^ segla zadnje 43. mesto. Bogdan I V ČASOPISNE NOVICE Predstavniki Iskre in-Gorehja bi morali v Trebčah podpisati samoupravni sporaz _ jljj o sovlaganju v proizvodni obrat v Bistrici ob Sotli. Podpisali ga niso, ker so pre s lob niki Iskre prosili za odložitev. . V ^ V obrat v Bistrici naj bi Iskra in Gorenje skupaj vložila 140 milijonov dinarje . Bistrici bi delali relejna stikala, s tem pa bi približno 150 prebivalcev z območja U minskega parka Trebče dobilo delo. Z zaposlitvijo bi zajezili izseljevanje iz teh kr — ljubljansko Delo. Ko so se delavci semiške Iskre znašli v težavah zaradi pomanjkanja surovin^ zmanjšane proizvodnje, je Gozdno gospodarstvo iz Črnomlja ponudilo pomoč. 1 je 40 delavcev Iskre pomagalo pogozdovati obronke Planine. V zelo kratkem ca pogozdili 14 hektarov že pripravljenega zemljišča — ljubljanski Dnevnik. jn Portugalski predsednik Ramalho Eanes je obiskal 23. sejem tehnike v Lizbon potek dogovorov pri modernizacij, portugalskih železnic, kjer bo del poslov prev: tudi Iskra (Tanjug). N HilJt N »ie, hi Mat L he V LIP Bled je bilo delovno srečanje uporabnikov Iskra—data C 18 računaln^. hij sistemov. Zbrali so se predstavniki 29 slovenskih delovnih organizacij, ker so mc ^ p|je da jih nova združena delovna organizacija pušča preveč vnemar. Zavzeli so.^ajo|rot mora biti njena prva naloga zagotoviti kupcem računalniško opremo, na katero c l$|y. nekateri že dve leti — ljubljansko Delo. IDg im3*1 Na nedavnem sejmu drobnega gospodarstva v Kranju je vzbudil veliko pozor ^ Jr avtomatski stroj za ravnanje odcepov diod. V delavnici Vinka Porente na Breg ^ mi0 S-jvi «r. nh snrlelnvaniu zunanjih strokovnjakov izdelali pet takih strojev z zmu., j- Savi so ob sodelovanju zunanjih strokovnjakov izdelali pet takih strojev z znTTa vostjo 8 tisoč diod na uro za potrebe Iskrine tovarne polprevodnikov v Trbovlj3 ^ je z njimi odpravila ozko grlo in znatno dvignila delovno storilnost. 8. j 3 je odstavek v članku z naslovom »Obrtniki nadomestili izdelke ITT«, ki ga J vjl j To je odstavek v članku z naslovom » ..——---------- — - ot0Vi. ■ pisala Metka Sosič. Na drugem mestu je tudi tale zapis: »Elektrovod bo letos zag ji,: za tri Iskrine organizacije v Kranju za približno 100 milijonov dinarjev zam sklopov in elementov. Tako imenovani kontektorji iz domačih delavnic so dobri kot tuji in še cenejši so. Lani jih je Iskra odkupila za 35 milijonov dinarjev, lavska enotnost. Novinarji Primorskih novic, Dolenjskega lista, Pomurskega vestnika in Glas3 obiskali kranjsko Iskro. Bili so gostje delovne organizacije Električna ročna or Ogledali so si delo v tej tovarni in še proizvodnjo avtomatskih telefonskih centr lefonov na Laborah. Zbral in uredil Marjan KrMil ZAHVALE Ob boleči izgubi dragega ata MAKSA ALBREHTA in brata ALOJZIJA Ob boleči izgubi drage mam6 MARIJE PRAVHAR se zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Antene za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njuni zadnji poti hčerki, oz. sestri Majda in Helena z družinama. se iskreno zahvaljujem vsem si oddelka stiskalnic ERO za izrečen3 denarno pomoč in spremstvo na Ob boleči izgubi moje drage sin Lado Pra’ Ob izgubi moje mame ANE HAFNER ANGELE REŽEK roj. ŠETINA se- iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem DO Električna orodja za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti sin Drago z družino. se iskreno zahvaljujem sodelavce v ELEKTRIČNA ORODJA za p°h - cvetje, izrečeno sožalje in denan -no P6 spremstvo na njeni zadnji ppb /J sin Janez z zen