Štev. 8.
Cena ednoga drobca 30 fil.
22. Febr. 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 12 K., na mesec 1 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vržejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-10 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Mir.
Da si mir stalno obvarjemo, ščemo vse svoje stanovške dužnosti natenkoma i poleg düšnevesti spunjavati, pa vsi — stariše i deca, gospodarje i Slugi, meštri s pomočniki i vučeniki vred, predstojnikj i podložniki.
Posebno pa ščemo verno Zvršavati svoje dužnosti, Štere máute kak državljani. ' Z božov miloščov Ščemo verno spunjavati apoštolsko postavo, štero nam je zapisao prvi rimski papa, Si Peter: Prelübi! Bodite podložhi vsakoj človečo]' stvari zavoljo Boga, bodisi kralji kak najvišjemi, afi voj-vodom kak njegovim poslancom v maščevanje nad hüdodelnik!', dobrim pa v pohvale? To je naime vola boža; da z dobrimi deli vüsta zamašite nespametnim i nevednim ljüdem; kak prosti i ne kak da bi prostost meli v pokrivalo hüdobije, nego kak slüžábniki boži. Vse poštüjte, brate Ijübite, Boga se bojte, kralja Üastite.
Hlapci bodite podložni gospodarom z vsem strahom, ne le dobrim i krotkim, liki tüdi čemernim! To je naime prijetno Kristuši Jezuši, Gospodi našemi. (H. Petr. 2, 11-19.)
Sami mirü i ljübezni puni, idemo, stoječi v sredini velike svetovne žaloigre, delati za bla-godejni mir vsepovsod v farah i občinah, po vesnicah, trgih i varašeh. Mir hočemo napraviti med razdvojenimi i ločenimi. Blaženi so mirni, ar bodo otroki boži imenüvami! Mirovnost, štera nas vodi k časti bože dece, pa dosegnemo sami i jo pridobimo za druge tak le:
Srečen človek, ki se Boga boji, vči Sveti Düh v knjig! knjig. Strah boži je nevsehljivi stüdenec nebeskoga mirü. Sto se boji tro-
edinoga Boga, spunjava njegove zapovedi; što pa zdržava bože zapovedi, je srečen časno i večno, on ma bláženi mir boži.
Mir z Bogom moti greh; kajti greh je upor proti Bogi, je ločitev od Boga, I ločitev od Boga povzroči zgübo dragocenoga mirü. Grešnik, brezbožnik nema mirü, vči sveto Pismo. Vari mo se zato greha. Smo pa grešili, potem si očistimo düšno vest v svetstvi svete pokore. Mir düšne vesti je močno sidro v vihérnih i nevarnih časah.
Kje pa je boži i düšni mir tam se pridrüži kak tretji v zvezi tüdi še mir z bližnjim. Poglavitna zapoved naše svete vere je, da ljübimo bližnjega kak sa me sebe. Brez mirü i sloge nej drüžnoga življenja. Zvün toga pa smo vsi deca Očé nebeskoga; smo odrešeni bratje i sestre Kristuša, Bogačloveka, smo od svetoga Dühá izvoljena cerkev boža. To vse nas opomina k edinosti, k spravljivosti z bližnjim.
Toda trebe se odosta prema-igüvati, trebe ne malo žrtvüvati, da vzdržimo z bližnjim mir šteri je po volji božoj. Da vsaki človek, i naj bo šé tak popolen, má kak človek svoje nepopolnosti, falinge i pogreške. Ve ma i sunce svoje lise i mali vlas svojo senco; i tak ma tüdi vsaki človek svojo senco, štera ga zmerom sprevaja i štere se znebiti ne more. Pa te različnosti se pri dobroj volji poravnajo, kak raznovrstne farbe bože doge, onoga od Boga na obnebji postavljenoga znamenja mirü. Samo vladar pekla, šatan, dela nepokoj se veseli nemira.
Ne tak dober krščenik. On ljübi mir t ga pospešüje z rečjov i djanjom. On se ravna po vzve-ličavnom navuki: ..Česa neščeš, da se ti zgodi, to tüdi ti drügim ne delaj. S kakšov merov naime
bodete merili, s .takšov se varfi bo odmerjalo. Blaženi so krotiti, aroni bodi z zemljov ladali.1 MiroljübniöSt i spravljivo mrSijetttè sta za Srečen napredek v drüžbi potrebna. Zato je pisao sv. Pável Rimljanom : če je mogoče, mejte, nakeliko je od vas odvisno, mir z vsemi ljüdmi! (Rimi]*. 12, 161 Efežanom pa jé zapovedao \ Prenašajo eden ovoga v ljübezni'; pri zadevajte si za to, da ohránile edinost düha v vezi mirü. (Efee. 4, 3 j 1 sv. apostol Jakob je dao na mir gledoč zlato pravilo t »vsaki človek bodi nageo k poslušati, počasen pa h guči r po-čason k óemérom. Človeči čemerjé naime ne delajo pravice bože. Zato odložite vso nečednost 4 'obílnöst hüdobije i v krotkost ohránile vsajeno reč, štera premore vzvelečati vaše düše.!* (Jak. I. 19—21)
(Iz prelepoga mirovnoga pastirskoga lista dr. Napotnik Mihaela lavantinskoga knezoškofa.)
„Slovenskoj Inteligenci i Slovenskoj Javnosti v D. Lendavi!
„V našem, mesti izhaja jedini slovenski list, šteri se že dugo vrsto let bori za pravice dozdaj nateliko zatiranoga slovenskoga življa v Prekmurji, šteri list je pod vodstvom č. g. Klekl Jožefa büdio narodno zavest, vzgajao ljüdstvo počasi za te preobrat pa se mi jedino tomi potrebnomi časopisi mamo zahvaliti, da dnes naše stališče je še konči vzdržljivo, da ma dnes za opraviti že deloma zavednim i prebüjenim ljüdstvom v tom potüjčenom okraji“.
„Jaz držim za potrebno, da podpirano mi vsi, šterim je na srci sreč-nejša bodočnost naše ljübe domovine i te lepe prekmurske krajine, te list, šteri se bori z najteškejšimi težavami, stem, da se po mogočnosti vsi naročimo na te list i njemi damo tüdi nekeliko podpore. G. urednik Klekl je že po rojstvi, kak pravi Prekmurec,
2
NOVINE
1920. febr. 22.
skromen človek, pa bo vsaki, četüdi najmenjši dar, šteri bo darüvan dobrovoljno, z zahvalnostjov sprejeo.
Dolnja Lendava, dneva 7. februara. 1920.
BOŽIDAR SEVER dolnjelendavski župan“.
Na té v književnoj slovenščini napravljen poziv si je v D. Lendavi desét gospodov naročilo naše Novine, dosta več jih je pa dalo podporo na njé.
Darovniki so ti gospodje i gd: Dr. Josip Kočar n. civ. kom. 50 K., dr. Milko Gaber okrajni sodnik, 8 K., dr. Richard Tomšič sodnik 20 K., Milan Maršič d. nadzornik 8 K., Franjo Kac, vodja g. zadruge 8 K., Božidar Sever, župan 50 K., Globočnik Janko, k. notar 8 K., Tomo Pokorn, poštar 8 K., dr. Janko Vidic pri okr. glavarstvi 20 K., Josip Rus sodn. v. oficijant 8 K., Novak auskultant, 8 K., gd. Alica Fekonja, uradnica 10 K., Bizjak Kancelist 10 K., gd. Tončka Sušnik uradnica 10 K., Ivan Kokot trgovec, 8 K., Kavarna „Central“ 50 K., Steno Kramar kr. činovnik 25 K.. Jožef Jusak, kr. č. 10 K., Andrej Berden, kaplan 20 K., Štefan Tivadar občinski tajnik 8 K., Fájgelj Rudolf, obč. tajnik 8 K., Veisenštern Ignac (Turnišče) 8 K., Drobec Ivan, o. stražamešter 10 K., Cotič
Vekoslav o. stražamešter 10 K., Bele Anton o. stražamešter 10 K., Seljak Ivan orožnik 10 K., Noglic Miloš orožnik 10 K. Vküp 413 K. Prav iskrena, srčna hvala vsem blagim darovnikan! — Urednik.
Orel.
Ustanovljeno je orlovsko okrožje za Prekmurje. Predsednik Horvat Pavel z Bratonec, načelnik Erjavec Mihal z Bratonec, tajnik Brünec Franc iz Dokležovja. Odbornika okrožja .so pa vsi predsedniki i načelniki odsekov Orlovski odsek je ustanovili v Bogojini. Kotrig mapétdesét.
Orlovska prireditev se bo vršila na risalski pondelek v Bratoncih, kje prekmurski Orli prvič nastopijo. Obiščejo pri toj priliki naše Orle 'bratje iz Ljutomera (Lotmerka.)
Srečke dobrodelne loterije je Orlovski odsek v Žižkih v kratkom časi vse zodao, ka jih je do rok dobo. Zdaj pa že vrlo
nabira dare za Orlovski tábor v Maribori.
Fantovski večer so obhajali Zižkovski Orli tekoči mesec prve dni. Naj ti večeri tem lepši bodo, so sklenili, da Se več narodnih pesem štiriglasno navčijo i v te namen so že tüdi prosili svojega dühovnoga pazitela, da bi je včili.
Kratke črtice iz naše zgodovine.
Prišli so pa žalostni časi za rimsko casarstvo. Hitro se je razširilo nego ešče hitrej se se razrüšilo.
V tistom časi so se lüdje severne Europe in zahodne Ažije začeli gibati in romati proti jugi. Prvi so prišli Huni, štere je vodo Atila. Šli so prek Panoniji, moreč in razdirajoč vse ka so najšli. Tak so razrüšili več rimskih mest na po. Ptüj, Celje, Lublano. Za Huni so prišli Rugijci, Heruli, Gepidi, Gotje in Longobardi. Vsi te narodje so bili poganje. Nihče ne ve, ka je vleklo te lüdi na jug. Morebiti jim je bilo tesno v staroj domovini, morebiti so zvedeli, kak bogato je rimsko casarstvo. Vendar pa smemo praviti, ka
Podlistek.
Pregovori.
Ki ne ve kaj so nevole, naj si hižo zida.
Ki je zaléteni, dobi po nosi.
Pleva neščejo na gnoj.
V koprive nešče tresnoti
Staroga- medveda je težko plésati navčiti.
Komi Bpg da srečo, tomi je vsi sveti ne vzemejo.
Ti si zasipao jaz bom pa. mleo.
Podobniva sta si kak jajce jajci.
Či ideš v Rim, delaj kak delajo v Rimi.
Ogenj in voda dobro slüžila, slabo gospodarita
Ki obed zamüdi, naj gloda kosti.
Sršeni, ose in Včele bodo vsikdar v svaji.
Nihče ne ide rad prvi na led.
Ki nazaj gleda, naprej' spadne.
Ka še mlade dni zamüdi, ne popravi se vse žive dni.
Vüpanje je za bolnika najbolše zdravilo.
Dober človek ma vsešerom prijatele.
Bodi v svojoj reči resničen, v dejanji pravičen.
Ednomi Bog da v roke veslo, drugomi pa žezlo.
Sila kola lomi.
Biti Slovenske krvi, naj bode Slovenci veselje 1
S palicov ne spodiš vsakšega psa, s kolbavom pa.
Ki šče biti poslanec (fcövet) se štiri dni p,"vu volitvami poklačiia vodikom, potem pa Volilci njemi štiri leta.
Čisto nebo, kak" ribje oko.
Po toči ne pomaga zvoniti.
Se obračajo za njim, kak srenčenice za suncom.
Krv je gostejša kak voda.
Ešče žaba se Privadi, da jo parajq.
Grozno je, či človeka peče düšna vest; ravno tak/ kak či bi meo prši zali-jane z svincom (olovom.)
Dober konec da našemi deli venec.
Samo delo štero se dobro konča, svoje plačilo ma.
V pravici je naša prihodnost in naša zmaga.
Za dobra dela Bog obresti (intereš) plača.
Malo govoriti, mnogo delati, vse pretrpeti.
Ne potrebno da živem, potrebno pa je, da svoje dužnosti spunim.
V smrtnoj vöri nas nikaj ne more bole tolažiti kak reč Gospodova: „Blagor tebi, dober in veren hlapec, idi v veselje Gospoda !“
Žalüvanje. 
Sredi zime sam stojim na bregi. Krasen den je, niti sleda snegi,
Kožne megle plavajo po ráji,
Gori proti P vek omare, kom kraji.
Ah! oblaki dragi, malo Stojte,
Mojih suz in’ zdihov se ne bojte: Vzemite me s sebov v boljše kraje, Kje prostost ljübljena vsem se daje!
Ah : mulčite kruti ví oblaki ? !	.
Le naprej bežite v sivom zraki ?>
Ne omehcajö vas 'moji tihi,
Skrita bolečine tužni zdijii ?
Plavajte naprej, o le bežite,
Srečno v drago mi Prekmurje prite; Oči, 'materi srčno povejte,	,
Da ste Vid’ li njuvo ravno dete!
Da je tužno gor na bregi stalo, Bridko za prostost je zdihovalo,
Štero v kratkom bodo njemi vzeli; Ah! Vaš sin ne bode več veseli!
Bridko bode žalovao in joljao,
Po odozéti slobodi bo stoicao,
Dokeč tužno njem’ srce ne poči... Te* bo konec suz, zdihov in joči,
Miroslav.
1920. febr. 22.
NOVINE
3
je bože milost genola te pogane, naj bi se približavali krščanskomi sveti in Rimi.
Na zadnje za vsemi temi narodi so se spravili na pot proti jugi tudi naši stari slovenski očevje. To se je začnolo leta 581 po Kr. kak nam piše grčki zgodovinar Ivan iz Efera.
Naši slovenski očevje so pred preseljavanjom živeli v zdajšnjoj Rusiji od Visle pa proti Čarnomi morji. Videvši iti drüge narode na jug, so se tüdi oni napotili, nego ne vsi. Več kak polovica jih je ostalo v staroj domovini. Tisti pa, ki so se preselili, so bili v začetki eden sam in jako veliki narod. Vsi so gučali eden sam jezik, šteroga so si prinesli iz stare domoviné. Zvali so se „Sloveni“. Novo domovino v štero so prišli, so rimski zgodovinarje zvali „Slovenija“, „domovina Slovenov“. Te priseljeni narodje se zdaj zovejo: Slovenci, Horvatje, Srbi in Bolgari. Ta imena so se pa kesnej osnovala, ravnotak kak zdaj gda pravimo „Slovani“ ali „Slovanski narodje,“ razmimo pod tem vsa slovanska plemena, to je: Ruse, Polake, Čehe, Horvate, Slovence, Slovake (Fote), Srbe, Luzitance in Bolgare. Štirje gori omenjeni, ki so se preselili na jug, se zdaj zovejo „Jugoslovani,“ da bi nas tak ločili od severnih Slovanov, to je od Rusov, Poljakov, Ukrajincov, Čehov, Slovakov in Luzitancov.
Dnesden že vsi ti slovanski narodje majo vsaki svoj jezik, ar so pa vsi iz edne drüžine, se vnogo razmijo med sebov. Zato se je pa vnogim našim slovenskim vojakom pripetilo v toj vojski, da skoro kamkoli so šli, so povzedi čüli jezik, od šteroga so dosta razmili.
(Nadaljavanje)
Dom i svet.
Jugoslavija. Regent Aleksander je zdajšnjoj socialistično liberalnoj vjadi naznano, da se mora z drügimi strankami kak tüdi z našov krščanskov pogoditi i vse k vladanji püstiti. Če to ne včini, mora odstopiti. Vlada bi rada sama napravila Volilni red s splošnov vdánov "pravicov, to je ka bi vsi meli pravico voliti. Na 40 jezero düš bi prišo en poslanec. Stalno pa še nikaj nej določenoga. Socialisti v Fiumi so podpisali spomenico, v šteroj zahtevajo naj se Fiuma (Reka) prikapči Jugoslaviji i nej Italiji.
Rusija. Ruska Sovjetska (boljševiška) Vlada je sklenila mir z novo-nastalo državov Estonskov. Boljševiška vojska se bliža Vladivostok!. To mesto je v Ažiji, na meji Japonske. Poljakom
i Rumunom so boljševiki tüdi ponüdili mir. Odgovor obe državi sta stem dale, da vojake pod orožje zoveta ali je pod orožjom držita. Boljševiška nevarnost je zdaj preveč velika.
Bolgarsko. Bolgarija je podpisala mir. Državni zbor je potrdo pod-pis. Bivšega ministra Tatov Mihala so zahrbton vmorili.
Holandija. Svetovno správišče do mele tű k vüzmi krščanske stro-kovne organizacije (keresztény szak-szervezetek) celoga sveta. Zastopana bo na njem tüdi naša ' Slovenska Jugoslovanska strökovna zveza". Namen teh drüštev je na krščanskom fundamenti, na verskoj podlogi pomagati siromaškim kmetom, delavcom, ne pa brez vere, kak Socialni demokrati ščejo.
Vogrsko. V Temesvári i v Ma-rosvásárnelyi so zasledili Rumuni •zaroto madjarsko proti ijjim. Obtoženo je 48 oseb, pri šterih so najšli skrito orožje; strojnice i topove (štüke) pa više dva milijona penez. Vojno sodišče v Kolozsvári je na smrt obsodilo podpolkovnika Cserey-ja i tri drüge bivše domobranske1 (honvédske) častnike, zvün toga še podžupana (alispán) z Velikoga Varadina Lukács-a, okrajnoga sodnika Janoviča i nadporočnika, madjarske narodne vojske Szabó-ja. Notariuš'Berlay-je obsojen na 15 letno prisilno delo. Madjari so pod orožje pozvali vse letnike od t. 1890. naprej. Mobilizacija je namenjena proti Rumunom, .štere Madjari posebno Székely-i z dna düše sovražno..
Poljsko. Poljske čete so povsod- dosegnoti: tiste meje, stere je mirovna konferenca za Poljsko določila.
Ukrajina. Prebivalstvo Ukrajine se je z orožjom boljševikom protipostavne, nešče spoznati njihove vlade i nešče njim dovažati zrnja i krme.
Češko, čehi se pogajajo z Jugoslavijov zavoljo vojne zveze to je, ka ta. tidve državi v boji edna-jdrügo podpirali. Dühovniki Morave so ostro obsodili svoje brate dühovnike na Češkom, šteri so se ločili od Materecerkvi i stopili v .»narodno Češko cerkev", naj se vrnejo nazaj v jedino zveličajoče krilo Materecerkvi i naj premislijo, da je. čaka strašen odgovor za razkol pred večnim Sodcom.
Nemčija. Entente (Francozi, Angleži, Italijani) zahtevajo, naj Nemčija izroči vojne krivce, casara, generale itd. ka je pred sod postavi. Nemci v to neščejo privoliti i majo do pol milijona vojske pod orožjom. Bojati se, da nemiri nastánejo zavoljo toga tem bolje, ar se boljševizem tüdi jako Širi v Nemčiji. — V Severnom Šlezvig-Holštajni je bilo glasüvanje.
Za Darüje je glasüvalo 74,887 prebivalcov, za Nemčijo pa 25,223. Te del je tak zgübila Nemčija. V Srednjem Šlezvigi bo 7. marca glasüvanje.
Rumunija. Boljševiki so prestopili Dnjester i so vdrli v Besarabijo. Koreja. Boljševiki so 2000 korejcov oborožili, šteri so napadli Japonce i 300 iz med njih vlovili.
Mirovna konferenca. (Madjari so dali odgovor, da ne moreje pri-. voliti da bi se Madjarsko raztrgalo, fiego zahtevajo glasüvanje.
Glasi.
Jezerke se ponarejajo. Štemplni na njih so prebledi, ovak se pa teško dajo spoznati. V Maribori so pri štetji bankovcov, pri nekoj'tvrdki 19 takših Ponarejeni!! bank najšli.
Most prek Müre že pa delajo ali boljepovedano ga mérno. Zdaj Petančarje majo to srečo, ka vidijo kak se dela most prek Müre. Prinas na Dolenskom je že gotov. Vsaka ftica brez težave leče prek po njem: v zraki so ga napravili. Ne de petanski tüdi takši kak naš, samí) Zračni most? Té bi t koš nikaj bliže 'ne bilo kak vda]. Cesté, cesté popravlajte bole i obečane Velke brode nam dajte, pa mo za silo zadovoljni', z merjenjőin pa herijajte gor, da ljüdstvo ne zgübi še tisto perinjico .vüpanja do mosta, štero ma.
Gederovci. Naročniki Novin so narasli: Evangeličanci so pristopili. V šolo pá že tüdi hodijo, samo ka nej deca, nego závci, štere Civilni Orožniki v njej povajo. Pa smo mi šolo vendar nej za zavce zidali. Nema níšče oblasti ali jo nešče meti, da bí nam Šolo odpro ?
Podražil se je meso v Ljubljani. Od 18 kron jé skočila cena na 22 kron pri kilogrami.
Skof (püspek) dr. Mahnič, koga so Taljani više edno. leto meli interniranoga na Talijanskom zato ka je ljübo svoj narod horvacki i zagovarjao njegove pravice, se je vrno nazaj v svojo püšpekijo na otok Krk.
Prijeli so tihotapce v Spiel-feldi pa celo celo bande i jo zaprli. Med zaprtimi so tüdi financi jugoslovanski, šteri so pomagali švércati.
Horvacke i srbske ženske so poslale na vlado spomenico, v šteroj zahtevajo tüdi za ženski spol volilno pravico (ka do poslance, kovete devale.) Slovenske žene so to že pred njimi zahteva^. Naša krsčanska stranka .Kmečka zveza" pa vsikdar to zahtevala i zahteva še zmirom. Naše kmeti-ce se ne menje kak varaške gospé kaj tistim ide, ide tüdi tém.
Orožje so najšli orožniki pri nešterih kmetih na Krajni, v Lipovcih i Odranci!! pa je zaplenili.
4
NOVINE
1920. febr. 22.
Izpüščen je iz voze dvadnevne Žebot Franc, veliki širitel naše krščanske stranke. Zaprli so ga brž zato, ka je proti postavno korteširao za krščansko stranko.
Küpite si to knigo. Štero? Etak se zove „Primite tatu!“ to je po našem „zgrabite tovaja!“ Potrebno je to knigo porečteti dnesden, kda se Maticerkev tak grdo blati. Cena knige je 2 K. če se jih 100 naroči, je 20% popüsta. Naroči se v Ljubljani v jugoslovanskoj knjigarni. 
Rankovci. Dobili smo nove slovenske table, štere bi mogle pokazati ka so Rankovci slovenska ves i ka skoz njih pela pot v Soboto i v Radgono. Ti napisi so pa tak falingasti, ka nas je sram Rankovčare. Vsaki tihinec obstane pri našoj tabli pa se prle trikrat v Čelo vdari kak zna prečteti napis. Nekak je pravo, tű znamkar dosta židovov prebiva, da litera „á“ naopak pišejo. Pa niednoga nemamo. Naj Občinsko poglavarstvo popravi te napiše v tak lepi napis, kak smo ga naprilrko v RakiČani vidili.
Podražene so poštinske tiskovine. Voznina po železnicah tüdi dragša bo, zato ka Železničarje prosijo Vekšo plačo.
V Nemško Austrijo blago vozijo iz Jugoslavije. V Maribori leži 425 vozov živela i 220 voz različnoga blaga za N. Austrijo. Počasi ide ocarinanje (keliko carine, varne trebe plačati) zato se stavka blago. Naša Vlada je dovolila izvoz tüdi na Madjarsko, naj se Samo napadi, pri mejah ne poriavljajo. To dejstvo nas potrdi v pravičnom našem prizadevanji, da se z Prekmurja tüdi sme voziti blago v N. Austrijo i na Vogrsko. Zakaj se nam. pa ne dovoli to, kda pred nosom mamo mejo? Zahtevamo znova naj Prekmurci smejo naravnost tüdi vö-voziti i za svoje blago dobiti drügo, štero potrebüjejo.
Z Goričkoga nam glasijo, ka se tam več ne držijo krčmarje tistoga reda kak je bio* od g. civ. komisara določen. Opominamo oblast na te nered.	,
Na misijone so darüvali: a) na prekmurskih misijon: Sömen 2 K., Horvat Marko z Trnja 10 K., Raj Stevan z G. Bistrice 2 K., Djura Jožef 1 K., Idič Mihal z Topolovec 8 K, Šimon Mariška z Cankove 10 K, Vogrinčič Karolina 3 K, b) na misijone svete zemlje: Levašič Verona z Čentibe 14 K, Jerebic Klara z Renkovec 20 K, Gibičar Matjašova drüžina z Gederovec 10 K, Koren Bara z Renkovec 20 K; c) na afrikanske misijone: Horvat Bara i Kocet Štefan z Žižkov na krst poganskoga deteta z krstnim imenom Bara i Števan, vsaki 25 K. Penezi odposlani febr. 17. a) v Celje, b) Zagreb, c) v Ljublano. Ki
svoje dare taki da pošto nese, tistoga iména ne objavimo. Objávíjo se samo tisti, ki samomi uredništvi na odpos-latev zročijo svoje milodare.
Spitavajo vnogi, če se sme küpiti i odavati? Zakaj se pa nebi smelo. V Jugosláviji je prosta trgovina za vse, za Prekmurce zato tüdi', da so ti tüdi v Jugoslaviji. Če trgovec sme blago sani spraviti i je tű tržiti, sme je tüdi Prekmurec v drügi kraj, samo prek mej še nej, té pá se že tüdi odprejo, kak zahtevamo.
Kmečka zveza.
Črensovska Kmečka zveza, za pravice občine. Neki trgovec je prišo od Ljubljane pa zahtevao, da njemi Črensovci moro dati dovoljenje, da se on tű naseli i začne svojo trgovino, zato ka je on hromi vojak (invalid) pa ga vlada sem poslala. Občinaj kmečka zveza sta poslale protest na na komisariat i g. komisar je odgovoro, da občina ne dužna dati prostora dotičnomi za trgovino i ka je dotični njemi še neznana oseba.
Ustanovljena je kmečka zveza na Srečnoj Bistrici: Načelnik Sobočan Martin namestnik: Skledar Mihal, tajnik: Kreslin Ivan, blagajnik: Hren Ivan .odbornika: Mesarič Martin i Horvat Martin. Kotrig ma 86.-2) v Krogi: Načelnik: BejekStevan, namestnik: Kovačič Mihal, blagajnik. Titan Franc tajnik:	Bratkovič Ivan,
odbornika Bejek Anton, Hegedüš Matjaš Més Štefan, Kreft Franc. Kotrig ma 64.-3) Pod Lipov. Načelnik: Matjašec Štefan, namestnik Škalič Peter, blagajnik: Matjašec Mihal, tajnik: Matjašec Ivan, odbornika:	Pal Matjaš i
Zver Ferenc. Kotrig ma 186.
Ustanovljena je v Brezovici. Pristopila je vsaka hiša. Kotrig ma 110. Načelnik Törnar Štefan, namestnik Denša* Marko, blagajnik Horvat Matjaš, tajnik Denša Stefan odbornika Lebar Jožef i Denša Jožef.
V Trnji. Načelnik) Hosvat Jožef, namestnik Kosija Tamaš, tajnik Stranko Mihal, blagajnik Sobočan Martin, od-borniki Krampač Janoš, Hozjan Ivan (Denšov) Horvat Marko i Magdič Ivan. Kotrig ma 336.
V Odrancih. Načelnik Smodiš Matjaš, namestnik Kavaš Jožef, tajnik
Raduha Martin, blagajnik Zadravec Jožef, odbornik Hozjan Marko, Mertük Števan. Skafar Mihal i Hajdinjak Anton!, Morič Balaž, Šebjanič Martin, Antolin Jürij, Düh Balaž i Düh Števan-Kotrig ma 218.
Pošta.
Gaber Fr. Srdica. 6 K prišlo. Z. E. B. Hvala na dopisi. Prosila čem večkrat. H. P. K. M. Bratonec Pisma dobi!, z objavov pa malo počakamo zato ka namehim po drügoj. poti nemir zadüšiti. Iščem naime dü4 hove pridobiti, ne je pa še bolje razr cepiti. Beltinski farniki. Na nepod-pisana pisma ne damo odgovora.
Franc Prša. Krog. Kak vojak ste poslali podporo, zato ste za lanjr. nikaj nej dužni. H. Vučko. Gradec.. Mate čas z penezi, tak ste lani, bogato naročnino dali. Zdravo. Jul. Dugavee. Hvala, objavi se. Za književno slovenščino posebi odpremo en delček v Novinah, kda se malo utrdijo. Tečas, v čistoj prekmurščini bomo cele pisali, ovak bi je Vnogi ne zastopili. Naj se razmijo, to je pa ravno naš namen. Hari. Ropoče. Pošiljanje deset drob,-cóv. Na pošti oprosite, naj se parkrat prečtejo. i
Razglas.
Da je nej moglo do zdaj prebivalstvo v Prekmurji zavolo zvünrednih, razmer primerno odávati živine, se je odločila centrala za živino in mast v Ljubljani organizirati küpilo in izvoz, živine z Prekmurja.
To državno društva bo nastavilo posebne küpce, ki bodo šli po Prekmurji i kupili živino posameznih vésih. Sakši te küpec bode meo posebno legitimacijo z fotografijov, s šterov se bode posvedočo. Za küpilo so izkljüčno pooblaščene samo ete peršone.
Küpec sklene s odavcom posebno pogodbo, pove slednjo ceno za živino in njemi razloži gda in kam ma odavec küpljeno živino prignati. Odavci se da pri toj priliki tüdi kapora, ostalo küpnino pa dobi pri prevzetji živine ceno zplača odavci uradnik od centrale.
Cene za živino določi od časa do časa centrala in jih naznani vsakokrat civilnomi komisari v Soboti, kje se lehko vse pozvedi. Gledoč na težki gospodarski položaj prebivalstva v Prekmurji so se zdaj določile sküpne cene, štere so približno za dve kroni višiše od navadnih cen v ostaloj Sloveniji.
Küpili se bodo biki, krave, jünci, živi in zaklani prašiči, nadale živi in bujti teoci. Küpüvanje perotnine belic, zmočaja itd. se bo, kak de mogoče kesnej organiziralo.
V Soboti, dne 25. prosinca 1920.
Civilni komisar za Prekmurje:.
Berbuč s. r.