/Primorski $t. 5 (15.449) leto LIL PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. M0/77966O0 __ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI M DARILA! ' rj ITiiir ~nf pTTITp banca di CREDITO Dl TRIESTE dLIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA J500 lir SOBOTA, 6. JANUARJA 1996 Živijo, Benečija, v novih razmerah Rudi Pavšič Dan emigranta, ki je pred približno tremi desetletji nastal v želji, da bi nudil številnim beneškim izseljencem priložnost, da se v domačem okolju srečajo med seboj in nazdravijo novemu letu, bo tudi danes popoldne v če-dajskem Ristoriju privabU veliko ljudi. Emigrantov bo veliko manj kot na prvih srečanjih, veliko več pa bo domačinov, ki v Cedaj-skem snidenju Črpajo energije, da vztrajajo na svoji zemlji in da utrjujejo svoj narodni ponos, ki ga je v zadnjih letih vse več v Nadiskih, Terskih in Kanalski dolini ter v Reziji. Slovenci na Videmskem so od vedno imeli težko življenje, tako z družbeno-gospodarskega kot tudi z narodnostnega vidika. Hribovito območje, na katerem so naseljeni, jih je postavilo na obrobje in potisnilo v pozabo. Se hujšo krivico pa so utrpeli s tem, da niso bili deležni narodnostnega priznanja. Se več: ustrahovali so jih, Ce so si upali na glas povedati, da so sinovi slovenske matere. Tisti, Id so vztrajali - in teh ni bilo malo - pa so na lastni koži utrpeli ponižanje in napade. Gospod Pasquale Gujon ali Izidor Predan-DoriC bi znala o tem marsikaj povedati. Spomladanske upravne volitve so v Benečijo prinesle veliko, lahko bi rekli zgodovinsko novost: padel je politični monopol stranke, ki je v teh krajih bila vedno naravnana protislovensko in v podporo nacionalističnih teženj. Blagodejni učinki upravnih sprememb se kažejo že danes. Uvodna prispevka v letošnjem Trinkovem koledarju sta nastala izpod peresa predsednika gorske skupnosti za Nadiške doline Firmi-na Mariniča in odbornice za kulturo Občine Čedad Elise Sinosich. Prvi ugotavlja, da dati ljudem dostojanstvo pomeni priznati jim pravice, ki jih ti lahko zahtevajo. Italijanski državljan slovenske narodnosti mora imeti najboljše pogoje za varstvo in ovrednotenje svojega jezikovnega in kulturnega premoženja. K temu je odbornica za kulturo dodala, da bo družba bodočnosti solidarna in multietična, ah pa je sploh ne bo. To je vizija novih upraviteljev v Benečiji. To so besede, na katere so Slovenci z Videmskega veliko let Čakali. SreCno, Benečija! I Ruski zunanji | minister odstopil MOSKVA - Ruski zunanji minister Andrej Kozirjev (na sliki) je predsedniku Borisu Jelcinu ponudil svoj odstop, je včeraj sporočila agencija Interfax. Kozirjev, ki je bil med Jelcinovim mandatom najdlje minister, se je moral odločiti med ministrskim stolčkom in sedežem v ruskem parlamentu, v katerega je bil izvoljen 17. decembra lani. Ruska zakonodaja ne dovoljuje, da bi bil minister hkrati tudi poslanec. Kozirjev je bil že dlje Časa tarča komunistov in nacionalistov. Na 12 strani ■ Lanska inflacija se je I poslovila s 5,8 odstotka RIM - Inflacija se je v zadnjem mesecu lanskega leta vendarle nekoliko ohladila, bruto domači proizvod pa je v prvih devetih mesecih leta 1995 dosegel najvišjo rast med vsemi industrializiranimi državami, saj se je povečal za 3, 4 odstotka. Podatke je včeraj objavil zavod Istat, ki je izračunal, da je decembrska inflacijska stopnja znašala 5, 8 odstotka (v primerjavi z novembrom se je zvišala za zgolj dve desetinki odstotka), povprečna letna inflacija pa je lani dosegla 5, 4 odstotka. VeCina reakcij na izboljšanje inflacijskega trenda je bila previdna, predstavniki vlade pa so prepričani, da se bo trend popuščanja inflacije nadaljeval tudi v naslednjih mesecih. Na 9. strani ITALIJA / NEUSPELI POLITIČNI VRH MED DESNICO IN LEVO SREDINO Razkol med Oljko in Beilusconijem Na nitki usoda vlade Lamberta Dinija Liga še čaka na razvoj dogajanj - SKP naprej vztraja pri vladni krizi RIM - Včerajšnji vrh med Oljko in Silviom Berlusconijem ni bil uspešen. Prodi je vztrajal, naj Dini ostane v PalaCi Chigi vse do izteka evropskega semestra, bivši premier pa je ponovil zahtevo po vladni krizi. Sele po Dinijevem odhodu, je dejal Berlusconi, bo lahko stekel dialog med obema taboroma za morebitno oblikovanje vlade širokih zavezništev, ki pa ima v parlamentu veC nasprotnikov kot pristašev. Medtem ko se na Kviri-nalu vrstijo obiski političnih voditeljev (pri Scalfaru sta bila vCeraj Berlusconi in Dini), Severna liga Caka na razvoj dogodkov. Njeno vodstvo se je sestalo s Prodijem, ki jim je obljubil, da bo Oljka podprla ne samo nekatere ustavne reforme, ampak tudi predlog za umestitev neke vrste ustavodajne skupščine. Razdor v pogajanjih o usodi Dinijeve vlade je imel takojšnje posledice na trgih, kjer se je teCaj marke spet povzpel Cez 1.100 lir, milanska borza pa je le s težavo omejila veC kot 2-odstotno nazadovanje. Na 2. strani V Mariboru najhitrejša Martina Ertl, Deborah Compagnoni na 2. mestu MARIBOR - Nemška smučarka Martina Ertl je na veleslalomskem dodatku Zlate lisice, ki so ga Mariborčani priredili namesto tekme v kanadskem zimovišCu Lake Louisu, že tretjič letos zmagala, druga pa je bila Italijanka Deborah Compagnoni (na sliki) , ki se je tako izredno uspešno vrnila na smučišča po septembrski operaciji kolena. Slovenske smučarke so tokrat zaostale za pričakovanji, saj je bila še najboljša Mojca Suhadolc na 14. mestu. V Mariboru bo danes na sporedu še en veleslalom, jutri pa še slalom. Na 16. strani Tržaška pokrajina: Volitve naj razpiše prefekt TRST - Deželno upravno sodišCe je pozvalo tržaškega prefekta oziroma vladnega komisarja, da Cimprej razpiše pokrajinske volitve in zacrta nova volilna okrožja. Poziv je sestavni del razsodbe, s katero, je sodišCe razveljavilo razpis volitev leta 1993 in osvojilo razsodbo ustavnega sodišča o tako imenovanem dekretu Palamara. Upravni sodniki so tudi priznali petim okoliškim predstavnikom stranke Slovenske skupnosti, da so pri vložitvi priziva zastopali legitimne interese okoliških občin, ki jih je prefekt Palamara s svojim neustavnim dekretom močno oškodoval. Tajništvo SSk izraža veliko zadovoljstvo nad vsebino razsodbe deželnega upravnega sodišča. Na 5.strani BOSNA IN HERCEGOVINA Nevarno naraščanje medetičnih napetosti SARAJEVO - Upravitelj Mostarja Hans Koschnik je opozoril na nevarno naraščanje medet-niCnih napetosti v mestu in ocenil, da za rešitev tega vprašanja niso primerne Iforjeve enote. »Nesporazume moramo rešiti s civilnimi in ne z vojaškimi sredstvi,« je dejal Koschnik. Na muslimanska policaja, ki sta bila v noči s Četrtka na petek hudo ranjena, so streljali s hrvaškega dela mesta. Na konferenci o krepitvi zaupanja, ki poteka na Dunaju pod okriljem O VSE, so se dogovorili o odprtju uradov za vojaško sodelovanje, izmenjali pa so tudi precej pomembnih vojaških podatkov. Ruski parlament je sprejel Jelcinov predlog za sodelovanje ruskih vojakov v Ifor j e vi operaciji - v Bosno bodo poslali 1.600 vojakov. Danes v Primorskem dnevniku Osumljen sam tožitelj Di Pietra Namestnik državnega pravdnika iz Brescie, Fabio Salamone, ki vodi preiskavo proti Di Pietru, se je znašel med osumljenci v Caltannissetti. Stran 2 Intervju s Spadarom (DSL) Tržaški tajnik DSL Stelio Spadaro odgovarja na vprašanja o politični situaciji na pokrajinski ravni. Stran 5 Našli ukradene dragocenosti Tržaška policija je našla za okrog 15 kg raznih dragocenosti, vrednih 60 milijonov lir, ki so jih prejšnji mesec ukradli v neki zlatarski delavnici. Stran 5 Dejavnost mladih prostovoljcev Tudi v okviru naše manjšine deluje organizirana skupina mladih prostovoljcev. Pogovor s predsednico Kristino Martelanc. Stran 6 Tudi metan po znižani ceni? Goriška Trgovinska zbornica je v Rimu opravila prve korake, da bi med kontingente proste cone vključili tudi metan za ogrevanje. Stran 8 NOVICE Ministrski svet odobril zakonska osnutka o sporazumih s Slovenijo RIM - Na včerajšnjem zasedanju je ministrski svet pod predsedstvom Lamberta Dinija sprejel vrsto zakonskih ukrepov, med katerimi naj omenimo zakonska osnutka, ki osvajata sporazuma s Slovenijo o mednarodnem avto-transportu oseb in blaga ter o linijskih letalskih storitvah. Sporazuma sta bila podpisana 29. marca 1993 v Ljubljani. Med drugimi ukrepi naj omenimo še spremembo določil o taksi na trde mestne odpadke, katere so bili doslej oproščeni proizvodni prostori s površino, ki je presegala 200 kv. metrov. Ta olajšava odslej ne bo vec veljala. Že doma ranjeni Italijan RIMINI - Italijanski vojak, 21-letni Elio Sbordoni, ki je bil ranjen v Sarajevu, se je že vrnil domov. Letalo, na katerega so ga vkrcah, je včeraj nekaj pred 19. uro pristalo na vojaškem letališču v Riminiju, od koder so ga odpeljah v Rim. Sbordonija je v levo roko ranil ostrostrelec, medtem ko je stražil prostor za hotelom Biokovo, na katerem so bila parkirana vojaška vozila. Pokojnina znaša »celih« 10 lir na mesec ANCONA - Ko gre po pokojnino, se vaščani šalijo na njen račun in jo sprašujejo, naj jim plača vsaj kavo. A znesek ne zadostuje niti za kavo: deset lir na mesec, stroški za izplačilo pa znašajo 4.000 lir. Se dobro, da ženska, 70-letna Elsa Milil iz Apecchia pri Pešam, prejema starostno pokojnino (650.000 lir), s katero se nekako preživlja. Neki funkcionar Inpsa je pojasnil, da dejansko ne gre za nikakršno pokojnino, ki bi bila povezana s prispevki iz delovnega obdobja, temveč za rento, ki izvira iz prostovoljnega zavarovanja, la sega še v leto 1885 in če so bili prispevki smešno nizki, je tudi renta dejansko nična. Inps v takih primerih zainteresiranim predlaga, da se renti odrečejo, v zameno pa jim vrnejo (rivalutirane) prispevke. Očitno Millijeva tega ni naredila. Poleg tega Inps zaman že leta zahteva od parlamenta, da take primere zakonsko uredi. In ker se mora držati sedanjega zakona, prihaja do takih absurdnih primerov. Pri davčni upravi si manejo roke RIM - Pri državni upravi si manejo roke zaradi izredne priljubljenosti, ki jo med ljudmi uživajo stavni listki »gratta e vinci« (postrgaj in zmagaj): prodali so jih kar milijardo in 408 tisoč za skupni inkaso 2.816 milijard, od česar so 1.200 milijard vrnili v obliki nagrad. V primerjavi z lanskim letom se je prodaja več kot podvojila: vsak Italijan, vključno z novorojenčki, je potrošil 52 tisoč lir. Najvišja nagrada trenutno maša pol milijarde (Ustek s »srečo pod snegom«), vendar je predvidena vsakih 40 tisoč srečk. Ko se število srečk v obtoku začenja manjšati, natiskajo nove: sedaj se priravljajo na tiskanje četrte serije, kar pomeni, da bo v obtoku osem srečk za pol milijarde vsaka. •h V . S. ITALIJANSKA POLITIKA / POLEMIKE IN NESOGLASJA PRED RAZPRAVO V ZBORNICI Razkol med Oljko in desnico o usodi Dinijevega kabineta Prodi in Veltroni: V Kartelu gospodari Nacionalno zavezništvo RIM - Prodijeva Oljka in Kartel svoboščin še naprej govorita zelo različna politična jezika. Medtem ko si leva sredina prizadeva za ohranitev vlade Lamberta Dinija do izteka evropskega semestra, junija pa naj bi šli na volišča, je desnica mnenja, da lahko edino padec vlade ustvari pogoje za dialog med obema taboroma in morda za vlado širokih zavezništev, ki jo predlaga Silvio Berlusconi. Razkol je v marsičem logična posledica velike politične napetosti pred pričetkom parlamentarnega soočanja o usodi Dinija in njegove vlade. Srečanje med Romanom Prodijem (spremljal ga je Walter Veltroni) in Berlusconijem (z njim sta bila Gianni Letta in Vittorio Dotti) se je sukalo okrog usode Dinijevega kabineta. Tam se je začelo in na koncu tudi razbilo, čeprav delegaciji baje še nista popolnoma zaprli vrata dialogu, ki ostaja torej zelo težaven, ne pa nemogoč. Da je dialog ne samo potreben, a tudi možen, je prepričan predvsem lastnik Fininvesta, ki je na tiskovni konferenci izrazil upanje v nadaljnja pogajanja. Berlusconi je vsekakor spet pozval Dinija, naj dokončno odstopi pred soočenjem v zbornici, kar bi po njegovem razčistilo položaj in hkrati pomirilo duhove. Zahteva po odstopu vlade, je še dejal bivši premier, se uvršča v enotno politično usmeritev Kartela svoboščin, torej tudi tako imenovanih ”gr- mičkov“ bivše Krščanske demokracije. Da je v desničarskem zavezništvu prevladala trda usmeritev vodje Nacionalnega zavezništva Gianfranca Finija, sta prepričana Prodi in Veltroni. Poudarila sta, da si Italija spričo notranje krize in tudi spričo predsedstva Evropske unije res ne more privoščiti vladne krize ”v temi", za katero se od vedno zavzema lider Nacionalnega zavezništva. Vladna kriza bi bila skrajno neodgovorno politično dejanje, ki bi prejudiciralo možnosti za vsakršni dialog v parlamentu, tudi za morebitne ustavne reforme. Načelnik poslanske skupine ”Forza Italia“ Dotti je popoldne nekoliko omilil stališče Kartela in zanikal, da bi bil slednji pod odločilnim političnim vplivom Finija in tako imenovanih "jastrebov". Dotti je sicer ponovil'zahtevo po Di-nijevem odstopu, rekel pa je, da bi potem lahko Dini takoj zatem sestavil novo vlado, ki bi mirno izpeljala evropski semester. Vladna kriza bi bila prava politična avantura, pravi predsednik pro-gresističnih poslancev Luigi Berlinguer, ki je prepričan, da bi padec vlade odprl pot takojšnjim volitvam. Pogajanja za sestavo morebitne nove vlade bi bila namreč po njegovem mnenju nepotrebna, tudi zato, ker bi vsaka stranka in strančica zahtevala zase to ali ono ministrstvo in to ali oni vplivno mesto. Walter Veltroni (levo) in Romano Prodi med včerajšnjo tiskovno konferenco (AP) SKP ŠE NAPREJ KRITIČNA DO DINIJA Liga pa še čaka RIM - Med tistimi, ki so najbolj nekdanji notranji minister Me I RIM - Med tistimi, ki so najbolj nekdanji notranji minister Maroni zaskrbljeni nad usodo Dinijeve vla- prepričan, da se bo zadeva rešila šele de in zakonodajne dobe, je v prvi vr- med razpravo v poslanski zbornici, sti predsednik republike Scalfaro. Medtem ko Severna liga precej Na Kvirinalu je včeraj sprejel Berlu- previdno čaka na razvoj dogajanj, je sconija in nato številne voditelje Stranka komunistične prenove še drugih strank, pričakuje pa tudi Fi- dalje prepričana, da lahko edino Dinija in D Alomo. Z državnim pogla- nijev odstop odpre pot političnemu varjem se je pogovarjal tudi ministr- razčiščenju. Bertinotti je to včeraj jaški predsednik Dini, ki, kot vedno, sno povedal tudi Prodiju in Veltro-vsaj navidez ne kaže velike zaskr- piju, ki sta ga najbrž skušala pre- bljenosti nad vse prej kot jasno poli- pričati, naj omili svojo kritiko se- tično situacijo. danji vladi. Usoda vlade: bo v marsičem odvi- Tajnik Komunistične prenove prašna od zadržanja poslancev Severne vi, da je "ključ" situacije v stališču, lige. Njeno predstavništvo se je vCe-. ki ga bo v poslanski zbornici zagaraj srečalo z vodstvom Oljke, ki je valjala D’Alemova stranka. Slednja Bossijevi stranki spet ponudilo dia- je po njegovem še preveč pod vpli-:: log in razpoložljivost za korenite vom Dinija in Scalfara, medtem ko ustavne reforme. To je kolikor toliko čaka, kaj bo o morebitnem vstopu v zadovoljijo voditelje Lige, čeprav je politiko sklenil Di Pietro. CALTANISSETTA / PREISKAVA O SALAMONEJU S “POHODOM” NA KASACIJO Tožilelj iz Brescie na seznamu osumljencev v Caltanissetti CALTANISSETTA -Preiskavo o namestniku državnega pravdnika iz Brescie Fabia Salamoneja, ki jo vodita Ferdinando Asaro in Salvatore Leopardi, namestnika državnega pravdnika v Caltanissetti, so podaljšali za nadaljnjih šest mesecev, ker so medtem prišli na dan novi dokumenti in nove priče. Salamoneja, ki se ukvarja s preiskavo o Antoniu Di Pietru, sumijo izkoriščanja uradne funkcije. Asaro in Leopardi sta v prejšnjih mesecih že zaslišala okrog deset sodnikov in preiskovalcev, ki so v prejšnjih letih službovali v Caltanissetti, vendar Salamoneja niso seznanili, da je na seznamu osumljencev, ker niso naredili nobenega akta, ki bi terjal prisotnost njegovega odvetnika. Uradno je Salamone za vse izvedel šele sedaj, ko je prišlo do podaljšanja. V Caltanissetti teče še druga preiskava, saj je sam Salamone vložil prijavo zaradi obrekovanja proti neznancem, potem ko je iz časopisov izvedel za obtožbe na svoj račun. Včeraj ni hotel nič povedati. Obtožbe proti Salamo-neju so v poročilu nekega podčastnika finančne straže, šel pa naj bi na roko nekaterim obtožencem, ki naj bi oškodovali javne uprave (zakupi). Kasneje so ga kolegi obtožili, da ne more več opravljati svojih dolžnosti (funkcionalna inkopatibilnost), in sicer zato, ker se je med osumljenci znašel tudi njegov brat, gradbenik Filip-po. Salamone je namigovanja zavrnil, vendar je zaprosil za premestitev. Zanimivo je, da je preiskavo o njegovem bratu vodil prav Antonio Di Pietro. Pannella vložil podpise za ljudske referendume kasacijsko sodišče bo začelo z delom šele septembra RIM - Marco Pannella, Emma Bonino in nekateri somišljeniki (na sliki AP) so včeraj zmagoslavno predložili podpise za razpis kar dvajset ljudskih referendumov, za katere so zbrali več kot 500 tisoč podpisov. Za to priložnost so pripravili pravi mimohod na kasacijsko sodišče, ki bo podpise začelo pregledovati šele septembra, svoje delo pa končalo predvidoma decembra. Cez leto dni bomo vedeli, ali bodo spomladi leta 1997 ljudski referendumi. H DANES / DAN EMIGRANTA SPGZ / ZUNANJA TRGOVINA Trije novi tečaji SDZPI za delo v zunanji trgovini Mednarodno trgovino zahtevo vse bolj usposobljene kodre TRST - Naslednja leta bodo za podjetja, ki se ukvarjajo z mednarodnim poslovanjem, ključnega pomena. Po razkroju starih političnih in ekonomskih ravnovesij v Evropi in z nastajanjem novih trgov, prevoznih in distribucijskih tokov ter globalizacije, je ves sektor podvržen radikalnim spremembam. Pri nujnem prilagajanju strateških usmeritev, organizacije in dela podjetij, igrata pri tem dragoceno vlogo tudi izobraževanje in prekvalifikacija zaposlenih. Kot za ostale sekcije, je Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje pripravil na predlog zunajetrgovinske sekcije SDGZ poseben program tečajev tudi za mednarodno trgovino in povezane sektorje. Program je naslednji: 1. ) poslovna angleščina (80 ur) za učinkovito komuniciranje v uradu. Pogoj je osnovno znanje angleščine. Lekcije in praksa v simuliranem uradniškem okolju: telefoniranje, poslovno dopisovanje, sestavljanje ponudb. 2. ) zunanja trgovina za vmesne kadre (50 ur) za izkušene sodelavce in vodilne v podjetjih. Strokovnjaki in operaterji bodo predavali o temah, ki so vezane na poslovanje z novimi trgi: pravno-pogodbena problematika (npr. SLO, HR), prevozi in špedicija, carina (SLO, EU), finančna in bančna dejavnost, zavarovalništvo, potrdila o kakovosti, "mednarodna” IVA. 3. ) marketing v zunanji trgovini (20 ur) za tim. vmesne kadre, vodilne v podjetju in za razvoj lastne marketinške strategije. Teme: marketinški pristop ali orientacija, osnove marketinga, strateško in marketinško planiranje. SDGZ vabi člane, naj se vpišejo oz. motivirajo za obisk tečajev svoje sodelavce. Treba pa je pohiteti, ker bodo tečaji stekli takoj, ko bodo zapolnjena vsa mesta. Lekcije bodo po 18. uri na sedežu SDZPI, po dogovoru tudi koncentrirano. Za vpis in informacije kličite na SDZPI Trst (040/566360) ali v organizacijsko tajništvo SDGZ (040/362949). Kam vodijo naše stezice Tokrat govor o klasični glasbi Prva oddaja »Kam vodijo naše stezice« v letu 1996 bo posvečena klasični glasbi v poustvarjanju mladih slovenskih glasbenikov v Italiji. Gostje v studiu bodo profesor violine Igor Kuret, Luisa Antoni, ki je dokončala študij klavirja in se trenutno ukvarja s publicistiko in organizacijo prireditev glasbenega značaja, harmonikar Corrado Rojac in mlajši pianist iz Benečije, Davide Clodig. Tema pogovora bo predvsem odnos mladih do klasične glasbe ter možnosti dela in uveljavitve mladih tako na domači glasbeni sceni, kot v širšem prostoru. Oddajo bo vodila Martina Kafol in bo na sporedu, v živo, v nedeljo ob 18. uri na Televiziji Koper, na TVS 1 pa si lahko ogledate ponovitev v petek, 12.1., ob 16.20. PORDENONE / MAMILA Štirje aretirani zaradi 11 kg čistega heorina Mamilo je prihajalo iz Turčije PORDENONE - Enajst kilogramov čistega heroina, štiri aretacije, osem prijav proti osebam, ki so še na prostosti: to je obračun prve faze uspešne akcije proti prekupčevalcem z mamili, ki so jo izpeljali pordenon-ski karabinjerji in o kateri smo na kratko že poročali. Heroin je prihajal iz Turčije in je bil namenjen italijanskemu tržišču. Preiskava se je pričela že maja, ko je preiskovalcem prišlo na uho, da se neka organizacija, ki je svojo mrežo razpredla po Severni Italiji in je sedež imela v Lombardiji, svoj »delokrog« skušala razširiti tudi v Furlanijo-Julijsko krajino in še zlasti v pordenon-sko pokrajino. Začela so se telefonska prisluškovanja, zasledovanja in podobno. Naposled so ugotovili, da mamilo prihaja iz Turčije, skladiščili pa so ga v Romuniji, od koder so ga vozili najprej v Nemčijo in zatem preko Avstrije v Italijo. Novembra lani so v tovornjaku, ki je prihajal iz Beljaka in ki so ga ustavili v Casarsi, našli omenjenih enajst kilogramov heroina. Sledile so aretacije in prijave sodnim oblastem, vendar zaenkrat po navodilu okrajnega protimafijskega pravdništva niso objavili nobenega imena: ne izključujejo namreč možnosti, da pride na dan še kaj bolj zanimivega. Povezava med Dunajem in Budimpešto DUNAJ - Od začetka leta sta prek neprekinjene avtoceste povezani prestolnici Avstrije in Madžarske. Na Madžarskem so namreč odprli 42 kilometorv dolgki zadnji del avtoceste med Gyorom in avstrij-sko-madžarsko državno mejo pri Nickelsdorfu. Na zdaj dokončanem delu avtocesto bodo pobirali cestnino in sicer 70 šilingov za osebna vozila, 280 šilingov pa za tovornjake. Savnostne otvoritve zadnjega dela avtoceste Dunaj - Budimpešta se je udeležil tudi avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky, ki se je ob tej priložnosti sestal tudi z madžarskim ministrskim predsednikom Hornom. _____KOROŠKA / ZSI OB 50. OBLETNICI Spomenik preganjanja Spomenik bo stal na Radišah ob cesti Žreiec - Celovec CELOVEC - Leto 1996 je za Zvezo slovenskih izseljencev (ZSI) jubilejno leto. Društvo obhaja namreč svojo 50. obletnico, svoj jubilej pa bo ZSI praznovala z odkritjem »spomenika preganjanja«, je v pogovoru za naš list napovedal njen dolgoletni tajnik in nekdanji glavni urednik Slovenskega vestnika Rado Janežič. Spomenik bo stal na Radišah, torej v bližini nekdanjega taborišča ob cesti Zre-lec - Celovec, kjer se je leta aprila 1942 za skoraj tisoč koroških Slovencev začela pot v pregnanstvo. Prvemu velikemu iz-selitvemu valu so leta 1943 in celo še 1944 sledili še manjši, tako da je v času nacistične strahovlade bilo izseljenih okrog 1300 koroških Slovencev oz. nad 300 slovenskih družin. »Spomenik preganjanja« bo oblikoval priznani arhitekt Vouk, odkritje spomenika pa je načrtovano v drugi polovici letošnjega leta. ZSI je sprva želela postaviti spomenik v sami koroški prestolnici ali v Zrelcu, toda pristojni politiki obeh občin niso hoteli kaj slišati o tej želji. Predsedstvo ZSI je zato sklenilo, da bo spomenik postavilo na dvojezičnih Radišah, torej v neposredni bližini Žrelca oz. Celovca. Glavne naloge, ki jo je ZSI skozi pol stoletja zvesto izpolnjevala, so povezovanje vseh v času nacizma nasilno iz njihove domovine pregnanih koroških Slovencev, gojitev in utrditev narodne zavesti kot vrednote, ki so jo na Koroškem hoteli uničiti z nasilno izselitvijo koroških Slovencev, vsestranska pomoč izseljencem pri obnavljanju njihovega gospodarskega in poklicnega obstoja, podpora izseljencem v prizadevanjih za popravo škode, ki je bila povzročena z izselitvijo, itd. Ivan Lukan AVSTRIJA / ZARADI POVELIČEVANJA VVAFFEN-SS Haider pod udarom v lastnih vrstah Haupt skuša reševati položaj tretjega predsednika državnega zbora DUNAJ - Škandalozen nastop vodja avstrijskih svobodnjakov Joiga Haiderja oktobra lani pred nekdanjimi člani Waffen-SS v Krivi Vrbi na Koroškem, ko je poveličeval člane te zločinske nacistične oborožene organizacije, povzroča desničarskemu populistu vse večje težave tudi v lastnih vrstah Kot prvi vidni svobodnjaški politik je Haiderjev nastop zdaj odločno zavrnil predsednik deželne organizacije na Predarlskem Gorbach, ki je poudaril, da svobodnjaki »z vso odločnostjo zavračajo vsakršno omalovaževanje tako dogajanja med nacistično strahovlado kot tudi vsakršno podporo nacistični ideologiji«. Prav tako jasno sta se od Haiderja distancirala nekdanja predsednika svobodnjaške stranke Friedrich Peter in Norbert Steger: prvi je Haiderja označil za »brezobzimega demagoga«, slednji - med vojno sam član Waffen-SS - pa je izrazil svojo »osupljeno-st«. Prvič, toda očitno bolj iz osebnega interesa kot iz prepričanja, se je do Haiderjevih izjav ogradil tudi poslovo-ded deželni predsednik svo-bodnjakov na Koroškem Wemer Haupt. V pogovom z avstrijsko radiotelevizijo (ORF) je Haiderjevo izjavo, češ da gre nekdanjim članom Waffen-SS vsa čast in priznanje, označil za »spodletel zgodovinski citat«. To »opravičilo« pa Haup-tu po vsej verjetnosti ne bo pomagalo, da bi bil spet izvoljen v predsedstvo parlamenta na prvem zasedanju državnega zbora 15. januarja. Predsednik kluba socialdemokratskih poslancev Peter Kostelka pa je že poudaril, da si ne more predstavljati, da bi poslanke in poslanci SPO izvolili na tak visok parlamentarni položaj politika, »ki se do danes ni primemo distanciral od izjav svojega strankinega šefa«. Kandidat liberalcev naj bi bil nekdanji (sporen) obrambni minister Fried-helm Fischerschenlagerja, iz vrst Zelenih pa je bilo potrjeno, da resno razmišljajo o kandidaturi gradiščanske Hrvatice in manjšinske govornice Terezije Stojsič. Ivan Lukan 3 d < 5 cr < d o Med ptic a mi, ki razveseljujejo človekovo oko, je najlepša rajska ptica 5 svojim čudovit im perjem, je prispodoba svetlobe, stajeuja. neminljive pomladi. Uon či m o V a m uspehov polno leto 1996! NOVI GLAS ■ Daljnja Avstralija čaka. Takole se je skupina izseljencev postavila pred fotografa Maria Magajno tik pred odhodom v Avstralijo pred 40 leti. So v daljnji deželi uspeli? So se jim uresničila pričakovanja in želje, s katerimi so odhajali v nepoznani svet? Prav gotovo je bila njihova življenska izkušnja zanimiva, v dobrem kot tudi v manj dobrem, prav gotovo pa bi jo bilo vredno bolje spoznati. (Foto M. Magajna, last OZE) Bralce naprošamo, da posredujejo objavljenim fotografijam Odseku fotografije za objavo ali sporočijo za zgodovino pri Narodni in študij-morebitne pripombe in dopolnila k ski knjižnici, tel. 632663. OTROCI PIŠEJO V Saležu smo imeli pravo gorsko smučišče Spoštovani Primorski dnevnik, oglašamo se Vam s kratkim dopisom in toplimi pozdravi iz zasnežene kraške vasi Saleža. V zadnjem mesecu nas je že tretjič razveselil sneg, ki je tokrat obilno pobelil travnike, polja in doline, pa tudi snežnih zametov ni manjkalo tako, da je bilo za nas otroke Se bolj zabavno. Tako smo se vsa naša klapa: Janoš, Goran, Jagoda, Jernej, Jasna, Poljanka, Tomaž, Petra, Sara, Daša, Barbara, Marina, Katja, Gregor, Alexi, Uroš, Žiga, Tomaž, Veronika, Stefan in mali Martin odpravili že v jutranjih urah na sankanje in smučanje na "Torkovo ogrado”, ki jo z ledinskim imenom poimenujemo: "Ograda pri žlebru”. To ime je namreč dobila po starem žlebru oziroma mlaki, ki se nahaja tam v bližini in je nekoč sluzila napajanju živine, ko se je ta vračala iz paše proti domu. Zasnežena poljska pot, ki nas je vodila proti "Ledini”, s starim kraškim zidom ob strani, je bila čudovita, kot Se nikoli prej. S snegom obložene veje grmičevja so se sklanjale nad potjo in vse so bile še nedotaknjene. Zastal nam je dih ih oči so strmele v čudoviti čar zasnežene narave. Pred nami se je raztezala lesketajoča se bela planjava in se visoko vzpenjala proti "Borštu" oziroma gozdu. Zavriskali smo od veselja in se pognali v tek po rebri navzgor. Prvi so po beli progi smuknili "sankarji”, za njimi pa še smučarji. Zdaj so švignile sani, zdaj bob, zdaj smučke tako, da je "ograda pri žlebru” postala pravo gorsko smučišče. Se naše male psičke Pegi, Lilli in Leška so se živahno in razposajeno lovile po snegu. Daleč na okoli se je razlegal naš otroški smeh in vrisk. Naredili smo tudi manjšo skakalnico, da smo se lahko pomerili v skoku s smučmi, na vrhu smučišča pa debelega snežaka, ki je z nasmehom na ustih opazoval naš smučarski direndaj. Mračilo se je in pritisnil je mraz, ko smo utrujeni in veseli zapuščali smučišče "pri žlebru”. Prepevajoče smo stopali po poledeneli poljski poti proti domu in si mislili: ljubi zajčki, srne in lisičke, beli raj je zdaj vso noč samo vaš, a ko jutri spet posije sonce, bo tam smeha in vriska na vse konce. Šaleška klapa Zemljevid občine Trst iz leta 1829 - 26 1 2 > 3 4 5 6 7 8 9 1 0 11 12 13 14 15 16 17 1 8 19 20 21 22 23 24 25 2 6 27 28 29 30 31 32 Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 046-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 / L nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG jFf/fsts*.. jfsrs/ r/rrrrte „ . //zzzvzz Zf/? /rz/z-zv X.Com.Vli i Acttjtto /. fTtm-%. - /M/rz-f/r <*. / ffrtf/fr .■f.? 9. z/z'. (/,///„ /$■». „ l/a/Z/v Z/.z/z AZfZZr// Tftr.. Ifm/Zfrs . GuArdiellA g jPcs frf- ’fa 'z/z £z (>,zzz /tk/fi-/// //FZZ*ZZ/ZZZZZ r/fa/r j HtoMO J/frArZk- j f). /Sfommm H4Sft4.^»ter/'/Mr. f /«. Ma/Sr/mt* Gicr/trm/} *0. 7hyfm/t/- •ZZZ'/z < /’ 'ffr/rt . 'ZZZ*/z Jyf/// f;f/Zf J/rr/’/rr e//'// čr/tJtyfor. /frr, Z/.ZWd>//t./rj*//s& A/a/far' ZfcZrr / rr/Zf fi/tn ZlZr/tj/f/ 'Wri/tr/‘ Z/zz/z’ #?./Zr GrrZZr/tZZf Modu/. S#..' Ga/ffermjr, ?3. //mr/fo Be?s*Zr//>/////> 9?., VostcGf/rrlZr - Grb ta. Zr/Z/rZ/f ' ' M ST&rm GrZ / /BtZen/. f/. Sni/er*, Grb. rzzz* ZjfrrZrZra/ti-r vtn/tf J)? (/tmyye,. 'tcA Z/Tit/rk/ '/•er. mt/t/rf/t/Z/vs/ rbr/a/eteZF z Aferi 2#. v leefrsf Acrr/fter: JCera&eZe- (Zl/rcemr 9?, / Zt- ./emeenec St5. Ztrrevs/rr G/MvZee ’tmtZ Uf t/mftftft: 34. /Geguv/e/AtA. M JZkrrZ/t if/. .fmve/efirf- .M/rf/f/m 99, /t/em&nt G/mrfat 2,9. tfrr/ , ftufr/r/ 24. /irfif/' Kr/G/ff/r/f \9a. r/r' KbeGiakr- Gt/rZ 29.. ■Zfyi/.ifr>lf , Jhalr/f 2 j. Grrvti frfrm -M fl/.rar///t /)fGrs>. 29.. Wmrs> f r/fraf/rre 30. f Jrff/S’/'t. f/j/e/r// b/. Gf/.r fr//, 132. /fr /frrttrftr Gr/rmra rta. Jb/fli/t/eaar Gr./f^r(Az3. Crrm /b/r/Arkfe M, f/jrfr/%/Gm e.Se/fbtt »4. Cfjfjrr /Z/Ce*#&t4hm. a?.J/t//yyt*rf/ .fnr/ttG/eff ,2$. ff/fA, KfrZ/r/tf/rf/ ffo.dr fl/nfe Gtettfe t - 9/. Atfgm/tffar/fba/rmf. ff.efc GrrtGemf G it**. 1 Gl, Sii/j %.r. /r AZieZe/fr XIII. C ’. C ii i a 1*1) 01« itupFptri ai*« - /. l,e%x/ MeeŠJKe? Z, Afm/r/ / rhrsf tt/ 9. f/tvrflfst Ztvttf, t/fM: ffrrxf{ 4,Zfa/Zeeft:f/t*. e Grk/ 90. jG/raf/Z/ Ge€>..ftZt%**f\ 3, Prrrirft/ Gf/rrffr Ha. Zr /fr Grezetpepee-Ai/. 4 4t. Zff/.Cjrf/f/ f-htt/f fh/K \\f/ z. f/G/r* e M Kkr*ef r Ga 44. /‘/•f/rv.r Zaerf* Gl/. ' 92. f/f/ne-ft/P e Gfteftpts (f&: JGcrr/rffk. frr/G 4 7, Zkf/r/.r Grbzvp z ff/tr *iel\e e delit* so ftoeo muni e e o litra de compres Bejdifierenti fpeeie tli eolhi ist m Jutđeri e SuUSer u Seliti e. udiK-LolJud. SiAttA.tij ‘»AjhžT.TJsi iO-Lj I5to,7iig (%t V<» tl.il .Pi.cfj.NT. j«5Tlla| | I J_______m km,m -ra.m _*5|jflte.T8| mm Palu tli. | Im'o Iti. Stm-dc. j At'tftit*. |FA.bWj<'lwjg (' i mitei KI □1 Jt«^j Kl. □|iJt3<ž.|lO.. Opitoj EL Sjf»W,T« .ijlTi, sciior^.ttsl tAžj tTssii tti'sm. z >xC;xc^?|.-:.^-»»?yyr.?y^3ywoooooocoQO o prireja Glasbena matica: abonmaju SSG predstava premoru želi namreč po- iij— 9ala7ničlri nnctnii nrtitirnli koncert bo v soboto, 13. “Pekel je vendar pekel”, novno organizirati kon- v*. januarja, ob 20.30, na delo Tržačana Josipa cert narodnozabavne gla- Sicilljanca, KI $© j© izn©v©nl njem bo nastopil znani Tavčarja. Vedno v okviru sbe in tokrat z znanim slo- Doliciiskemu nadzorstvu slovenski orkester Big gledališke dejavnosti sta venskim ansamblov ' Band iz Ljubljane. na sporedu še dve zanimi- “Štajerskih sedem” ter s Policija je predsinoči na goriški železniški postaji Kulturna dejavnost v vi predstavi: 24. t.m. bo humoristom Borisom Ko- aretirala 42-letnega Sicilijanca, ki je podvržen po- domu se bo pričela 9. t.m. združenje Sgarbi iz Bolo- pitarjem. Koncert bo na sebnemu policijskemu nadzorstvu in se ne bi s festivalom afriškega fil- gne priredilo nastop gle- sporedu v petek, 27. ja- smel oddaljiti od kraja bivališča. Moški, čigar ma, ki bo trajal do 11. ja- dališča “Terzo Teatro” iz nuarja, s pričetkom ob imena niso javili, je s potovanjem do Gorice kršil nuarja. Na sporedu je šest Gorice, nato pa Emac pri- 20.30. te policijske obveznosti, zato so ga aretirali. zanimivih filmov, pobud- redi izvenabonmajsko Kot je razvidno, se leto Možakarja so prijeli med naključno kontrolo nika pa sta deželni usta- predstavo “La mušica dei 1996 v Kulturnem domu dokumentov ob prihodu na železniško postajo. novi Anolf in Ermi. V cechi” (29.1.), v kateri na- začenja z bogatim in pe- Pri tem ostaja seveda odprto vprašanje, čemu je dneh do 10. januarja je še stopa znana italijanska strim sporedom. Dodatne prišel v Gorico, saj je kaj malo verjetno, da je tve- na ogled razstava goriške- igralka Piera degli Espo- informacije in pojasnila gal aretacijo zgolj zaradi turističnega potovanja, ga fotografa Flavija Moset- s ti. nudijo v uradu Kultume- kot je menda sam izjavil policistom. tija, v četrtek, 18. t.m., pa V januarskem progra- ga doma, tel. 33288. KINO IZLETI GORICA VTITORIA 15.00-16.45 »Pocahontas«. Walt Di-sney. 18.30-21.30»Bra-veheart (Cuore impavi-do)«. Igrata Mel Gibson in Sophie Marceau. Ozvočenje Dolby stereo. , CORSO 15.30-17.45- 20.00- 22.00 »Gašper«. Film S. Spielberga. TRŽIČ COMUNALE 15.00- 18.00- 21.00 »Braveheart (Cuore impavido)«. M. Gibson in S. Marceau. □ OBVESTILA CICIKLUB obvešča, da bo prvo srečanje po božičnih počitnicah v ponedeljek, 8. januarja, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. SPD GORICA - Smučarski odsek sporoča, da bo avtobus jutri odpeljal ob 7. uri iz Sovodenj (pri cerkvi) skozi Standrež v Gorico (na Kornu). Iz Gorice odpelje ob 7.15. Priporoča se točnost. Zaradi bolezni in drugih obveznosti je na avtobusu jutri prostih še nekaj mest. Interesenti naj telefonirajo danes med 12. in 13. uro na 882079 (Klemše) SKPD F.B. SEDEJ iz Steverjana vabi na tradi-cionalno božičnico, ki bo danes ob 16. uri v cerkvi v Steverjanu. Na programu je koncert Big Ben Hit kvarteta. Sledilo bo nagrajevanje natečaja Moje jaslice, nagrajevanje športnega tedna in novoletna tombola v Sedejevem do- PD RUPA-PEC vabi člane in prijatelje na smučarski izlet v Podklošter (Ar-noldstein), ki bo v nedeljo, 14. januarja. Vpisovanje in informacije pri Tanji Kovic, tel. 882285. ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA MONTESHELL - UL Trieste IP - Ul. don Bosco AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Itaha TRZIC MONTESHELL - Ul. Matteotti ESSO - Ul. 1. Maggio IP-U1. Boito FINA - Ul. Cosulich KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti v Marjan ROMKE ERG - Ul. Aquileia FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia ROMANS API - Trg Candussi FOSSALON MONTESHELL - Fossa-lon LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, UL Romana 147, tel. 40497 (d GLASBENA MATICA v sodelovanju s Kulturnim domom - Gorica priredi NOVOLETNI KONCERT Nastopa orkester BIG BAND RTV SLOVENIJE Solistka: ALENKA GODEC Dirigent: LOJZE KRAJNČAN Kulturni dom, Ul. Brass 20 - GORICA V SOBOTO, 13. januarja 1996, ob 20.30 Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu GIBANJA / PO PODATKIH ZAVODA 1STAT, KI PRIPRAVLJA NOV SISTEM MERITVE December je ohladil tudi inflacijo, ki je padla na 5,8% Zadovoljstvo vlade, medtem ko so trgovci in sindikati zelo previdni RIM - Kljub spremenjeni metodi ugotavljanja, dokončni podatek za decembrsko inflacijo ne odstopa od napovedi, saj je Istat včeraj potrdil, da je inflacijska stopšnja v zadnjem mesecu lanskega leta dosegla 5, 8 odstotka, potem ko je novembra znašala okroglih 6 odstotkov. V mesečni primerjavi so se življenjski stroški dvignili za samo 0,2 odstotka (novembra glede na oktober za 0,6), medtem ko je povprečna inflacija v lanskem letu pokazala stopnjo 5,4 odstotka. Skupaj s podatki o decembrski inflaciji je Istat včeraj objavil tudi preglednico s primerjavo inflacijskih gibanj v državah Evropske unije in v ostalih industrializiranih državah, vendar se podatki ustavljajo pri lanskem novembru, ko je italijanska inflacijska stopnja znašala 6 odstotkov in je bila torej dvojna glede na povpre- čje v Evropski uniji (3%). Rekord decembrske inflacije v primerjavi z decembrom 1994 nosijo Benetke, kjer se je povzpela na 7,2 odstotka, na drugem mestu je Milan s 6,4, na tretjem Aosta s 6,3 odstotka, sledita Rim in Neapelj s 6 odstotki, medtem ko so najnižjo inflacijsko stopnjo izme-rili v Reggio Calabrii s 4,1 odstotka. Kot zanimivost naj dodamo, da je bil Trst decembra edino mesto, kjer se cene glede na november niso zvišale. Ohlajevanje inflacijske rasti, ki ga je prinesel lanski december bi se moralo po predvidevanjih Istata nadaljevati tudi V prvih mesecih letošnjega leta, učinki pa naj bi bili vidni že konec januarja. Na podatke o januarski inflaciji pa bo tokrat treba Čakati tja do 21. februarja, skupaj z ocenami o gibanju februarske inflacijske stopnje v vzorčnih me- stih. Za zamudo je kriva »reforma« cenovne košarice, o kateri poročamo posebej. Na podatke o decembrski inflaciji je bilo včeraj nenavadno veliko reakcij, tudi iz vladnih krogov, ki podčrtujejo trend ohlajevanja cenovne rasti, medtem ko so stanovske organizacije trgovcev veliko bolj previdne. Menijo namreč, da je optimizem prezgoden, kajti realni inflacijski trend bo mogoče izmeriti šele konec marca. Nobenega navdušenja ne kažejo niti sindikati delavcev, ki še enkrat opozarjajo na znižanje realne kupne moCi plaC, vlado pa opozarjajo na potrebo po strogem nadziranju javnih tarif, začenši s telefonskimi. Nekoliko bolj optimistična je Confindustria, katere predsednik Abete je dejal, da je bilo znižanje inflacijske stopnje pričakovati in da bi se morala še naprej ohlajevati. »Revolucija« v košarici, s katero Istat meri mesečno inflacijo RIM - Vstopa personal Computer in elektronska klaviatura, odhaja pa »staro železo« kot gramofon in harmonika, prihaja prenosni avtoradio, odhaja radioregistrator, električna železnica pa zapušča prostor sestavljenkam (puclum). Tako se tudi inflacija hočeš nočeš prilagaja tehnološki revoluciji pred vstopom v novo tisočletje. S tem mesecem se namreč spreminja košarica, na osnovi katere Istat meri mesečno doživela leta 1992. Prenovitev menjen bo seznam izdelkov preurejene bodo merske enote (živila bodo „pr. imela manjšo tezo) in razvrstitev storitev (tradicionalnim inS^dtr«^8™"16- Politika spravila trge na kolena MILAN - Po nekaj gajanj o usodi Dinije-dneh premirja, ko so ve vlade je vidno pri-trgi očitno že računa- zadela tudi gibanja H na ugodno rešitev na milanskem del-vladne krize, je včeraj niškem trgu, kjer je to upanje splahnelo indeks Mibtel v hipu in povzročilo zlom nazadoval za več kot sicer krhkega ravno- dva odstotka. Pred vesja. Denarne trge je zaključkom borznega takoj po novici o raz- sestanka je izgubo sidom pogajanj med cer omejil na 1, 45 Oljko in Kartelom odstotka, posli pa so svoboščin zajela ner- bili vredni 517 mi-voza, marka pa se je lijard lir. Med najbolj hitro spet povzpela prizadetimi vrednot-čez 1,100 (1.101, 09). nicami naj omenimo Niti ugoden podatek delnice Fiat (-2, o decembrski inflaciji 19%), Meditibanca (-in o porastu bruto do- 1, 88%), Olivetti (-3, mačega proizvoda, ki 72%), Snia (-4, 18%). ju je objavil Istat, ni Splošni indeks MIB ublažil padca lire, kar je nazadoval za 1, 48 dokazuje, da je bila odstotka, medtem ko vsa pozornost trgov je Indeks delnic naj-usmerjena prav na bolj kapitaliziranih politiko. družb, Mib-30 izgubil Vest o razdoru po- 1, 58 odstotka. GIBANJA / BRUTO DOMAČI PROIZVOD V prvem devetmesečju lani +3,4% V tretjem trimesečju pravi razcvet italijanskega gospodarstva RIM - V tretjem trimesečju lanskega leta, torej od julija do vključno septembra, se je italijanski bruto domači proizvod (BDP) povečal za okrogla dva odstotka, kar je za dve desetinki odstotka več kot je bilo predvideno. V primerjavi z enakim obdobjem leta 1994 pa je stopnja rasti BDP v prvih devetih mesecih lani dosegla 3,4 odstotka. Podatke je včeraj objavil zavod Istat, ki ugotavlja, da je bila rast BDP v Italiji najvišja med vsemi industrializiranimi državami. V ZDA se je v tretjem trimesečju lani glede na drugega povečal za 1 odstotek, v Veliki Britaniji za 0,4 in v Franciji za 0,2 odstotka. MoCan porast italijanskega BDP pa je spremljalo tudi 1,6-odstotno povišanje uvoza blaga in storitev, tako da se je skupni prihodek zvišal za 1,9 odstotka." Na področju povpraševanja gre zabeležiti, da so se najbolj povečale fiksne bruto investicije (+1%), medtem ko se je poraba družin povečala za 0,4 odstotka, kolektivna poraba pa je upadla za 0,1 odstotka. Po znižanju v drugem trimesečju so se v tretjem občutno povečale tudi zaloge. Istatovi tehniki torej potrjujejo, da se je italijansko gospodarstvo v lanskem tretjem trimesečju močno pospešilo. Del zasluge gre večjemu številu delovnih dni v primerjavi z enakim obdobjem leta prej (2 dneva veC), drugi del pa oživitvi gradbene dejavnosti, ki je bila za dalj Časa povsem zamrla. Proiz- vodna vlaganja so se povečala za 8,2 odstotka, nakup strojev in opreme pa je dosegel 1,8-odstot-ni porast. Skupna zaposlitev je v obravnavanem obdobju ostala v bistvu enaka kot v trimesečju prej (-0,1%). Rahlo nazadovanje zaposlitve v primarnem sektorju (-0,3 %) in na področju storitev za prodajo (-0,2%) je spremljala stabilnost delovne sile v industriji, v okviru katere pa se je v gradbenem sektorju zaposlenost dvignila za 0, 7 odstotka. Na splošno pa Istat ugotavlja, da se je tudi v tretjem trimesečju lani potrdil trend, po katerem se število zaposlenih v odvisnem delovnem razmerju postopoma niža (-0,2%), v zameno pa se viša zaposlenost na področju samostojnega dela (+0,1%). NOVICE Grupa Generali: izreden uspeh servisa Genertel TRST - Zavarovanje po telefonu raste z ritmom sto novih klientov na dan. To je uspeh, ki ga je v poldrugem letu delovanja dosegel servis Genertel, prek katerega je mogoče sklepati zavarovalne pogodbe oziroma police kar po telefonu. Servis je lansirala pred poldrugim letom ustanovljena zavarovalnica Trieste e Venezia Assi-cmazioni, ki se je rodila v okviru grupe Generali prav za tovrstno telefonsko poslovanje. »Telefonsko« zavarovanje je startalo 1. julija 1994, prihodnji ponedeljek pa se bo zaCela široka reklamna kampanja v tisku, ki naj bi rast števila Genertelovih klientov še pospešila. S klicem na zeleno številko 167-202020 (od 8. do 20. ure) ima klient dostop do zelo ugodnih zavarovalnih tarif, v primera avtomobilske nezgode pa z uporabo te številke uredi tudi vse potrebno za hitro povračilo škode. Zaradi »črnega« božiča kmalu velerazprodaje RIM - Letošnja zimska sezonska razprodaja bi morala biti po napovedih še posebno privlačna, saj naj bi se znižanja cen gibala med 20 in 50 odstotki. Iz raziskave, ki jo je trgovsko združenje Confesercenti izvedlo v sedmih velikh mestih, izhaja, da so bili božični prazniki za trgovce naravnost Crni: v Milanu, Firencah in Genovi so zabeležili 10-odstotno znižanje prodaje oblačil in obutve v primerjavi z letom prej, v Rimu se je prodaja skrčila za 15 odstotkov (toda v zgodovinskem središču mesta je znižanje doseglo celo 30 odstotkov), v Bariju za 20, v Neaplju za 25, v Tminu pa za kar 30 odstotkov). Podatki kažejo, da bodo trgovci z oblačili le težko uravnovesili svoje raCune, zato bodo seveda prisiljeni k Cim bolj privlačnim popustom. Na oživitev prodaje upajo predvsem pri zahtevnejših oziroma dražjih kosih oblačil, kot so plašči, saj so jih pred prazniki prodali zelo malo, ker so se kupci množično odločili, da bodo za zahtevnejše nakupe počakali na razprodaje. Vlada izdala odloke o podražitvi telefona RIM - Predsednik vlade in ministra za proračun Mašera in za pošto Gambino so včeraj podpisali odloke, ki določajo nove telefonske tarife. Na njihovi osnovi se bo skupni znesek, ki jih za telefonske tarife plačajo naročniki, znižal za 1, 8 odstotka ali z realnimi številkami za približno 380 milijard lir. To pa seveda ne pomeni, da bo preureditev telefonskh tarif vplivala na njihovo pocenitev, saj se bo telefoniranje med 8, in 18. mo kar precej podražilo, ker se bo skrajšal telefonski impulz. 5. JANUAR 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1559,00 1607,00 nemška marka 1081,00 1114,00 francoski frank 315,00 325,00 holandski gulden 963,00 993,00 belgijski frank 52,20 54,30 funf šterling 2417,00 2491,00 irski šterling 2488,00 2564,00 danska krona 279,00 287,00 grška drahma 6,50 6,90 kanadski dolar 1148,00 1182,00 japonski jen 14,80 15,40 švicarski frank 1338,00 1378,00 avstrijski šiling 153,30 158,00 norveška krona 245,00 252,00 Švedska krona 235,00 242,00 portugalski escudo 10,30 10,70 španska pezeta 12,70 13,40 avstralski dolar 1154,00 1190,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 11,70 12,50 hrvaška kuna 265,00 290,00 5, JANUAR 1996 v LIRAH 1 V MlvAiS j valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1556,00 1601,00 nemška marka 1083,00 1108,00 francoski frank 315,00 325,00 holandski gulden 960,00 985,00 belgijski frank 52,30 54,10 funt šterling 2411,00 2491,00 irski šterling 2482,00 2577,00 danska krona 278,00 288,00 grška drahma 6,50 7,10 kanadski dolar 1145,00 1180,00 švicarski frank 1340,00 1368,00 avstrijski šiling 152,90 157,40 slovenski tolar 11,50 12,40 5. JANUAR 1996 v URAH I . valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1578,850 — ECU — 2025,510 — nemška marka — 1094,750 — francoski frank — 319,800 — funt Šterling — 2446,740 — holandski gulden — 977,680 — belgijski frank — 53,272 — španska pezeta — 12,990 — danska krona — 283,020 — irski funt — 2524,580 — grška drahma — 6,669 — portugalski escudo — 10,524 — kanadski dolar — 1161,770 — japonski jen — 15,044 — švicarski frank — 1357,570 — avstrijski šiling — 155,640 — norveška krona — 248,400 — Švedska krona — 239,080 — finska marka — 362,830 — avstralski dolar 1175,450 4. JANUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4437 14477 1.4517 funt šterling 2.2366 2.2436 2.2506 irski funt 2.3046 2.3116 2.3186 kanadski dolar 1.0635 1.0695 1.0735 nizozemski gulden 89.218 89.328 89.438 švicarski frank 123.97 124.07 124.17 belgijski frank 4.8561 4.8661 4.8761 francoski frank 29.244 29.304 29.364 danska krona 25.788 25.848 25.908 norveška krona 22.648 22.708 22.768 švedska krona 21.808 21.868 21.928 italijanska lira 0.9146 0.9186 0.9226 avstrijski šiling 14.197 14.217 14.237 španska pesefa 1.1858 1.1898 1.1938 portugalski escudo 0.96 0.963 0.966 japonski jen 1.3658 1.3673 1.3688 finska marka 32.14 32.22 33.3 KOROŠKA / KOLEDARJA S KNJIGAMI ZA LETO '96 Bogota knjižna paketa SPZ in Mohorjeve dmžbe Publikacije so predstavili v Celovcu ob koncu leto V zadnjih dneh leta 1995 sta Slovenska prosvetna zveza (SPZ) in Mohorjeva družba v koroški prestolnici predstavila javnosti njun tradicionalni knjižni dar z obširno bralno punudbo. Oba knjižna darova sta medtem že na trgu, povpraševanje pa je izredno veliko, sta v pogovoru z našim listom poudarila tajnik SPZ Janko Malle in vodja Mohorjeva založbe Franc Kattnig. Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze je zelo zajeten in kakovosten, pri čemer še posebej izstopata izbor Ellerjevih pesmi in doku-mentarska knjiga Janka Tišlerja in Jožeta Rovška o, vsaj v Avstriji, zavestno pozabljenem taborišču na severni strani ljubeljskega predora. Seveda pa v je v paketu tudi zbornik, se pravi Koroški koledar 1996, ki vsebuje družbenopolitične članke, eseje, spominsko literaturo, pregled kulturne dejavnosti koroških Slovencev, bibliografijo in obširen koledarski del. Izbor pesmi zamolčanega koroškega pesnika Frana Ellerja »Znane in neznane poezije« je izšel na pobudo založbe Drava, uredil pa jo je dr. France Bernik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ob pred-stavitivi zbirke je Bernik ugotovil, da z njo Eller, ki je bil sopotnik Zupančiša in Cankarja, stopa v slovensko kulturno in strokovno javnost. Pod naslovom »Monologi in dialogi z resničnostjo« pa je ljubljanski univerzitetni profesor dr. Franc Zadravec pripravil antologijo in reprezentativen izbor slovenske koroške literature od leta 1970 naprej, izdajatelja antologije, ki je mišljena kot nadaljevanka izbora »Ta hiša je moja« pa sta SPZ in Društvo slovenskih pisateljic in pisateljev na Koroškem. Nadalje je v knjižnem daru SPZ dokumentacija »Borovlje in Bo- rovljam - Kultura skozi 125 let«, na izbiro pa so tudi tri kasete: »One vvorld one voice« Dvojeziž-nega zbora, tonski posnetek mu-zikla »Jošt in Jaka« in »Zapoj še ti«, kaseta, ki jo je izdalo Strokovno pedagoško združenje. Vse omenjene knjige in kaseta po izbiri stanejo v prosti prodaji 986, v paketu pa samo 500 šilingov. Del paketa pa je tudi knjiga »Mauthausen na Ljubelju«, ki nudi podroben opis izpostave taborišča Mauthausen na obeh straneh Ljubelja in je doslej najpopolnejši pregled dogajanja v taborišču oz. gradnje ljubeljskega cestnega predora. V prosti prodaji knjiga stane 378 šilingov, v paketu pa je treba zanjo doplačati samo 150 šilingov. Bogato ponudbo predstavlja prav tako knjižni dar Mohorjeve založbe v Celovcu. Tudi letos je Koledar Mohorjeve družbe za leto 1996 najpoglavitnejši del daru, ki ga - tako vodja založbe Kattnig ob predstavitvi - »pravzaprav napišejo rojaki, ki živijo na vseh ce- linah. Bogato slikovno gradivo dopolnjuje besedilo in poročila iz povsod na svetu, kjer smo Slovenci. Del knjižnega drau Mohorjeve je tudi »Slovenska zgodovina do razsvetljenstva«, knjigo katere avtorja sta Peter Stih in Vaško Simoniti in ki je prvi del celovitega prikaza slovenske zgodovine. Knjižni dar Mohorjeve nadalje vsebuje 52. zvezek družinskih večernic, ki je v celoti namenjen »Zavrženi hčeri«, povesti neznanega avtorja o pretresljivi živi jenski poti dekleta, »Franceve ljubezenske zgodbe« avstrijske avtorke Christine Nostlingerjeve, ter družinska Pratika, ki je tokrat v glavnem namenjena škofu Antonu Martinu Slomšku. V doplačilnem delu daru Mohorjeve pa sta še tonska kaseta Koroške slovenske narodne pesmi za trobento v priredbi Franca Korbarja (150 šilingov) in roman Vinka Ošlaka »Človeka nikar« (250 šilingov). Mohorjev knjižni dar stane v paketu 490 šilingov. (LL.) KONCERTI / V BLIŽNJI IN ŠIRŠI OKOLICI Lahka glasba za vse okuse V nedeljo so italijanski kantav-torji s številnimi koncerti pozdravili prihod novega leta, ki bo - tako kot lansko leto - potekal v znamenju le-teh. S to trditvijo nočemo zapostaviti dejstva, da so tuji avtorji še vedno izredno priljubljeni, vendar pa jim že nekaj let težko uspeva napolniti dvorane kot Italijanom. V pričakovanju, da bodo glasbenim prireditvam odprli vrata tudi v goriško in videmsko športno palačo, najavljamo koncerte, ki bodo razveseliti poslušalce modeme glasbe. Najbolj zveneče ime, ki bo v kratkem nastopilo v naši bližini, je brez dvoma David Bowie. Angleški glasbenik je lani jeseni po večletnem premoru začel svetovno turnejo, ki ga bo 6. februarja pripeljala v ljubljansko halo Tivoli, 8. v Milan in 9. v Bologno. Pred nastopi angleške zvezde bosta še dve turneji razveselili ljubitelje težkega rocka. Decembra lani so uspešno nastopiti v Pordenonu, 21. januarja pa jih bomo lahko videti v Ljubljani: Iron Maiden, angleški metal band uspešno deluje že 19 let, njihovi koncerti pa so še vedno izredno zanimivi za ljubitelje tega žanra. Se daljši staž imajo američa-ni Ramones, ki bodo igrati v Pordenonu v soboto, 20. januarja. Najbolj znani avstralski bend AC/DC bo prišel v Italijo maja. Dolgoletno in bogato kariero ima tudi ameriška easy pop skupina Toto, ki bo februarja igrala v Turi- nu, Rimu in Milanu. Konec februarja bo v Tre visu nastopil kitarist Leo Kottke, marca pa bo prvič v svoji karieri v Italiji nastopil glasbenik Woody Allen. Ameriški režiser in igralec je sicer tudi dober klarinetist in bo v tem svojstvu nastopil 1. in 2. marca v Benetkah, 5. in 6. v Milanu, kasneje pa se v dragih italijanskih krajih. Marca in aprila bodo prišli tudi Lenny Kra-vitz, mlada skupina Green Day in Cure. Poslastica pomladi pa bodo brez dvoma gledališki nastopi Bruca Springsteena (na stiki), o katerih pa bomo izvedeli kaj več v prihodnjih tednih. Izredno zanimiv bo tudi nastop, ki bo 1. marca v občinskem gledališču v Tržiču. Nastopila bo portu- galska skupina Madredeus, ki je dosegla svetovno slavo z glasbo in nastopanjem v zadnjem VVender-sejevem filmu Lisbon Story. Kaj pa Italijani? Nekaj jih je komaj zaključilo naporne in uspešne turneje (Zucchero, Ligabue, Ven-ditti), nekateri nadaljujejo z jeseni začetimi nastopi. Edoardo Bennato bo nastopil v petek v Trentu, danes teden v Mestrah, 19. pa v Schiu pri Vicenzi. Enzo Jannacci bo 29. januarja v Mestrah, aprila pa bo igral v Bellunu in Vidmu. Rimski kan-tavtor Claudio Baglioni bo letošnjo turnejo začel 23. januarja v Veroni, 15. marca pa bo nastopil v Trevisu. V tem kraju bo 7. februarja začel svojo turnejo tudi Luca Carboni. Omella Vanoni bo v februarju obiskala gledališča v Bellunu (3.), Mestrah (9.) in Veroni (19.). Marca bomo v Pordenonu (9.) in v Trstu (15) lahko poslušali pesmi Francesca Guccinija, v Bellunu (13.) in Jesolu (16.) pa Gina Paolija. Prvega maja bo v Bologni Startala turneja Stinga, junija pa bo menda v Vidmu nastopil Vasco Rossi, čigar novo ploščo bomo dobiti 21. tega meseca. Tem nastopom bo treba dodati še vrsto drugih koncertov starejših in mladih imen, ki bodo razveselili ljubitelje vseh sodobnih glasbenikov žanrov, začenši z morebitnim nastopom Petra Gabriela na Karnevalu v Benetkah... Aleš VValtritsch PISMO UREDNIŠTVU__ Znane in neznane težave glasbene vzgoje pri nas Z veseljem sem prebral odgovor na pismo o glasbeni vzgoji v Ric-manjih, ki sem ga poslal uredništvu Primorskega dnevnika. Z veseljem, ker sem iz odgovora zvedel, da pouk poteka v slovenščini, in z veseljem, ker sem zvedel za bogato dejavnost ricmanjske Godbe na pihala. Zal mi je pa, da iz odgovora veje užaljenost: ko sem pisal o poitalijančevanju sem uporabljal pogojnik; predvsem pa - moje pisanje ni bilo namenjeno specifično ricmanjskim problemom (katerih sploh ne poznam), pač pa je bil ricmanjski problem le povod za zastavitev splošnejših problemov. Tudi iz odgovora na moje pismo izhaja, da širši problemi obstajajo. Ce je ricmanjska Godba »dolgo let zaman iskala slovenskega pedagoga«, bi utegnile za to biti krive tudi tiste naše ustanove, ki so zadolžene za poklicno usposabljanje glasbenikov. Probleme, ki bi zaslužili konstruktivno obravnavo bi mogoče takole nanizal: 1) Glasbena dejavnost v naših društvih: tu bi moral še posebej omeniti pomembnost godb. Velikokrat je to za mlade prvi stik z glasbo in tudi na konservatorij prihaja veliko število učencev, ki so prve korake v svet glasbe napravili prav v godbah. Omenil bi lahko še mogoče najslavnejšega flavtista našega stoletja, Severina Gazzellonija, ki je svojo glasbeno dejavnost začel v godbi, a je pozneje postal ena vodilnih osebnosti v sodobni glasbi - prav zato bi si vsaka godba morala šteti v čast, če nekateri njeni člani prera-sejo okvir godbe in se kasneje uveljavijo kot solisti. Seveda so tu še alternativne dejavnosti: kljunasta flavta različnih velikosti je zelo primerna za skupno muziciranje. Poleg dejstva, da je kljunasta flavta cenejša od drugih pihal, je tudi dejstvo, da je primernejša za osnovnošolske otroke. V Angliji in v Ameriki so take zasedbe zelo popularne in se posvečajo repertoarju, ki gre od renesanse do jazza. 2) V slogi je moč. Povezanost med društvi, ki kakorkoli gojijo glasbo in našimi glasbenimi ustanovami pa najbrž ni idealna. Kar neverjetno se sliši, da naše glasbene ustanove ne uspejo vzgojiti zadostnega števila učniti moči za naše potrebe (in to kljub brezposelnosti!). 3) Ce se po eni strani postavlja problem slovenskih učnih moči kot nuja za naše otroke, se po drugi strani postavlja problem zaposlitve naših glasbenikov. Seveda polne zaposlitve naša društva nikakor ne morejo dati, vendar je večkrat mladim tudi skromna honorarna zaposlitev dobrodošla. Ljubezen do glasbe in občutek, da nekaj napravimo za našo slovensko skupnost bi morala biti dopolnilo preskromnemu honorarju. Zna se pa zgoditi, da je tako »delo« našim mladim nezanimivo, sprejmejo ga pa rade volje njihovi italijanski (na konservatoriju vzgojeni) vrstniki. Zakaj? Kje naj iščemo odgovor na zgornje vprašanje? Kakšen vpliv ima na našo mladino takoimenova-na narodnozabavna glasba? Ali lahko vplivamo na glasbeni okus (ki izhaja iz glasbene izobrazbe) naših mladih, ali pa naj jim pasivno serviramo to kar »dopade«? (V tem smislu je bil tudi zadnji abonmajski koncert Glasbene matice. Tu se vsiljuje tudi premišljanje o vzgoji glasbene publike ali če vprašanje drugače zastavimo - zakaj študiramo glasbo. Praktični odgovor je žal največkrat »diploma«. Poznam kar nekaj diplomiranih pianistov, ki niso glasbeniki; in nekaj glasbenikov - Louis Am-strong, Niccolo Paganini - ki niso imeli diplome! Kriterijev, ki veljajo za navadno šolo ne moremo nekritično uporabljati za študij glasbe.). Zborovsko petje in godba na pihala sta tisti dve zvrsti, ki sta ljudem naj-bližji; vendar - ali naj se omejimo na to, ali pa si lahko privoščimo tudi drugačno glasbo? Kakšne cilje si lahko postavimo na glasbenem področju? Večkrat sem že pisal o primernosti stare glasbe za otroke (kot uvod v svet glasbe - ne kot edina alternativa) in za ljubitelje (tehnično manj zahtevne skladbe in tehnično manj zahtevni instrumenti). Seveda je izbira glasbe stvar okusa - pri odraslih; pri otrocih moramo glasbeni okus šele razviti (Tu se mi vsiljuje primerjava z jezikom: ali lahko primerjamo na primer italijanščino in slovenščino, če poznamo samo italijanščino? Ali lahko presojamo slovenščino, če smo jo le bežno slišali v avtobusu? Mimogrede: ali mi lahko kdo v Dantejevem jeziku pove, kaj je »drhtenje« in kaj je »hrepenenje«?). Nekaterim je stara glasba dolgočasna. Ce pogledamo na razvoj glasbe, opazimo stalno potenciranje dražljajev na naše čute, ki postajajo vedno bolj neobčutljivi. To se izraža v harmoniji, kjer je vedno večji kromatiki sledila atonalnost in kasneje uporaba četrttonov, in vedno večji jakosti zvoka. V času, ko strokovnjaki trdijo, da je zvočno onesnaženje še bolj škodljivo od zračnega onesnaženja, moramo na preglasno glasbo gledati zelo kritično. Ce je ta neizogibno zlo za poklicnega glasbenika, je ponujanje take glasbe otroku nedopustno. V času ekologije bi lahko govorili o »ekološki glasbi«. Namesto potenciranja dražljajev - senzibiliziranje čutov! Kaj nam pokaže primerjava med glasbenim življenjem v Sloveniji, v Italiji in med našo manjšino? Narodnozabavna glasba je gotovo prav tako priljubljena v Sloveniji kot pri nas, vendar v Sloveniji ne manjka dobrih solistov na kateremkoli instrumentu in glasbeno življenje v Ljubljani - pri tem mislim resno ali »klasično« glasbo - je izredno bogato. Vendar je primerjava z italijanskim glasbenim življenjem bolj umestna. Živimo tu, podrejamo se italijanskim zakonom in verjetno je zaenkrat naša največja ambicija, da bi naša glasbena šola postala državna. Možnost poklicne zaposlitve za glasbenike v resni glasbi predstavljata predvsem orkester in poučevanje. Za igranje v orkestru je potrebna določena kvaliteta, saj je za sprejem v orkester predvidena avdicija. Diploma sama ni bistvenega pomena, saj je v italijanskih orkestrih precej tujih glasbenikov, ki nimajo v Italiji priznanih diplom. Mogoče je manj znano, kakšni so pogoji za poučevanje. Kdor želi poučevati na konservatoriju, mora dokazati dokajšnjo koncertno dejavnost: diploma sama je manj pomembna: v najboljšem primeru (diploma z odliko in pohvalo) predstavlja komaj četrtino točk, ki jih kandidat mora dobiti za svoje umetniško udejstvovanje. Mogoče zveni nesmiselno, da je diploma pogoj za poučevanje glasbene vzgoje na srednjih šolah, ni pa pogoj za poučevanje na konservatoriju - a je vendar tako. To dejstvo je zadostna vzpodbuda za mlade, da so na koncertnem področju kar najbolj prizadevni. Primerjava z našimi razmerami bi bila zelo zanimiva. Sam se je ne bi lotil, vsaj na straneh Primorskega dnevnika ne. Prepuščam jo raje bralcem, predvsem pa tistim, ki vodijo naše kulturno in politično življenje. Prehod v novo leto je čas obračunov in načrtov. Naj bo to moje voščilo našim politikom. Miloš Pahor V PORTLANDU V DRŽAVI OREGON Po streljanju na ljudi se je predal agentom Moški s puško ranil dve osebi in se nato zabarikadiral v nekem uradu s petimi talci Aretacija moškega, ki je streljal na mimoidoče (telefoto AP) RASNA DISKRIMINACIJA Propadel načrt o kipu črnemu tenisaču Asheju V Richmondu v Virginii nočejo spomenika na Cesti herojev NEW YORK - V Richmondu rasne integracije še ne priznavajo. Načrt, da bi v glavnem mestu Virginie postavili spomenik črnemu tenisaču Arthurju Asheju je namreč vsaj za zdaj propadel. Ashe, ki je umrl pred dvema letoma, si je bronasti kip zaslužil s svojimi športnimi dosežki in s človekoljubno dejavnostjo v zadnjih letih življenja. Ker pa bi spomenik morali postaviti poleg kipov belih generalov, ki so v časih civilne vojne branili suženjski jug, se je vnela polemika, zaradi katere se je zadeva zataknila tudi po birokratski plati. Načrt je šel po vodi v samih 48 urah, le nekaj dni pred datumom, ko bi morali kip postaviti ob PORTLAND (Oregon) -Približno 30 let stari moški, cigar imena niso javili, je včeraj v nekem parkirišču v Portlandu v državi Oregon brez vsakršnega vzroka začel streljati na ljudi s puško tipa AK-47 ter ranil dva mimoidoča, ki so ju morali odpeljati v bolnišnico. Takoj nato se je zabarikadiral v bližnji borzni agenciji skupaj s petimi talci. Policija je takoj obkrožila poslopje, moški pa se je po nekaj urah končno predal agentom, ki so mu takoj nataknili lisice. Aretiranec je menda povedal policiji, da se je s svojim početjem hotel maščevati, ker je bil odpuščen iz službe »zaradi incidenta z nekaterimi kolegicami«. Stanje obeh ranjencev se medtem izboljšuje. Eden je ranjen v hrbet in komolec, drugi pa v noge. BANGKOK / CAKA GA MILA KAZEN »Kralj opija« je lahko brez skrbi ZDA so zahtevale njegovo izročitev, do katere pa ne bo prišlo BANGKOK - VVashingtonska vlada je sicer od Burme zahtevala izročitev »kralja opija«, Khun Saja, potem ko je na njegovo glavo razpisala več kot tri milijarde lir visoko tiralico, vendar ni pričakovati, da mu bodo sodili na ameriških tleh. Rangoonski ambasador na Tajskem Tin Winn je namreč že poudaril, da med državama ni nobene pogodbe o ekstradiciji, dal pa je še vedeti, da bo stopil pred domače sodišče in da bi tudi kazen znala biti dokaj mila, češ' da mu jo lahko znižajo »ob državnih praznikih«. Pred časom je rangoonski režim trdil, da se z Khun Sajem, ki naj bi bil največji prekupčevalec z mamili na svetu, ne bo pogajalo. Zadnje vesti kažejo prav nasprotno, za svojo predajo pa naj bi bil postavil deset po- gojev. V Ameriki sumijo, da je vse skupaj le pesek v oči in da mu bodo omogočili, da nadaljuje s svojo dono: " sno trgovino. Do nedavnega je Khun Sa, ki je lahko računal na podporo okrog 7 tisoč gverilcev, ki so se prav tako predali, imel pod kontrolo okrog polovico burmanske proizvodnje opija (2 tisoč ton, kar je 200 ton čistega heroina). Svojčas, leta 1969, so ga že aretirali, po petih letih pa so ga izpustili v zameno za dva sovjetska zdravnika, ki so ju ugrabili njegovi gverilci. V ZDA so ga prekupčevanja z mamili obtožili leta 1989, po dolgi preiskavi, v kateri so sodelovali agenti iz Amerike, Tajske in Hong Konga. Preiskava se je pričela, potem ko so v bangkonškem pristanišču zaplenili več kot tisoč ton čistega heroina, skritega v balah kavčuka. znamenito Cesto herojev. Kipar Paul Di Pasquale, ki je imel naročilo za izdelavo kipa, ni hotel dela dokončati brez plačila, medtem ko so se naročniki, ki jih delo ni zadovoljilo, odločili za razpis novega natečaja. Zadnji udarec pa je zamisli dala Ashejeva .žena Jeanne, ki je za krajevni tisk izjavila, da Arthur spomenika ne bi bil vesel, če bi vedel za polemike zadnjih mesecev. Kip bi moral predstavljati tenisača v trenirki in obkroženega s štirimi otroki. V eni roki bi moral imeti teniški lopar, v drugi pa knjigo. Pobsem naključna poza je bila po vdovinih besedah zadnja pokojnikova žena, toda kipec bi moral po njegovem mnenju stati pred afroameriškim muzejem športa, ki si ga je želel za svoje mesto. Problem je seveda ta, da je izgradnja takega muzeja le utopija, kajti mesto je zbralo komaj 20 tisoč dolarjev zanj, potrebnih pa bi bilo 20 milijonov. Županstvo se je tako odločilo, da bo kip postavilo ob Cesto herojev, na kar pa je tenisačeva vdova v zadnjem hipu postavila veto. Za mojega moža - je dejala -je bila Cesta herojev simbol dominacije belih in rasistična identiteta Richmonda; nikoli bi ne dovolil, da bi ga postavili v družbo Dixijevih generalov. Nič čudnega torej, če je šel načrt po vodi. Mestna oblast pa je polemiko izrabila za razpis novega, tokrat mednarodnega natečaja za izdelavo kipa, ki ga bo objavila čez 60 dni. ■ E Poveličevanje nacizma na nemških univerzah BERUN - Pravilnik, ki ureja delovanje nemških univerz, dopušča posameznim docentom veliko svobodo. Nekateri univerzitetni profesorji so svobodo poučevanja izkoristib tudi zato, da so zmanjševab krivde nacizma oz. oporekali vladajočim tezam o preganjanju Zidov. O pojavu je poročal tednik Stem, ki pravi, da je svojim študentom o nacizmu pohvalno govorilo okrog 50 docentov. Med temi je tudi Robert Hepp, ki na univerzi v Vediti predava sociologijo in kije- sicer v latinščini - zapisal, da ne verjame v verodostojnost pričevanj o množičnem zastrupljanju Zidov s plinom. Proti njegovim izvajanjem so se pojaviti napisi študentov po straniščih, vendar pa je profesor tudi med študenti našel zagovornika. Heppejevih misli je tudi VVemer Pfeifenberger, docent političnih ved v Muenstru, kijev publikaciji avstrijskih tiberal-nadonalistov napisal, da so za izbruh druge svetovne vojne krivi Židje. Seveda so se našli tudi branitelji Hitlerja, Paul Ludvvig VVeinacht, docent politologije v VVuerzburgu, je npr. izjavil, da Hitler ni hotel povzročiti druge svetovne vojne, tako je pač naneslo. M mrtvih v požara stare hiše m Kitajskem PEKING - Ponoči se je staro poslopje vnelo, zakaj še raziskujejo, v požam je umrlo pet oseb, ena pa se je hudo opekla Zgodilo se je v mestu Qingdao v pokrajini Shandong v sevemovzhodnem predelu države. Stanovanjski blok je bil trinadstropen, v njem pa je stanovalo šestnajst družin, vse žrtve so prebivale v tretjem nadstropju. V Virginiji izvedli smrtno obsodbo JARRAT - Včeraj so usmrtiti - vzbrizgati so mu smrtonosno tekočino - 34-ietnega VValterja Miltona Cor-rela juniorja, ki so ga avgusta ’85 obsoditi na smrt zaradi umora Charlesa Bovvsmana juniorja. Gre za prvo letošnjo izvedbo v zvezni državi Virginija, istočasno pa je to že 30. od leta ’82, ko so v državi ponovno uvedli smrtno kazen. LourcMo Mater božjo bodo pdepšc* PARIZ - Zob časa je načel kip Matere božje, ki dnevno prikliče v Lourdes številne vernike. Kip, delo Josepha Fabisha, ki je Mater božjo izklesal iz carrarske-ga marmorja, ni v vseh 122 letih zapustil jame. V letih pa je 1, 80 m visok kip prekrila plast maščobe in umazanije, ki je seveda skalila lepoto svetlega kipa. Zato bodo kip očistiti in popravili, dela pa se bodo začela prihodnji teden. Christiana Branda bodo izpustili na prostost WASHBSlGTON - Christiana, 37-letnega sina znanega igralca Madona Branda bodo po vsej verjetnosti naslednji teden izpustiti iz ječe. Zaprti so ga po obsodbi na deset let ječe, ker je maja ’90 ubil partnerja svoje polsestre. Dogodek je vzbudil veliko pozornost, predvsem zaradi slovesa Madona Branda 16. maja 1990 je Christian ustrelil Daga Dralleta, od katerega je njegova polsestra Cheyenne pričakovala otroka Christian je izjavil, da se je orožje samo sprožilo in da Drolleta ni hotel ubiti. Tragedija je izredno uničevalno vplivala na Cheyenne, ki se je lani samomorila LONDON / ALI BO VVALE3KA PRINCESA VENDARLE PRIVOLILA V RAZPOROKO? Lady Diana se je že začela posvetovati z odvetniki, ni pa še sprejela dokončnih odločitev o razporoki LONDON - Diana se je včeraj srečala s svojimi odvetniki in se z njimi posvetovala o morebitni razporoki s princem Charlesom. Odvetnik Anthony Julius, eden vodilnih pri prestižnem studiju Mishcon de Reya, ki ščiti princesine interese, ni hotel ničesar povedati o poteku pogovora, dejal pa je, da »Lady Di« še ni zavzela dokončnih sklepov glede vprašanja razporoke. Na ta način je demantiral pisanje Daily Ex-pressa, po katerem naj bi Diana med počitnicami na Bermudih sklenila, da privoli v zahtevo same kraljice Elizabete. Vsekakor ostajajo odprta še nekatera vprašanja, na primer, koliko denarja bo VValeška princesa iztržila od moža, kakšno vlogo ji bodo zaupali tako v javnem življenju kot v kraljevi družini, kakšen odnos bo lahko imela s sinovoma. Odvetnik Julius je v tej zvezi dejal, da ima Diana »pred sabo nekaj opcij«, ni pa hotel povedati, katere so najbolj verjetne. Po pismu kraljice Elizabete VValeškima princema - pozvala ju je, naj se razporoči-ta, ker je to v korist sinov in države - in po Charlesovem pismu Diani so zdaj v Buckingham Palaceu prepričani, da je zdaj na potezi prav Diana. »Kraljica je pojasnila, da je hitra razpo- roka zaželjena, VValeški princ soglaša s to oceno in je o tem obvestil princeso. Sedaj pa mora ona odgovoriti.« Tako je včeraj izjavil glasnik kraljeve palače. Diana, ki se je pravkar vrnila z Bermu-dov, pa je včeraj spet začela z »normalnim« življenjem in obiskala telovadnico, kamor pogostoma zahaja. Tam so jo seveda pričakali fotografi, ki pa so ujeli v objektiv ne samo njo v telovadnih copatah (na sliki levo), ampak tudi njenega »tesnega prijatelja« Christophera Whalleya (na sliki desno), ki je zapustil isto telovadnico samo pol ure po Lady Di. Ali skupno telo-vadenje kaj pomeni, se bodo verjetno danes razpisali britanski časopisi, ki polnijo strani in strani z neskončno telenovelo kraljevega para. Princ Charles pa je medtem še vedno na počitnicah na snegu v švicarskem Kloster-su. Z njim je ostal le mlajši sin Harry, medtem ko se je starejši VVilliam včeraj vrnil v London in je zdaj gost kraljice Elizabete. Tako VVilliam kot Harry naj bi se spet srečala z materjo jutri, preden se bosta vrnila v svoje koledže. Po napovedih britanskega tiska naj bi se Diana ob tej priložnosti s sinovoma pogovorila tudi o možnosti razporoke. NOVICE V Gazi ubili razvpitega »Inženirja.. GAZA (dpa) - Jehije Ajaš, najbolj iskan terorist na Bližnjem vzhodu, je bil včeraj v čudnih okoliščinah ubit na območju Gaze. 32-letni Ajaš je bil znan pod vzdevkom »Inženir«, saj je izdeloval bombe za teroristično organizacijo Hamas. Po navedbah izraelskih oblasti je odgovoren za smrt 40 ljudi. Izraelski radio je poročal, da je Ajaš umrl v eksploziji neke hiše v Gazi. Na stotine palestinskih policistov in številni tuji novinarji pa so včeraj neuspešno iskali kraj domnevne eksplozije. Izraelski mediji so poleg tega poročah, i da je šef izraelskega generalštaba premiera Peresa že zjutraj obvestil o Ajaševi smrti. Palestinci iz Gaze so a dejali, da niso shšah eksplozije, opazili pa so palestinske agente, ki naj bi iz neke hiše nesli dve trupli, na katerih naj bi bile vidne stelne rane. Predstavniki Hamasa so potrdih vest o Ajaševi smrti in pozvali k maščevanju izraelskim oblastem. Odstopila obrambni in zunanji minister Litve VILNA (STA/AP) - V Litvi sta včeraj odstopila obrambni in zunanji minister. Odločitev sta razložila s tem, da ne moreta več sodelovah s premieram Slezevidu-som, ki je vpleten v bančni škandal. Razvedelo se je namreč, da je Slezevicius nekaj dni pred decembrskim propadom Litovske delniške banke, največje zasebne banke v državi, dvignil ves denar s svojega računa v tej banki. Vodstvo vladajoče Demokratske stranke dela, v kateri so' tako premier kot oba ministra, se je na včerajšnji izredni seji odločilo, naj Slezevicius ostane na položaju. Predsednik Brazauskas je bil do |i| Slezeviciusa sicer kritičen, vendar pa je izjavil, da ga ne namerava odstaviti. Zaenkrat še ni jasno, ah bo sprejel odstop obrambnega in zunanjega ministra. Kvvašnievvski imenoval novega obrambnega ministra VARŠAVA (STA/AP) - Poljski predsednik Kwas-nievvski je na mesto obrambnega ministra imenoval Stanislavva Dobrzanskega, doslej domala neznanega člana Kmečke stranke. Kot domnevajo javna občila, je imenovanje Dobrzanskega nagrada za Kmečko stranko in njeno lojalno podporo spornemu ministru za pravosodje. Dobrzanski je ob prisegi dejal, da si bo |||| prizadeval, da Poljska postane polnopravna članica zveze Nato. 46-letni Dobrzanski, po poklicu zgodovinar, je delal v Nacionalni biblioteki in na ministrstvu ‘ za kulturo, leta 1993 pa je postal član vladnega sveta §§§ za obrambo. ODSTOP RUSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Koarjev gre med poslance Sprememb v zunanji politiki ne bo MOSKVA (Reuter) - Ruski zunanji minister Andrej Kozirjev je včeraj odstopil s položaja voditelja ruske diplomacije. Namesto za ogorčen boj, ki bi bil potreben za to, da bi obdržal ministrsko funkcijo, se je odločil za sedež v parlamentu. Tiskovni predstavnik Borisa Jelcina je povedal, da je predsednik sprejel Kozirje-vo odločitev o odstopu, uradna Jelcinova izjava, ki Ko-zirjeva razrešuje vseh ministrskih dolžnosti, pa imena njegovega morebitnega naslednika ne omenja; po določilih ruske ustave je namreč predsednik tisti, ki imenuje zunanjega ministra. Jelcinov tiskovni predstavnik je zahodnim državam zatrdil, da odstop Kozi-rjeva ne bo povzročil sprememb v ruski zunanji politiki. Štiriinštiridesetletni Andrej Kozirjev je najdlje »vztrajal« v kabinetu Borisa Jelcina in v očeh Zahoda pet let predano podpiral njegovo liberalno politiko, pri čemer se je osredotočil prav na izboljšanje odnosov z Zahodom. Kritiki v domovini so ga obtoževali, češ da je dovolil, da je bila Rusija izrinjena na rob svetovnega odra, kar naj bi bilo zlasti očitno pri reševanju krize na območju nekdanje Jugoslavije. Kozirjev se je ruskemu vladnemu kabinetu pridružil oktobra leta 1990, več kot leto dni pred razpadom Sovjetske zveze. V zadnjih mesecih je njegov ugled v domovini zelo zbledel, njegova usoda pa je zaradi ponavljajočih se obtožb komunistov in konservativcev, češ da Rusijo želi prodati Zahodu, visela na nitki. Oktobra lani se je kri tkam na račun šefa diplomacije pridružil predsednik Jelcin, ki je izjavil, da je nezadovoljen z delom Kozirjeva, že čez nekaj dni pa je predsednik zanikal trditve o bližnji zamenjavi zunanjega ministra. Odločitev Kozirjeva, da se po nekaj mesecih negotovosti umakne s položaja voditelja diplomacije, so nedvomno zapečatili izidi decembrskih volitev, na katerih je bil Kozirjev kot neodvisni kandidat izvoljen v novi spodnji dom ruskega parlamenta. Po ruskem zakonu član parlamenta ne more biti hkrati minister, zaradi česar je bil Kozirjev prisiljen izbrati med ministrsko in poslansko funkcijo. KANDIDATI ZA NOVEGA ŠEFA MOSKOVSKE DIPLOMACIJE Peterica v boju za Jelcinovo naklonjenost Komunistični opoziciji ni pogodu nobeno od predlaganih imen MOSKVA (Reuter) - Ruski predsednik Boris Jelcin, ki ima po odstopu zunanjega ministra v rokah vse niti ruske zunanje politike, se ob razmišljanju o nasledniku Andreja Kozirjeva odloča med naslednjimi kandidati, ki so poklicni diplomati ali pa so brez diplomatskih izkušenj in so le njegovi zvesti privrženci - nihče od njih seveda ni pogodu Jelcinovim komunističnim nasprotnikom. VLADIMIR LUKIN, 58, je znana osebnost v diplomatskih krogih in glasen kritik Kozirjeva. Je eden od voditeljev liberalne skupine Jabloko in predsednik komiteja za zunanje zadeve v dumi; od februarja 1992 do septembra 1993 je bil ruski veleposlanik v VVashingtonu. DIMITRIJ RJURIKOV je glavni Jelcinov svetovalec na področju zunanje politike in izkušen diplomat, ki je deloval predvsem na Bližnjem in Daljnem vzhodu; je oster kritik Kozirjeva zaradi njegove politike do krize v Bosni in Hercegovini. IVAN RIBON, 49, je predsednik spodnjega doma parlamenta in tesen Jelcinov zaveznik, brez izkušenj v diplomaciji. VTIALIJ CURKEN, 43, je ruski veleposlanik v Bruslju od oktobra 1994, bil je namestnik zunanjega ministra, ki se je ukvarjal z evropskimi vprašanji, in Jelcinov posebni odposlanec za nekdanjo Jugoslavijo. IGOR IVANOV, 50, je nekdanji veleposlanik v Španiji, izjemno ugleden diplomat in prvi namestnik ruskega zunanjega ministra, ki si je v zadnjem času prislužil izjemen ugled z zastopanjem Rusije v pogovorih o krizi v nekdanji Jugoslaviji. STRATEŠKA STABILNOST MED SAMOZAVESTNIMI VELESILAMI V RESNICI STOJI NA ZELO KRHKIH TEMELJIH Soočenje z zastrašujočo jedrsko stvarnostjo Ameriški predsednik Bill Clinton je poudaril, da je minuli teden zavrnil obrambni zakon predvsem zato, ker je predlagani raketni obrambni sistem predrag. Dodal je, da bi ta predlog utegnil ogroziti rusko ratifikacijo pogodbe o zmanjšanju količine strateškega orožja Start H. Toda s pogodbo Start II ali brez nje bo še vedno na voljo dovolj jedrskega orožja, ki postaja vse dostopnejše, na izstrelitev pa je pripravljeno na tisoče raket. Če bi kjerkoli na svetu izstrelih le eno ah dve raketi z jedrsko konico - po nesreči, zaradi terorističnega dejanja ah kot izkazovanje vojaške moči - bi to spremenilo temelje mednarodne skupnosti precej bolj, kot jih je zamajal razpad sovjetskega imperija. ZDA niso pripravljene na takšen razvoj dogodkov, če se zanašajo le na strategijo iz hladne vojne: bipolarno zastraševanje, ki temelji na nevarnosti vzajemnega uničenja. Po razpadu Sovjetske zveze bi morali izdelati nove strategije, ki bi dopolnile ah po potrebi nadomestile strategijo zastraševanja. Toda nov način razmišljanja omejujejo »resnice« o jedrskem orožju iz hladne vojne in ostanki miselnih vzorcev iz tega obdobja. Pentagon je porabil nekaj let in precej sredstev za študijo o novi jedrski strategiji in ugotovil, da ZDA »potrebujejo« 3.500 jedrskih konic - svoj izračun so utemeljili na podatkih iz obdobja hladne vojne in na (zastarelih) formulah »zagotovljenega vzajemnega uničenja«. Ce za trenutek odmislimo obstoj podedovanega jedrskega arzenala, bi precej čudno zvenelo zagotavljanje ameriškega obram- bnega ministra VVilliama Perryja, da potrebujejo ZDA 3.500 jedrskih konic, če hočejo računati z možnostjo popolnega uničenja Rusije. Ah naj to pomeni, da morajo sedaj Rusi prepričati parlament v nujnost nekaj tisoč konic za morebitno izstrelitev na ozemlje ZDA? Temelj te zastarele teorije je pogodba o protibahstičnih raketah, ki so jo sprejeli za časa Brežnjeva, ko je morebitni spopad v osrčju Evrope določal vojaške strategije. Začuda sta ameriški predsednik Bill Clinton in ruski predsednik Boris Jelcin na srečanju maja lansko leto poudarila velik pomen te pogodbe, ki je bojda bila temelj strateške stabilnosti. Hkrati sta zagotovila, da protiba-lističnih raket ne bodo namešča-li za uporabo proti drugi strani. Kot se zdi, bodo torej imeli rakete za uničenje nasprotne strani, ne pa tudi obrambe. Tri ostale jedrske sile se prav tako držijo te pogodbe, čeprav niso podpisnice. Londonu in Parizu ustrezajo določila pogodbe, saj jih tako nič ne ovira pri morebitnem uničenju Moskve. Tudi Peking je opozoril Moskvo in VVashington, naj ne »oslabita« pogodbe, saj ta omogoča Kitajski »jedrsko avtocesto« do Kalifornije in osrčja Rusije. Nemara bo tudi Severna Koreja ali kakšen drug ljubitelj jedrske stabilnosti kmalu zaprosil za svoj »jedrski zračni prostor«, ki bo zahvaljujoč tej pogodbi neoviran. Tisti, ki vidijo pogodbo o pro-tibalističnih raketah in Start II kot temelj stabilnosti, ne vidijo prav daleč naprej. Zibka petih jedrskih velesil ne bo ostala mirna le s taktiko zastraševanja. Nemara bo v 30 letih Peking dosegel ameriško raven jedrske obo-roženosti; če bosta tedaj Kitajska in Rusija sklenili jedrski pakt, bodo morale ZDA, po izračunih Pentagona, podvojiti svoj jedrski arzenal. Ce pa bo VVashington hotel prehiteti tak razvoj dogodkov s preventivnim oboroževanjem, bo tako sam rušil stabilnost, za katero se zavzema. Ta neskladen pogled na stabilnost se ohranja le zato, ker se je svet v prvi polovici jedrskega stoletja navadil na jedrsko nesmiselnost. Redki ljudje, ki se še sploh ukvarjajo z jedrskim orožjem, se osredotočajo le na dve vprašanji: širitev ter nevarnost kraje in izstrelitve ene od ruskih raket z jedrsko konico. Velesile se obnašajo, kot da so se naučile živeti z Bombo. Nevarnost širitve vidijo le kot možnost, da bi se do jedrskega orožja dokopale majhne, sovražne države. Velesile se obnašajo kot bogovi na Olimpu, ki kdaj pa kdaj s strelo uredijo stvari v nižinah. Toda strateška stabilnost med velesilami stoji na zelo krhkih temeljih - ta teorija stoji na predpostavki, da orožja ne bodo upo-rabih. Ko se na to ne bo več dalo zanašati, bo ta teorija popolnoma neuporabna. Ce se bo denimo po nesreči sprožila raketa, bo ZDA kaj malo pomagalo, da ima dovolj moči za zastraševanje nasprotnika. Pred pol stoletja sta bih zastraševanje in zagotavljanje, da se orožje ne bo uporabilo, dve ločeni zadevi, ki sta temeljih na bipolarnosti. Zastrašiti jih moramo, oni pa nas ne. Odvrniti jih moramo od uporabe, mi pa zadržati tudi to možnost. Po koncu petdesetih let sta se začela ta dva cilja prepletati. Zastraševanje so videli kot zagotovilo za odvrnitev od uporabe orožja, neuporabo orožja pa so sčasoma videli kot dokaz, da je zastraševanje uspešno. Tako jastrebi kot golobi so se preveč zanašah na »zanesljivost« neuporabe orožja - po koncu hladne vojne te zanesljivosti ni več. Zastraševanje in odvračanje od uporabe se zato ne moreta več naslanjati drug na drugega. ZDA ne morejo preprečiti proizvodnje jedrskega orožja po svetu in ne morejo spremeniti sveta z uničenjem lastnega jedrskega arzenala, lahko pa pomagajo pri oblikovanju učinkovitega nadzornega sistema, ki bo zagotavljal nadzor nad orožjem za množično uničevanje in tako omogočal razvoj demokratičnih družb. Pogoj za to je dogovor med velesilami, da ne bodo prve uporabile jedrskega orožja, razen kot odgovor na napad z orožjem za množično uničevanje. Da bi se kaznovala »napadalna« uporaba jedrskega orožja, morajo ZDA z drugimi velesilami uskladiti učinkovit odziv. Na žalost je malo verjetnosti, da bi velesile dosegle tak dogovor pred šokom uničevalne jedrske eksplozije. Jedrske velesile so ostale jetnice starega načina razmišljanja in predvsem ruski poveljniki vidijo v jedrskem orožju relativno poceni zagotovljeno varnost. Toda kmalu bodo morah tudi voditelji velesil spoznati - kar so že pred 50 leti doumeli znanstveniki na projektu Manhattan -, da brez učinkovitega mednarodnega nadzornega sistema jedrska orožja ne nudijo varnosti. Toda nepremišljeno bi bilo čakati na jedrsko katastrofo, da bi se končno odločili za mednarodno ureditev tega vprašanja. Jedrska eksplozija bi javnosti razkrila nezanesljivost zastraševanja in spodkopala demokratične temelje ter demoralizirala vojake. Konzervativne sile bi lahko izkoristile občutek strahu in s praznimi obljubami o varnosti uničile stoletne dosežke demokratičnega razvoja, saj bi mnoge države »izbrale« diktatorstvo kot edino zagotovilo varnosti. Kot odziv na širjenje diktatorskih režimov bi se velesile nemara odločile za neko vrsto globalne vlade, ki bi kmalu prerasla v svetovno diktaturo ah pa bi se izkazala za neučinkovito. Sleherna učinkovita ureditev mednarodnega nadzora jedrskega orožja bo neizogibno terjala od držav delno odpoved suvere- nosti. Potreba po točnih in hitrih podatkih bo mogoče obveščevalnim službam omogočila poseg v zasebno sfero in kršenje nekaterih uveljavljenih človekovih pravic. Svetovni nadzor jedrskega orožja bo zagotovo vir novih groženj mednarodni varnosti, toda postindustrijski svet ne more preživeti v ureditvi, ki omogoča teroristom nakup in uporabo jedrske bombe, ki jo lahko sprožijo v sleherni svetovni metropoh. Fred C. Bde, The VVall Street Journal UNIČENJE SILOSA ZA RAKETO SS-19 medcelinska raketa SS-19 dolžina: 27 m premer: 2,5 m teža: 105.600 kg bojne glave: 5 MT ali 6 x 500 KT doseg: 10.000 km natančnost: 4300 m Obrambni ministri Združenih držav Amerike, Rusije in Ukrajine so se včeraj udeležili uničenja raketnega silosa v ukrajinskem vojaškem oporišču Prvomajsk. V silosu je bila nekdaj nameščena raketa s šestimi bojnimi glavami, ki je bila namerjena na ZDA. izstrelišča raket SS-19 medcelinske rakete v SND SS-17: Rusija 10 SS-18: Rusija 174, Kazahstan 48 (brez bojnih glav) SS-19: Rusija 160 Ukrajina 90 SS-24: Rusija 46, Ukrajina 46 SS-25: Rusija 336, Belorusija 18 SKUPAJ: 928 KAZAHSTAN /* REUTER KRHEK MIR V BOSNI IN HERCEGOVINI V Mostarju hudo ranili muslimanska policista V Sarajevu bodo odprli urade za vojaško sodelovanje SARAJEVO (Reuter) - Obstrelitev dveh muslimanskih policistov v Mostarju je zaostrila medetnicne napetosti in upravitelj mesta Hans Koschnik je vse prebivalce pozval k dialogu in spravi. Predstavniki sprtih strani so se na Dunaju dogovorili, da bodo v Sarajevu do 15. januarja odprli urade za vojaško sodelovanje. Koschnik je prepričan, da za umiritev razmer v Mostarju Iforjeve enote niso primerne, saj je lahko le pogovor med sprtimi stranmi temelj prihodnjega zaupanja. »Lagal bi, če bi trdil, da so stvari v mestu pod nadzorom, toda upam, da se ljudje zavedajo, kako nevarno je trenutno stanje,« je dejal Koschnik. Prepričan je, da morajo težave rešiti na civilen, ne na vojaški naCin. »Ljudje se morajo demokratično zediniti, saj bo le tako mogoče sožitje.« Na dva muslimanska pohcista, ki sta bila hudo ranjena - eden v nogo, drugi v trebuh - naj bi streljali iz hrvaškega dela mesta. »Streh so zagotovo Prišli z zahodne, hrvaške strani,« je dejal Koschnik. »Zdaj moramo ugotoviti, kdo je to storil.« Na poli- cista je bilo izstreljenih deset do dvanajst nabojev. Napetost v mestu se je moCno povečevala, potem ko so hrvaški policisti minuli konec tedna ubili nekega muslimanskega mladeniča. »To je bil umor, niti po naključju ne moremo govoriti o incidentu,« je ocenil Koschnik. Na konferenci o krepitvi zaupanja, ki poteka na Dunaju pod pokroviteljstvom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), so se predstavniki sprtih strani dogovorili o odprtju uradov za vojaško sodelovanje. »Podpis te pogodbe in predvsem njena mesnici-tev sta izrednega pomena za utrditev zaupanja med sprtimi stranmi,« je dejal predsedujoči konferenci, madžarski diplomat Ist-van Gyarmati. Vse strani so poleg tega predstavile vrsto pomembnih vojaških podatkov, denimo lokacijo težkega orožja in vojaške industrije. »Do zdaj predstavljeni podatki so sicer sprejemljivi, a še nismo dosegli zadovoljive ravni,« je dejal Gyarmati. Ruski parlament je sprejel zakon o sodelovanju ruskih vojakov v Ifo- rjevi operaciji Skupno prizadevanje. Ruska vojska bo v prvo skupno operacijo z nekdaj sovražno zvezo Nato poslala 1600 vojakov, ki bodo pripravljeni do začetka februarja. General Sevcov, ki bo nadzoroval ruske enote, je zagotovil, da bo rusko poveljniško središče pripravljeno do 20. januarja. Ifor se dobro zaveda, da so dobri odnosi s prebivalstvom nujni za uspeh misije (Reuter) Jelko Kacin sprejel slovenskega veleposlanika v Sarajevu LJUBLJANA (STA) - Slovenski obrambni minister Jelko Kacin je danes na delovni pogovor sprejel slovenskega veleposlanika v Sarajevu Draga MirošiCa, s katerim se je pogovarjal o trenutnih razmerah v Bosni in Hercegovini, so sporočili z obrambnega ministrstva v Ljubljani. Veleposlanik Mirošic je ministra Kacina seznanil, kako slovensko veleposlaništvo v Sarajevu spremlja uresničevanje daytonskega sporazuma in navzočnost enot Iforja na terenu. ANALIZA ____ ____________________________________________________________________i Preporod odpisanega Nata BRUSELJ - Po koncu hladne vojne so za Severnoatlantsko zvezo že večkrat sestavili osmrtnico: zveza Nato je ostanek preteklosti, ki ni pomemben za prihodnost, poskusi reform pa so samo labodji spev utrujenih birokratov. Vse te ocene so se izkazale kot napačne. Zveza Nato je od Združenih narodov prevzela izvajanje vseh vojaških operacij v Bosni in Hercegovini ter tako odprla novo poglavje v svoji zgodovini. Na teren bo prišlo 60 tisoC vojakov, v operaciji sodeluje vseh šestnajst Članic Nata in še sedemnajst drugih držav. Vsi napori zveze so usmerjeni v Skupno prizadevanje, ki bo letos skuSalo ljudi v Bosni usmeriti s poti, po kateri so hodili štiri leta. Toda do te operacije ni prišlo Cez noC. Za začetek sta bili potrebni dve leti načrtovanja, kamor sta sodili tudi operaciji blokade Crnogorske obale in nadzorovanja prepovedi poletov nad BiH. Lanski Natovi dosežki so bili ključni za vzpostavitev miru v Bosni. Se po- membnejši korak je bila julijska odločitev Severnoatlantskega sveta, da zaradi grozot v Srebrenici in Žepi postavi ultimat, po katerem so se zaceli letalski napadi. Države Članice so prvič dosegle politično soglasje za uporabo letalskih sil. Povod je bil minometni napad na sarajevsko tržnico, bombardiranja pa so po treh tednih dosegla svoj cilj in odprla vrata v Dayton in Pariz. Uspeh operacije Skupno prizadevanje ne bo pomemben samo za Bosno. Rusom utegne pokazati, da ima Zahod resne namene, ko jih namerava vključiti v »zunanji svet«. Zeli, da bi Rusi igrali pozitivno vlogo v sistemu evropske varnosti. Pokazal bo tudi uspešnost Partnerstva za mir, saj so nečlanice Nata vključene v pripravo in izvajanje načrtov vojaške zveze, s Cimer bi dodatno potrdil njeno učinkovitost. Z udeležbo v Bosni bi se morali tudi razbliniti dvomi o ameriški zavezanosti skrbi za evropsko varnost, pri Čemer je pripravljena igrati glavno vlogo. Zveza Nato je lani pospešila priprave za sprejem novih Članic. Pravočasno je pripravila Studijo, ki odgovarja na vprašanji »kako in zakaj« se širiti. Analiza, ki opredeljuje članstvo v Natu, ne razlaga le pravic in dolžnosti, marveč sedanjim Članicam Se svetuje, kaj morajo storiti, da bo zveza tudi v prihodnje trdna in učinkovita, kot je zdaj. Letos bodo predstavniki zveze zaceli pogovore z državami, ki želijo postati Članice Nata. Programu Partnerstvo za mir bodo namenili Se več pozornosti, saj naj bi postal zagotovilo za uspešno izvajanje demokratičnih reform v nekdanjih socialističnih državah, izpeljati pa bodo tudi organizacijske reforme zveze Nato. Države Članice se dobro zavedajo posledic širitve, zato bodo storile vse, da bo izvedena pravilno, korak za korakom. Nova Severnoatlantska zveza temelji na uspehih iz preteklosti, obenem pa je ustrezno prilagojena, da bo lahko odgovorila na izzive prihodnosti. Nacrt je predlagal ameriški predsednik Bill Clinton na vrhu držav Nata januarja leta 1994. Že zdavnaj so ga potrdile in začele izvajati vse Članice. Zavedajo se, da Nato igra glavno vlogo pri ustvarjanju stabilnosti v Evropi, kar je motiv, ki je kot povezovalni element nadomestil staro skupno nevarnost iz Časov hladne vojne. Prejšnji mesec se je Francija po skoraj treh desetletjih vrnila v vojaško okrilje Nata, kar bo okrepilo učinkovitost pri načrtovanju njegove prihodnosti. Severnoatlantska zveza ima tudi novega generalnega sekretarja, Spanca Javierja Solano, ki je svojo sposobnost pokazal prav med španskim predsedovanjem EU, ko se je okrepilo čezatlantsko zavezništvo. Že ob prevzemu položaja je jasno pokazal, da ima vse niti trdno v rokah. Leto 1995 je torej dokazalo, da so vsi dvomi o Natovih sposobnostih za prenovo povsem neutemeljeni. Robert Hunter, International Herald Tribune BOSANSKIM SRBOM JE SAMOZVANI PREDSEDNIK ZRASEL ČEZ GLAVO Radovanu Karadžiču so šteli dnevi Chris Hedges, International Herald Tribune BANJALUKA - Vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadži-<5a njegovi sonarodnjaki, ki naj bi jim uradno še vedno »vladal«, čedalje bolj potiskajo v osamo. Predstavniki opozicije in tudi člani njegove stranke so začeli ostro obsojati vojno in politično vodstvo, ki jo je izvajalo, ostrina njihovih napadov pa bi bila pred sklenitvijo day-tonskih sporazumov povsem nepredstavljiva. Novi opozicijski glasiti in vojaški radio vsak dan napadajo samozvanega predsednika zaradi strmega padca življenjske ravni, izgube ozemlja okoli Sarajeva, zaradi katerega so v vojni padli številni vojaki, in osamitve srbske paradržave iz mednarodne skupnosti. KaradžiCev vpliv Čedalje bolj slabi, med Srbi pa so vse glasnejši pozivi, da bi moral vodja s Pal odstopiti in stopiti pred sodiSCe - če ne v Haagu, pa v Bosni. Čeprav Kara-džic Se vedno nadzira policijo in televizijo, se - tako kot general Ratko Mladic - vse redkeje pojavlja v javnosti. Banjaluka je že dolgo središče Karadžičevih kritikov, vendar opozicijski gla- sovi še nikoli niso bilo tako glasni in tako v skladu z javnim mnenjem kot zdaj. Predsednik, ki so ga nekdaj občudovali zaradi neizprosnega nacionalizma, je postal žrtveno jagnje, krivec za vse grozote, storjene v imenu njegove politike. »Bosanski Srbi so konCno spoznati, da ni mogoCe živeti na temeljih ideologije, zgrajene s krvjo in nasiljem,« ugotavlja Mio-drag ZivanoviC, predsednik opozicijske liberalne stranke, ki ni nikdar podpirala KaradžiCa. »Naš najpomembnejši cilj je, da zapremo vojne zloCince, med katerimi je tudi KaradžiC, in jih postavimo pred sodišče. Bosanski Srbi moramo kaznovati odgovorne za zločine, sicer bomo v očeh svetovne javnosti krivci za grozodejstva, ki so jih drugi storiti v našem imenu.« Opozicija se mora združiti ob morebitnem Kara-džičevem nasledniku, demonizacija sedanjega voditelja pa je že naletela na plodna tla, saj se Srbi tako lahko distancirajo od vojne. Tudi ameriški predstavniki pričakujejo, da bosta KaradžiC in Mladič kmalu odstranjena s svojih položajev. Z daytonskim sporazumom, ki predvideva združitev Sarajeva pod nadzorom bosansko-hercegovskih oblasti, je KaradžiC izgubil Se zadnje privržence v predmestjih prestolnice BiH. Od tega si ni opomogel. Za sarajevski Srbe, ki jih je približno 60 tisoč, je mirovni sporazum izdaja, zato so zdaj nao-strejši nasprotniki »predsednika«, ki se že boji odpotovati s Pal. »To je spopad med majhno politično kliko pod KaradžiCe-vim vodstvom s podporo pravoslavne cerkve in večino bosanskih Srbov, ki želijo na temeljih Človekovih pravic in svobodnega podjetništva ustvariti sodobno demokratično državo,« pravi Mladen Ivanić, ki je bil pred vojno elan predsedstva BiH, zdaj pa je vodja Srbskega demokratičnega foruma. »Bosanski Srbi niso zavrnili ciljev, ki jih je postavilo vodstvo na Palah, marveč samo poti za doseganje teh ciljev. Zdaj svoje vodstvo obtožujejo za vse, kar je Slo strašno, strasno narobe.« KaradžiCevo vodstvo se je pošteno uštelo in v želji po osvoji tvi Sarajeva zapravilo ves poli- tični in vojaški kapital, ki ga je imelo, pri tem pa je pozabilo na druge predele Bosne pod srbskim nadzorom. Zaradi tega so se politiki in ekonomisti v Banjaluki, intelektualnem in gospodarskem središču bosanskih Srbov, odtujiti od Pal. Banjaluka je zdaj tudi opozicijsko središče in bo bržkone zamenjala Pale kot politična prestolnica. Težko je napovedati, kdo bo zamenjal KaradžiCa, njegovi nasprotniki pa se bojijo, da bo nov mož na Čelu »države« Momčilo Krajišnik, predsednik parlamenta in zagovornik »trde linije« v KaradžiCevi stranki. Bil je tudi med prvimi, ki so pozvati k srbskemu uporu proti bosansko-hercegovski vladi. »KaradžiC je zdaj bolj ati manj nepomembna figura,« trdi Dragutin IliC, predsednik probeo-grajske socialistične stranke. »Pozorni moramo biti na Krajišnika, ki ima resnično moč. Njegova nacionalistična ideologija bo razblinila naše sanje, da bi spet postali del svetovne skupnosti. Reši nas lahko le postavitev zabaviščnega parka Srbodizni pri Brčkem.« NOVICE Granič bo v kratkem obiskal Beograd BEOGRAD - V hrvaškem predstavništvu v Beogradu se je izvedelo, da bo hrvaški zunanji minister Mate GraniC verjetno že prihodnjo sredo, 10. januarja, obiskal srbsko prestolnico. GraniCev obisk so namreč napovedali za Cas nekje med 10. in 15 januarjem. Hrvaški zunanji minister se bo z jugoslovanskimi predstavniki pogovarjal o gospodarskem sodelovanju ter o medsebojnem priznanju Republike Hrvaške in Zvezne republike Jugoslavije. GraniC se bo mogoče sesel tudi s srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem. (M. M) ZN priskrbeli le 600 inštruktorjev civilne policije za BiH NEW YORK (AFP) - Združeni narodi so pozvati 50 držav, naj prispevajo inštruktorje za civilno policijo v Bosni in Hercegovini. Od potrebnih 1721 so jih namreč doslej zbrati le 600. Po diplomatskih virih naj bi približno deset držav, med njimi skandinavske, Francija in nekatere azijske, izrazilo načelno pripravljenost za napotitev predstavnikov v mednarodno Ul policijsko skupino, ki bi izšolala in nadzorovala krajevno policijo v BiH. Nekateri viri omenjajo morebitno napotitev 200 policistov iz Nepala, prav tako pa še ni izključeno sodelovanje ameriških policistov. Napadi na turške ustanove v Nemčiji BONN (Reuter) - V Kolnu in Hamburgu so ponoči izvedli pet napadov z zažigalnimi bombami. V Kolnu so napadli dve turški banki in turško potovalno agencijo, poškodovali pa so tudi potovalno agencijo v kolnskem predmestju. V bližini ene od bank so naSti zastavo militantne skupine Revolucionarna pot, ki je Namciji prepovedana. V Hamburgu pa so razbiti okno turške potovalne agencije, v kateri je pozneje izbruhnil še požar. Policija meni, da so napade izvedli, da bi pritegnili pozornost na upore v turskih zaporih. Zaporniki so namreč v neki jed v Ankari za talce vzeli devet paznikov, v turskem obmorskem mestu Buča pa osemnajst. POSTOJNA / INVALIDSKE DELAVNICE Rešitev za podjetje Sovič je le še stečaj Posojilo je poravnala občina z denarjem od prodaje porodnišnice Reševanje usode podjetja za zaposlovanje in rahabilitarijo invabdov Sovič iz Postojne se vleče že dve leti, od marca 1994, ko se je tedanji izvršni svet občine Postojna seznanil s težkim položajem podjetja, v katerega denarne spletke je bilo vpleteno podjetje Optimizem, posredno pa tudi nekdanje občinsko vodstvo, ki je za najem posojila Soviču omogočilo vpis hipoteke nad staro porodnišnico v lasti občine Postojna. Novembra lani je vlada podjetju odvzela status invahdskega podjetja, podjetje za zaposlovanje invalidov iz Ljubljane pa je pred kratkim pripravilo sanacijski načrt, s katerim naj bi Sovič zaživel na novih temeljih. Pogoj pa je stečaj podjetja. Invalidske delavnice so s podpisom samoupravnega sporazuma konec leta 1988 ustanovila tedanja večja podjetja v občini (GG Postojna, Javor Pivka, Komunalno podjetje Postojna, Liv Postojna, PK Pivka, SGP Primorje -TOZD Postojna, THO Po-stonjska jama, Transavto Postojna) in skupščina občine Postojna. Glavna dejavnost delavnic, ki se je leto kasneje preoblikovalo v podjetje Sovič, je bila tako kot v drugih invalidskih podjetjih poklicna rehabilitacija in zaposlovanje delavcev z omejeno delovno sposobnostjo. Podjetje je v sedmih letih zamenjalo štiri direktorje oziroma v.d. direktorje. V začetku je zaposlovalo okoli dvajset ljudi, kasneje pa nekaj manj, saj so zaradi težav delavci, med njimi tudi invalidi, zapuščali podjetje. Sovič je v letih od 1991 do 1993, ko ga je vodil direktor Cveto Bajc, »pridelal« prek 26 milijonov tolarjev izgube. Od oktobra 1993 je Sovičev žiro račun blokiran, od takrat je podjetje tudi dejansko mrtvo. Kakšno je resnično denarno stanje podjetja, kolikšna je njegova zadolženost in kdo je pravzaprav njegov lastnik, je nemogoče ugotoviti, dokler ni izdelana temeljita revizija poslovanja. »Finančne transakcije so, kolikor je nam znano, potekale prek podjetja Optimizem,« je povedal postojnski župan Josip Bajc. »To je bilo v bistvu Slejkovo podjetje.« Po nekaterih podatkih je Sovič namreč dokapitaliziral podjetje Optimizem, za kar so se, po navedbah direktorja Cveta Bajca (ki je v začetku leta 1994 odstopil, zamenjal pa ga je Garis Kehonjič), delavci odločili s tajnim glasovanjem. Že tako velikim težavam s poslovanjem se je v letu 1993 pridru- žil še sporni kredit v višini 20 milijonov tolarjev, ki ga je Sovič dobil od banke Vipa za obnovo stare porodnišnice, v kateri je deloval del podjetja. Sovič je za pridobitev posojila potreboval jamstvo, ki mu ga je dal bivši izvršni svet občine. Njegov predsednik Bogdan Biščak je namreč podpisal dovoljenje vpisa hipoteke na staro porodnišnico, ki je bila občinsko premoženje. Sovič je kredit tudi dobil ter ga takoj plasiral Optimizmu. Kaj se je dogajalo z denarjem, še do danes ni znano, čeprav se je s tem ukvarjala tudi postojnska UNZ. Dejstvo je, da do obnove porodnišnice ni prišlo, denar pa tudi ni bil vrnjen. Zaradi dane hipoteke pa je morala občina stavbo porodnišnice prodati in od kupnine (ta je znašala dobrih 52 milijonov tolarjev) banki poplačati kredit z obrestmi v višini Čeprav so izdelki invalidov cenjeni, vsa invalidska podjetja niso uspešna (Foto: B. R.) 23 milijonov tolarjev. Porodnišnica je zdaj last ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki namerava v njej urediti prostore centra za socialno delo. Po dveh letih občini skupaj z ustreznimi republiškimi inštitucijami, še ni uspelo rešiti usode desetih zaposlenih delavcev Soviča, ki so zadnje plačilo prejeli decembra 1994. Novembra lani je vlada zaradi nastalih težav podjetju odvzela status invahdskega podjetja. Predstavni- ki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Instituta RS za rehabihtacijo so se s predstavniki občine, kot enega od ustanoviteljev podjetja, pogovarjah o pogojih, pod katerimi je občina pripravljena sodelovati pri vnovični oživitvi podjetja. Lokacijo Soviča (na Tržaški cesti) so si nato ogledali predstavniki TIP - podjetja za zaposlovanje invabdov iz Ljubljane, ki si želi, da bi Sovič postal nekakšna dislocirana enota. Omenjeno podjetje podpira ministrstvo, ki naj bi prispevalo tudi denar za oživitev dejavnosti podjetja Sovič. Pripravili so sanacijski program, ki med drugim predvideva prevzem invalidov. Vendar je pred kakršnokoli oživitvijo najprej treba likvidirati staro podjetje oziroma speljati stečajni postopek, pravijo na občini. V zvezi s tem pa za zdaj ni storjenega še nič konkretnega. Mateja Godejša ROG / SMUČARSKI CENTER LJUBLJANA / SNEG. SNEG. SNEG O umetnem zasneževanju bodo odločali delničarji Smo res postorili vse potrebno? Stroški za zimsko službo bodo kmalu presegli milijon dolarjev Močno sneženje je pred dnevi v Ljubljani povzročilo precej preglavic, še več pa razpravljanja o tem, ali so pristojne službe naredile vse za normalen potek prometa v mestu, ah pa bi bilo mogoče narediti še kaj več. Na včerajšnji novinarski konferenci so skušah na ta vprašanja odgovoriti predstavniki mestne uprave MOL, Komunalnega podjetja Ljubljana in Cestnega podjetja Ljubljana. Edino dolenjsko smučarsko središče Rog na Gačah nad Črmošnjica-mi so v teh dneh obiskali številni ljubitelji zimske opojnosti iz vse Slovenije. Zima je tudi Dolenjsko bogato obdarila s snegom, na Gačah pa ga je zapadlo kar 40 centimetrov. S smučarskim središčem, ki so ga odprli pred enajstimi leti, upravljajo Krkina Zdravilišča Dolenjske Toplice. Leži na višini 900 metrov nad morsko gladino, smučišča se razprostirajo na 45 hektarjih, urejene so tudi tekaške proge. Vseh pet vlečnic obratuje s skupno zmogljivostjo 4100 smučarjev na uro. Po prvem decembrskem snegu so imeli štirinajst smučarskih dni, toplo vreme in veter, ki pogosto piha na tem smučišču, pa sta pred božičem pobrala ves sneg. Pred novim letom je vnovič zapadel sneg, tako da imajo v tej sezoni že 24 smučarskih dni. Največji obisk je bil 2. januarja, ko je smučalo 1100 smuča- rjev. Med obiskovalci so prednjačili Dolenjci in Belokranjci, veliko pa je bilo tudi Ljubljančanov, Gorenjcev, Hrvatov iz Zagreba in Karlovca ter nekaj Italijanov. Obisk je presegel pričakovanja tudi ta teden, več smučarjev pa vnovič pričakujejo konec tedna. Celodnevna smučarska vozovnica stane 1800 tolarjev, otroška je za tretjino cenejša. Za letošnjo sezono večjih naložb niso načrtovati, popravili so le proge in uredili sankališče. Kupili so tudi vlečnico, s katero se bodo zmogljivosti smučišča še povečale. Ker večkrat piha fen, ki hitro pobere sneg, so v Krkinem Zdravilišču Dolenjske Toplice razmišljali o umetnem zasneževanju smučišča, kar pa bi bila velika naložba, o kateri se bodo morali izreči delničarji. Lani je smučarski center Rog obratoval 42 dni, v zelenih zimah pred leti pa se je celo zgodilo, da ni obratoval niti en dan. Jože Žura Direktor KPL Viktor Pirnat je povedal, da je vse delo zimske službe določeno v pogodbi z mestno občino, in sicer so komunalci dolžni splužiti in posipati s soljo ceste, po katerih poteka mestni potniški promet, in poti med naselji, medtem ko naj bi bile poti v stanovanjskih naseljih le splužene in prevozne z zimsko opremo. Po Pirnatovih besedah je zaradi mirujočega prometa čez dan delo komunalcev skoraj onemogočeno, zato so že med prazniki delati predvsem ponoči. Glavnino del na cestah in pločnikih so že zaključili, nadaljujejo le še s posipanjem s soljo tam, kjer je nevarnost poledice. V zvezi z očitki novinarjev o kupih snega, ki ovirajo predvsem pešce, je Pavel Klavs z oddelka za gospodarske javne službe in promet povedal, da vsako noč 60 tovornjakov odvaža odvečni sneg v Ljubljanico in da bi po njegovem mnenju te- žko opraviti več, kot opravijo. Utegne pa se zgoditi, je opozoril direktor KPL, da bodo pri naslednjem sneženju, ki ga napovedujejo že za ta konec tedna, nastale še večje težave. Sneg, ki so ga s cest odriniti na pločnike, bo ob naslednjem pluženju, če bo to seveda potrebno, skoraj povsem onemogočil hojo po pločnikih. Temu se menda ni mogoče izogniti, saj bi za odvoz vsega snega z robov cest potrebovati veliko veC denarja, kot ga je zdaj na voljo za zimsko službo. Ze tako naj bi do konca januarja stroški za zimsko službo presegli milijon dolarjev, kar je več, kot je na voljo sredstev za vzdrževanje cest na območju Ljubljane v drugih obdobjih leta. Tudi OE Rast je po besedah direktorja Zorana Tomšiča v teh dneh storila vse, kar je bilo mogoče. Odstranila je polomljene veje dreves s cest in pločnikov, medtem ko ponekod na zelenicah še vedno ležijo izruvana drevesa. Približno sto dreves na javnih površinah je sneg tako uničil, da jih bodo morali posekati, nekaj tisoč dreves pa bodo morati obrezati. Po Tomšičevem mnenju bo škoda na drevju velika predvsem zato, ker v preteklosti ni bilo dovolj denarja za redno negovanje parkovnih površin. Tanja Urdih Zaradi odjug podnevi in nočnih zmrzali postajajo čedalje bolj nevarne tudi ledene sveče na strehah, ki bi jih morali po določilih mestnega odloka odstraniti lastniki ali najemniki stavb. Po besedah vodje mestnih inšpekcijskih služb 'Nuše Tavčar inšpektorji nenehno opozarjajo zavezance na to obvezo in jih tudi kaznujejo. Kot povsod so tudi tu postopki, ki bi prinesli vidnejše rezultate, zapleteni in dolgotrajni. Ostane le, da vse, ki nevarnih sveč še niso odstraniti s svojih streh, na to spomnimo tudi v množičnih medijih. AJDOVŠČINA / GRADBENO PODJETJE PRIMORJE Preveč zemljišč povzroča težave Podjetje je program privatizacije že oddalo, vendar ga dopolnjuje Ajdovsko gradbeno podjetje Primorje se zaenkrat še ukvarja s postopki, ki bodo osnova za lastninjenje. Podjetje je program privatizacije oddalo, vendar pa ga še dopolnjuje. Predpisani postopki pred začetkom lastninskega preoblikovanja so - zavarovanje pravic nekdanjih lastnikov, izločitev kmetijskih zemljišč in gozdov, uskladitev lastninskih in pogodbenih razmerij po zakonu o družbenem delu in priznanja lastniških deležev - so zaključeni. Primorje se je soočilo z obsežnim delom, namreč z izločanjem kmetijskih zemljišč in gozdov ter z uskladitvijo katastrskega stanja zemljišč z dejanskim stanjem, saj so bile katastrske evidence nepopolne. Podjetje je namreč po stanju izpred treh let razpolagalo z več kot milijon kvadratnih metrov površin, od katerih je 88 parcel v skupni površini 357,6 tisoč kvadratnih metrov preneslo na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, da je dobilo soglasje za nadaljnje postopke. Druge parcele so bile skupaj z zgradbami vključene v premoženjsko bilanco, ki je vredna 1,2 milijarde tolarjev. Nekaj parcel pa je postalo javna lastnina ati pa jih bodo vrniti nekdanjim lastnikom. Primorje bo po 40-odsto-tnem prenosu delnic na državne sklade 20 odstotkov družbenega kapitala lastninilo z interno razdelitvijo, preostalih 40 odstotkov pa bodo v okviru notranjega odkupa odkupiti zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci. Podjetje je pri pripravi programa lastninjenja uveljavilo tudi neizplačani del neto plač v preteklih letih. (A. L.) Rebalansa proračuna svetniki niso sprejeli VIPAVA - Z rebalansom proračuna naj bi pred pripravo zaključnega računa vipavska občina uskladila postavke, ki jih je bilo doslej težje načrtovati. Proračun občine za leto 1995 v celoti znaša 259 milijonov tolarjev, od tega je zagotovljene porabe za 172 milijonov. Višine proraCmia naj ne bi prekoračili, ampak bi s prerazporeditvijo proračunskih postavk pripraviti podlago za pripravo letošnjega proračuna. Vendar predloga rebalansa, ki ga je pripravila občinska uprava, na seji sveta niso sprejeti. Po proceduralnih zapletih - spremembo proračuna naj bi namreč obravnavali v dveh fazah, zato je bilo treba najprej izglasovati hitri postopek - se je obravnava zapletla tudi pri obravnavi, zato predlagane dopolnitve niso dobile dovolj podpore. Prerazporeditve bi bile potrebne predvsem v šolstvu ter pri zaposlovanju in opremljanju občinske uprave. Zaradi tega, ker rebalansa niso sprejeti, naj občina ne bi imela težav. Ponovno pa obračuna pred zaključnim računom verjetno niti ne bodo obravnali. (A. L.) M ■ NOVICE Linhartovo priznanje Marku Kosmaču SEŽANA - Čeprav se na Sežanskem ne morejo ponašati s profesionalnim gledališčem, pa lahko trdimo, da je prav na vasi, pa tudi v mestu, izredno bogata gledališka dejavnost. To dokazuje tudi pred kratkim podeljeno Linhartovo priznanje, ki ga je za imenitne interpretacije v KUD-u Franc Žiberna iz Povirja in v gledališki skupini Beseda prejel glavni igralec Marko Kosmač iz Žirij pri Povirju. Z gledališko dejavnostjo se je Kosmač, rojen leta!956 v Kranju, srečal že na OS v Zireh, igral je tudi v času šolanja na Gimnaziji Poljane in času študija na Pravni fakiilteti v Ljubljani, od leta 1980 pa je aktiven igralec pri KUD-u Franc Žiberna v Povirju. Trenutno pa igra vlogo Lojzeta v komediji Kraške zdrhe, avtorja in režiserja Bojana Podgorška.. Najbolj pa je njegova nadarjenost prišela do izraza pri polpokli-cni gledališki skupini Beseda, ki jo sestavljajo zanesenjaki iz Trsta in Sežane. Odigral je A. M. Slomška v Pregarčevi odrski lepljenki Božji vitez na slovenski zemlji in vlogo trgovskega pomočnika Jul-čka v Variotovi komediji Bogataška norost. (O. K.) Obisk socialno ogroženih in devetdesetletnikov SEŽANA - Tudi na področju delovanja sežanske občinske organizacije RKS, ki zdaj deluje na območju občin Divača, Komen, Hrpelje-Kozina in Sežana, so se kot vsa prejšnja leta ob novem letu spomniti socialno ogroženih občanov in starejših ljudi. Po besedah predsednice krajevne organizacije RKS Sežana, Olge Knez, so obiskati družine, ki s svojimi dohodki skromno živijo in komaj shajajo. Zavedajo se, da je takih družin vse več, živilske pakete pa so razdelili približno dvesto družinam, za katere so izvedeli s pomočjo CSD in patronažne službe ter seveda aktivistov RK, ki deluje na terenu. (O. K.) Januar v Kulturnem centru Srečka Kosovela SEŽANA - Z gledališko predstavo Plešasta pevka in Delirij v dvoje v izvedbi PDG Nova Gorica in režiji Vita Tauferja za srednješolski in gledališki abonma se pričenjajo gledališke in glasbene predstave. Imetniki gledališkega abonmaja si bodo še 22. januarja ogledali predstavo Skušnjava ali kaznovana ljubezen v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Dijaki sežanske srednje šole in učenci OS pa bodo kar dvakrat (29. in 31.1.) uprizorili družinsko komedijo Tata, ti si smotan v režiji Bojana Podgorška. Na koncertu za dva klavirja v sredo 10. januarja bo sledil manj običajen glasbeni dogodek, na katerem se bosta predstavila profesorja sežanske glasbene šole Luca Ferrini in Vladimir Babin z istočasnim igranjem na klavirja. Ob tem bo prvič predstavljen nov klavir sežanske GS. Za glasbeni abonma (in izven) bo 15.1. koncert zbora Ljubljanskih madrigalistov iz Ljubljane pod umetniškim vodstvom Matjaža Sčeka. V Vrabčevi dvorani GS pa se 20.1. obeta koncert za klavir in klarinet. V ciklusu komornih koncertov se bosta predstavila izvrstna mednarodno uveljavljena glasbenika Lazič in Rohman s programom za klavir štiriročno in skladbami za klarinet in klavir. (O. K.) SLOVENIJA SNG LJUBLJANA. Erjavčeva 1 Danes, 6. januarja, ob 19.30: LO SCRITTORE. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopovo 14 Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA. Danes, 6. januarja, ob 19.30, za abonma SOBOTA in IZVEN. Sreda, 10. januarja, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI C in IZVEN. Četrtek, 11. januarja, ob 19.30, za abonma MLADINSKI 1 in IZVEN. Sobota, 13. januarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Petek, 12. januarja, ob 19.30: T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI, za IZVEN in KONTO. Mala scena MGL L. VVilson: ZAŽGI! Četrtek, 11. januarja, ob 16. uri, za IZVEN in KONTO. Petek, 12. januarja, ob 18.30:1. Cankar: MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva 1 Jules Massenet: MANON. Premiera bo 25. januarja ob 20. uri. Dirigent Marko Letonja, režiser Zvone Šedlbauer. Šentjakobsko gledaušče Krekov Irg 2. Liubliana J. Jurcič-A. Inkret: ZGODBA O DESETEM BRATU Danes, 6. januarja, ob 19.30, za IZVEN. Jutri, 7. januarja, ob 16. uri: A. E. Greidanus: HODL DE BODL ali DVE VEDRI VODE. Vesela igra za otroke. B. Minoli: VILINCEK Z LUNE Petek, 12. januarja, ob 9.30. ZAKLJUČENO! Nedelja, 14. januarja, ob 16. uri, za IZVEN. Petek, 12. januarja, ob 19.30: D. Benfild: TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI, za IZVEN in KONTO. Sobota, 13. januarja, ob 19.30: F. SehoviC: KURBE, za IZVEN. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni tra 6 Harold Pinter: PREVARA, Danes, 6. januarja, ob 19.30, za abonma SOBOTA 1, IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Jutri, 7. januarja, ob 11. uri: Grimm-Polak: SNEGULJČICA, za otroke od 3. leta naprej. Nedelja, 14. januarja, ob 11. uri: J. Kolarič: O GOBAH, STONOGI IN PLEVELU, za otroke od 3. leta naprej PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica Danes, 6. januarja, ob 20. uri: Dane Zajc: GRMACE, za IZVEN. Gostovanje SNG Drame Ljubljana CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana U. Cetinski in P. Vetrih: ALMA Nedelja, 14. in 21. januarja, ob 19. uri (v angleškem jeziku). Sobota, 27. januarja, ob 20. uri (v slovenskem jeziku). Nedelja, 14. januarja, ob 21.15 v Dvorani Duše Počkaj: BETONTANC, KNOVV YOUR ENEMY! METELKOVA Danes, 6. januarja, ob 22. uri v Gala hali: Teater Gromki: ZVEZDA IN KRALJI. DANES POPOLDNE BO V GLEDALIŠČU RISTORI V ČEDADU TRADICIONALNI DAN EMIGRANTA, KI GA PRIREJAJO SLOVENSKE ORGANIZACIJE VIDEMSKE POKRAJINE. CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana Sreda, 10. januarja, ob 19. 30: Izredni koncert orkestra Slovenske filharmonije, Slovenskega komornega zbora in zbora Consortium Musicum. Dirigent Marko Letonja; solisti Ana Pusar-Jeric, Andrea Bonig, Francisco Araiza in Ivan Urbas. Program: G. Verdi - Rekviem. Sobota, 20. januarja, ob 19. uri: Gostovanje Opere in baleta SNG Maribor - S. Osterc: Krog s kredo, opera v petih dejanjih. DVORANA ZDRAVILIŠKEGA DOMA. DOBRNA Petek, 12. januarja, ob 19.30: Nastop moškega pevskega zbora Dobrna. Petek, 19. januarja, ob 19.30: Nastop mešanega pevskega zbora ZreCe. Petek, 26. januarja, ob 19.30: Nastop folklorne skupine KUD Dobrna in vokalne skupine Vigred. sili GRAD FUŽINE LJUBLJANA Torek, 30. januarja, ob 20. uri: RAMOVŠ CONSORT. Klemen Ramovš, kljunasta flavta; Thomas Fritzsch (Zwickau), viola da gamba; Irena Pahor, viola da gamba, Shalev Ad-El, Čembalo. Program: G. P. Telemann: Triosonate za kljunasto flavto, violo da gamba in basso continuo. ilill« KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Petek, 12. januarja: DEAD IDE AS. Politični power-core iz Beograda. Petek, 19. januarja: MISERY in DESTINCTION OF MANKIND. Anarho-core paket. CLUB MAONA Arze 5. Piran Danes, 6. januarja: Nastop skupine BLUES POVVER iz Zagreba. KULTURNI CENTER IVANA NAPOTNIKA. VELENJE Torek, 16. januarja, ob 17. uri: Pevec in kitarist Jan Plestenjak. Petek, 26. januarja, ob 19.30 v koncertni dvorani Glasbene šole Velenje: Stanko Arnold, trobenta; Branimir Slokar, pozavna; Katharina Kegler, klavir. KULTURNI DOM NOVA GORICA Ponedeljek, 15. januarja: Joo Ann Koh, klavir. Program: Debussy, Rahmaninov, Szymanovski. FURLANTJA-JUL IJS KA KRAJ I NA TRST Kulturni dom V petek, 12. t.m., ob 20.30 (red A) - premiera Tavčarjeve igre »Pekel je vendar pekel». Režija Marko Sosič. Ponovitve: v soboto, 13. t.m., ob 20.30 (red B); v nedeljo, 14. t.m., ob 16.00 (red C). SSG ponovi za šole Prokofjeve pravljico »Peter in volk* v torek, 9. t.m., ob 11.00 v Zgoniku; v sredo, 10. t.m., in v Četrtek, 11. t.m., ob 11.00 na Proseku. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Pri blagajni je v teku predprodaja vstopnic za VVagnerjevo opero »Tristan und Isolde«: torek, 16.1.; 19.00 (red A); Četrtek, 18.1., 19.00 (red B); sobota, 20.1., 19.00 (red L); nedelja, 21.1., 15.30 (red G);, torek, 23.1., 19.00 (red C); četrtek, 25.1., 19.00 (red F); sobota, 27.1., 16.00 (red S); nedelja, 28.1., 15.30 (red D); torek, 30.1., 19.00 (red F); Četrtek, 1.2., 19.00 (red H). Gledališče Rossetti Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »La mušica dei ciechi« (odrezek 12-modri) in »II prigioniero della seconda strada« (odrezek 6-rumen). Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 6. t. m., ob 20.30 bo gledališka skupina La Contemporanea 83 predstavila Molie-rovo »La scuola delle mogli«. Režija Cristina Pezzoli. V glavni vlogi Sergio Fantoni Jutri, 7. t. m., ob 11. uri »Povem ti pravljico«: nastopilo bo Slovensko stalno gledališče z delom »Peter in volk«. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 10. in v četrtek, 11. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Compagnia della Rancia s predstavo »Fregoli«. Nastopa Arturo Brachetti. ČEDAD Gledališče Ristori Danes, 6. t. m., ob 15. uri »Dan emigranta«. Na sporedu bo glasbeni program pod vodstvom Valterja luretiga, »Juhica an Arpit« - beneška pravljica in nastop Beneškega gledališča s predstavo »Vsak minut je na palanka«. Slavnostna govora bosta podala prof. Sergio Cecotti in Igor Tuli. KOROŠKA CELOVEC: na ZG in ZRG za Slovence: v petek, 12. t. m., ob 19. uri redni občni zbor Združenja staršev. šENTPRIMOŽ - Kulturni dom : danes, 6. t. m., Novoletni koncert z ansamblom Korotan, MePZ Danica itd. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM - Farna dvorana: danes, 6. t. m., ob 19.30 - Koncert MePZ Iz Sel. ŠENTJAKOB V ROŽU - Kulturni dom: jutri, 7. t. m., ob 14.30 - Novoletni koncert z MePZ Rož, Smrtnikovimi fanti in tamburaši iz Šentjanža. SMARJETA V ROŽU - Farna dvorana: jutri, 7. t. m., ob 15.00 - Premiera igre J. Milčinski »Marjetica in zmaj«. Sobota, 13. januarja (premiera), torek, 16., in sreda, 17. januarja, ob 20. uri: GLEDALIŠKI ABONMA CD -izbirna predstava: EN-KNAP: STRUNA in ZELO - prvi dotik. Koncept in koreografija I. KOVAČ, skladatelj B. KOVAČ. Zveza kulturnih organizacij Kranj, Sejmišče 4. Koledar prireditev za januar 1996 Prešernovo gledališče Kranj Danes, 6. januarja, ob 10. uri: Gledališče JAZ IN TI: Kužek postružek na obisku. Sobota, 16. januarja, ob 10. uri: Lutke čez cesto: Neroda. Sobota, 20. januarja, ob 10. uri: Lutkovna predstava Janko in Metka. Sobota, 27. januarja, ob 10. uri: Mojca in Jani Lipičnik: Mojca in Kaličopko. Danes, 6. januarja, ob 20. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma: DUHOVNIK, film Antonie Bird. Ne pridiga in ne politični govor, ampak samoizpoved sodobnega človeka, ki želi hkrati ostati zvest veri in samemu sebi. ~ i sto Do 20. februarja v Pokrajinskem muzeju Koper: razstavi Kinematograf v Gorici 1896-1918 in Kinematograf v Ljubljani 1896-1918. (Etnografski oddelek Pokrajinskega muzeja Koper). MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23, Liubliana V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE O SRCU. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14, Ljubljana V galeriji je do 27. januarja na ogled razstava Johna Baldessarja THIS NOT THAT. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5 V galeriji je do 12. januarja na ogled razstava Alana Hranitelja KOSTUMOGRAFIJA 1991-1995. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Ljubljana V galeriji je do 9. januarja na ogled razstava akademskega slikarja Henrika Marchela. ARHITEKTURNI MUZEJ LJUBLJANA Studenec 2a V prostorih Arhitekturnega muzeja na Fužinskem gradu je do 7. januarja na ogled razstava arhitekta Janeza Kobeta Zdravilišče Belorus v kraju Nebug ob Črnem morju v Rusiji. GALERIJA TIVOLI Pod turnom 8 100 GRAFIČNIH LISTOV 1957-1995 Vladimirja Makuca. Razstava bo na ogled do 12. februarja. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Ljubljana Andrej Brumen Cop, slike. Razstava bo na ogled do 16. januarja. GALERIJA KRKA Dunajska 65. Liubliana V galeriji je do 25. januarja na ogled razstava slik in skulptur Viljema Jakopina. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Liubliana V galeriji je do 11. januarja na ogled razstava Staneta Kregarja Osnutki za barvna okna. GALERIJA V MESTNI HIŠI Glavni trg 4. Kranj 2. BIENALE MESTA KRANJ. Razstava bo na ogled do 15. januarja. GALERIJA MAJOLKA Maistrova 1. Kamnik V galeriji je do 14. januarja na ogled razstava slik Dušana Lipovca Impresije slovenske pokrajine. GALERIJA MEDUZA Čevljarska 8. Koper V galeriji je do 15. januarja na ogled razstava grafik Adriane Maraž. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica. Trgovsko središče »II Giulia«: do 13. t. m. je na ogled skupinska razstava tržaških umetnikov, ki jo prireja Literarni krožek F-Jk. Miramarski park- Konjušnica: do 7. t. m. od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 31. t. m. je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Brovvna . Galerija Poduie (Ul. Gadoma 9) - do 7. t. m. je na ogled skupinska razstava z naslovom »Carta e segno«. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 10. t. m. razstavlja fotograf Flavio Mosetti. Galerija Katoliške knjigarne: do 10. t. m. razstavlja Tone Kralj. ŠTANJEL - Galerija Lojzeta Spacala je odprta od-delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19. KOROŠKA CELOVEC Galerija Freund: razstavlja Inge Ve vre. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-rocolli. TINJE: Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU: k-k center- na ogled je razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-se-ver»; Hanzi Weis - fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. BOROVLJE: Posojilnica-Bank - na ogled je razstava fotografij Hanzija Sašla. FJK TRST Kulturni dom Jutri, 7. t. m., ob 18. uri -Novoletni koncert Tržaške kreditne banke, v organizaciji Glasbene matice. Nastopil bo orkester Ca-merata Labacensis. Dirigent Miroslav Homen. Solist Stanko Arnold (trobenta). Gledališče Rossetti Danes, 6. t- m., ob 17. uri koncert, ki ga organizira Združenje trgovcev. Nastopil bo simfonični orkester Gledališča Verdi pod vodstvom Tiziana Severinija, sopranistka Laura Cherici in otroški pevski zbor »Piccoli cantori della citta di Trieste«. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti (tel. 630063). Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 8. t.• m., koncert skupine Trio di Milano. Na programu Beethoven. Kavarna Tommaseo Jutri, 7. t. m., glasbena matineja. Nastopili bosta Franca in Lara Sciarretta. Na programu Chopin, Brahms, Kreisler, Ger-shvvin in Paganini. MILJE Gledališče Verdi Danes, 6. t.m., ob 17.00 -Koncert Filharmoničnega orkestra iz Tržič. Sodelovala bosta pevca Cristina Allegri in Giuseppe Botta. GORICA Kulturni dom V soboto, 13. t. m., ob 20.30 bo v veliki dvorani Kulturnega doma novoletni koncert, ki ga prireja Glasbena matica v sodelovanju s KD Gorica. Nastopil bo orkester Big Band pod vodstvom Lojzeta Kranjčana. Predprodaja in rezervacija vstopnic pri KD Gorica, Ul. Brass 20 (tel. 0481-33288). SMUČANJE / NA ZENSKEM VELESLALOMU ZA SVETOVNI POKAL V MARIBORU Martina Ertl tretjič najhitrejša Deborah Compagnoni druga Italijanska smučarka je v letošnji sezoni nastopila prvič - Slovenske tekmovalke tokrat zaostale za pričakovanji - Zdaj še za »zlato lisico« NOVICE Martina Ertl je dobila tretji zaporedni velslalom v letošnji sezoni (Telefoto AP) MARIBOR - Na veleslalomskem dodatku Zlate li-, ........... . sice, ki so ga Mariborčani V finalu Hopmanovega pokala II priredili namesto tekme v Švica proti Hrvaški S kanadskem Zimoviscu Lake Lomsu, kjer je gospo- PERTH - V odločilnem srečanju B skupine Hopma- darilo slabo vreme, novega pokala v tenisu je Švica premagala Nemčijo s Slovenke tokrat niso po- 3:0. V prvem dvoboju je mlada Martina Hingis pre- segle v boj za prvo desete- magala Anke Huber z 2:6, 6:2 in 6:1, nato je Marc rico, kaj šele za Častni oder, Rosset premagal Martina Sinnerja s 6:2 in 6:4, v ki je čakal najboljše sredi zadnjem dvoboju, ki ni bil več odločilen, pa sta bila pohorskega štadiona. Srdit Hingisova in Rosset s 6:1 in 6:3 boljša od Huberjeve boj za najboljša mesta se je ter Sinnerja. Švica se bo v finalu pomerila s Hrvaško. vnel med Italijanko Debo- Ostali izid skupine B: Avstralija - Nizozemska 2:1 rah Compagnoni in (Nicole Bradtke - Brinula Schultz 7:5, 5:7, 0:6, Mark Nemko Martino Ertl. Philippoussis - Richard Krajicek 7:6, 2:1, predaja, Smučarka iz Sante Cateri- Bradtke/Philippoussis - Schultz/Krajicek predaja. ne Valfurve, ki je po _ - - poškodbi začela sezono še- KafelnikOV usp©š©nj Furlan ne le z mariborskim veleslalo- ADELAEDE - V četrtfinalu teniškega turnirja v Ade- mom> si je v slogu svoje laidi z nagradnim skladom 328 tisoč dolarjev je 1. zmage na olimpijskih igrah nosilec Rus Jevgenij Kafelnikov premagal 7. nosilca v Lillehammerju zagotovi- Angleža Grega Rusedskega s 6:3 in 6:3. Manj k' na Prv' Pro."> 44 stotink uspešen je bil 3. nosilec Renzo Furlan, ki je s 6:7 (5:7) sekunde prednosti pred in 3:6 izgubil proti Argentincu Javierju Frani. Martino Ertl, vendar to le Izidi četrtfinala: Byron Black (Zim/8) - Daniel Vacek ^ bilo dovolj za zmago. Z (Ceš) 7:6 (9:7), 6:7 (5:7), 6:4, Martin Damm - Hennrik daleč najboljšim časom z Holm (Sve) 6:3, predaja Holm, Jevgenij Kafelnikov druge proge si je priborila (Rus/l) - Greg Rusedski (Ang/7) 6:3, 6:3, Javier Frana zmago Nemka, ki je tako v (Alg) - Renzo Furlan (Ita) 7:6 (7:5), 6:3 tej sezoni že tretjič stopila na najvišjo stopnico. Žarko Djurišić namesto • Nemški uspeh je dopolnila ■ UL TORREBIANCA 22 - TEL 365049 / prvi progi mi ni šlo najbolje, toda na drugi sem dokazala, koliko veljam. Tudi skoraj pol sekunde prednosti Italijanki ni bilo dovolj za zmago. S to zmago sem še bliže izpolnitvi načrtov, ki sem si jih zastavila pred začetkom sezone,« je povedala petkova zmagovalka na Pohorju. Njena velika tekmica v tem veleslalomu Deborah Compagnoni, ki ji je iz Rafije sledila številna četa poročevalcev, saj je bil njen prvi Start za italijanski tisk zanimiv kot tekme Alberta Tombe, je po tekmi menila, da je bila druga proga bolj ledena, zato si ni upala »pritisniti na plin«. Povedala pa je še, da je psihično že pripravljena na največje dosežke, telesno pa še ne povsem. Slovenske smučarke so dosegle manj od pričakovanj in v slovenski reprezentanci niso bili zadovoljni, Čeprav 14. mesto Mojce Suhadolc in 20. Nataše Bokal le ni slaba uvrstitev. »Naš cilj na tej tekmi je bila ena uvrstitev med prvo deseterico, tega nismo dosegli, zato ne moremo biti zadovoljni,« so bile prve besede vodje slovenskih ženskih reprezentanc Jara Kalana. Urška Hrovat je Startala z gripo in se v drugem spustu ni veC pojavila na startu in zdi se, da Hrovatova tudi v današnjem veleslalomu ne bo tekmovala, ampak se bo skušala pripraviti na jutrišnji slalom, od katerega si veliko obeta. Današnja in jutrišnja tekma bosta šteli za tradicionalno pohorsko trofejo Zlato lisico. (JJD.) Izidi: 1. Ertl (Nem) 2:18.23 (1:10.48, 1:07.75), 2. Compagnoni (Ita) 2:18.55 (1:10.04, 1:08.51), SMUČANJE Ženski slalom FIS v priredbi SPDT V torek in sredo bo Slovensko planinsko društvo Trst na Trbižu (proga C na gori Prie-snig nad Trbižem) priredilo dva ženska slaloma po pravilih Mednarodne smučarske zveze FIS. Tekmo- i FJK, tekmovalke pa se bodo potegovale za trofejo »Treh narodov«. Prvi dan bo najboljša ekipa dobila tudi pokal Papi sport, drugi dan pa pokal TKB, medtem ko bo trofejo »Treh narodov«, ki jo podeljuje SPDT, dobila najboljša ekipa v skupnem seštevku. Doslej so se prijavile reprezentance Italije, Slovenije, Španije, Združenih držav Amerike, Avstralije, Slovaške, Francije in Andore, pričakujejo pa še druge prijave. 3. Seizinger (Nem) 2:18.90 (1:10.54,1:08.36), 4. Panzanini (Ita) 2:19.35 (1:10.96, 1:08.39), 5. VVachter (Avt) 2:19.82 (1:11.27, 1:08.55), 6. Hansson (Sve) 2:19.87 (1:11.22, 1:08.65), 7. Nef (Svi) 2:19.88 (1:10.93, 1:08.95), 8. Nowen (Sve) 2:20.11 (1:11.39, 1:08.72), 9. Heeb (Lie) 2:20.17 (1:11.95,1:08.22), 10. Dorf-meister (Avt) 2:20.28 (1:11.75,1:08.53). Svetovni pokal - veleslalom: 1. Ertl (Nem) 300, 2. Panzanini (Ita) 154, 3. VVachter (Avt) 150, 4. Roten (Svi) 124, 5. Meissnitzer (Avt) 115, 6. Suhadolc (Slo) 109; Skupno: 1. Ertl (Nem) 553, 2. VVachter (Avt) 549, 3. Meissnitzer (Avt) 503, 4. Seizinger (Nem) 473, 5. Dorfmeister (Avt) 375, 6. Eder (Avt) 360,. SMUČANJE / V FLACHAUU 2 TEKMI Bo Lasse Kjus že vgraviral svoje ime na kristalni globus? FLACHAU - Lasse Kjus je bil šest let stalno pri vrhu na številnih tekmah, zmagal pa ni nikoli. Letos je Norvežan prebil led, začel je zmagovati in trenutno je glavni in najbrž tudi edini kandidat za končno slavje v svetovnem pokalu. V 15 letošnjih tekmah je Kjus zmagal trikrat, petkrat pa je osvojil drugo mesto. Ge bi se tudi danes in jutri v Flachauu, kjer bosta na sporedu veleslalom in slalom, uspel uvrstiti na stopničke, potem bi najbrž iz uradov FIS že naročili, naj se na letošnji pokal vgravira Norvežanovo ime, pa Čeprav manjka do konca še več kot pol sezone. Kjus ima v skupnem seštevku že 885 točk, skoraj 400 točk za njim je Švicar Michael Von Grunigen, ki pa točke nabira skoraj izključno v veleslalomu. Lani je v svetovnem pokalu slavil Alberto Tomba s 1150 točkami pred Juretom Koširjem, ki jih je zbral 775, medtem ko je sezono prej končni zmagovalec, Kju-sov rojak Kjetil Andre Aamodt, zbral 1389 točk. Na današnjem veleslalomu je seveda Kjus eden glavnih favoritov, mednje pa nedvomno sodi tudi Jure Košir, ki je imel doslej nekajkrat neverjetno smolo. Alberto Tomba se pritožuje nad poškodbo vratu in roke, ki naj bi jo staknil na slalomu v Se-strieru ob 100-letnici športnega dnevnika Gazzette dello Sport, toda Italijan kljub temu napoveduje naskok na zmago danes in tudi jutri. KOŠARKA / 16. KOLO V B LIGI zagon v boju za uvrstitev med prvo Šesterico žični formi, Tekabejevci se v Biello odpravljajo z veliko Tarnali ^ WeZeden ^ Jadrano^h$febfOV Bogliatto 4-Bini 2' okrepitev, saj je iz Forhja prišel Ca- Robutti 2. sprini, iz Brescie pa Minessi. tako da NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 16. ima trener Danna res ekipo za višjo KOLA: Civiđale - Varese +7, Scame -kategorijo. Za nameček naj omenimo Cassano +11. Monza - Oderzo -6, SS še. da Biella doma še ni izgubila. Postava - piavmakerji: Bogliatto - Collegno +17. Giovanni - Orobica -9, Riva del Garda Vanja Jogan MOŠKA B2 LIGA / PROTI VOLLEY PORDENONE MOŠKA C1 LIGA Za Imso deželni derbi v Štandrežu Furlanksi novinci letos z okrepljeno postavo Zamd ima težave s poškodbami igralcev Pokrajinski derbi za Sočo Sobema proti Fincantieriju, Koimpex s pepelko Na Opčine prihaja Legnago Deželni derbi s Porde-nonCani v Štandrežu je prva preizkušnja Imsovih odbojkarjev v novem letu. Pordenoski Volley, ki je v ligi novinec, ima na lestvici dve točki več od Goričanov in le točki manj od vodilnega para Busso-lengo-Sassuolo, vendar pa po besedah predsednika Franca Rossata razmišlja samo o obstanku. Visoka uvrstitev Pordenona v sicer izjemno izenačeni ligi ne predstavlja absolutnega presenečenja. Ze lani je bil v Cl ligi zelo soliden, letos pa so v že tako izkušeno moštvo (pomislimo le na podajača Foronija) vključili še izkušena Ca-sarina in Beltrameja (oba sta že igrala v Bi ligi), tako da imajo povsem soliden igralski kader. Za razliko od Goričanov pa se Pordenone doslej še ni pomeril z dvema najboljšima moštvoma v ligi in je imel torej nedvomno lažji spored tekem. Da pa je nevaren pove tudi dejstvo, da je pred novoletno prekinitvijo iz tekmovanja za zvezni pokal izločil videmski VBU. Se nevarnejši bo, ko bo »iz rokava« potegnil svoj skriti adut. Za Pordenone je namreč registriran tudi tolkač Ezio Piccinin (letnik 1967,190 cm), ki ima za sabo štiri prvoligaške sezone v Bologni, a doslej ni zaradi študijskih obveznosti in poškodbe še nikoli stopil na igrišče. Predsednik Rossato zagotavlja, da ga danes še ne bo v Štandrežu, a na njegov doprinos zanesljivo računajo v povratnem delu prvenstva. Imsa in Vol-ley sta v sezoni 91/92 skupaj napredovala iz C2 lige, naslednje leto pa sta se njuni poti razšli, saj so val ovci z 2. mestom napredovali v B2 ligo, Pordenone pa je v Cl ligi zasedel končno 5. mesto. Imsovci so* med prazniki redno trenirali, vendar pa ni mogoče trditi, da bodo danes nastopili v optimlani formi. Težav je kar precej. Florenin (hrbet) in Prinčič (gleženj) sta še vedno out, poškodovan pa je tudi Koršič. Odsotni bodo še nekaj časa. Trener Zamd ima tako precej težav s centri, sploh pa nima zadostnega števila menjav, zato je jasno, da bodo morali datio danes igralci vse od sebe, ker variant res ni na pretek. Baje se s podobnimi težavami ubadajo tudi v Pordenonu. Kakokroli že, važno je, da Imsa začne Podajač Rigonat sezono z zmago, ker na domačih tleh res ne sme nikomur poceni prepustiti točk glede na to, da Goričani na gostovanjih doslej niso blesteli. Oba naša predstavnika igrata danes na domačem igrišču. Na papirju ima lažjo nalogo Koimpex, ki igra z zadnjeuvrščenim Legna-gom. Ta je v osmih kolih zmagal samo v tretjem, ko je po tie-breaku premagal Fincantieri, v vseh ostalih tekmah pa je osvojil le še tri sete. Slogaši o današnjem nasprotniku ne vedo ničesar drugega, vsekakor pa ciljajo na gladko zmago, čeprav nasprotnika ne smejo podcenjevati, saj so se že spekli v Fossoju. Blahutovi varovanci morajo tudi čim prej pozabiti na hud poraz, ki so ga doživeli pred božičem proti ekipi Li-ght. Med prazniki so slogaši trenirali nekoliko manj, odigrali pa so nekaj prijateljskih tekem. Na tekmi s Preve-nirejem si je lažje zvil gleženj Marco Ro vere, ki je moral potem nekaj dni počivati, njegov nastop pa je danes še vprašljiv. Vsi ostali igralci pa so zdravi in so na razpolago trenerja Blahute. Težjo nalogo ima danes Soča Sobema, ki se bo pomerila s tržiškim Fincantierijem. Gre torej za goriški derbi, v katerem so na papirju favorizirani gostje. Fincantieri ima na lestvici dve točki več od sočanov, do sedaj pa je bil po rezultatih precej nekonstanten. Premagal je tudi močne ekipe, kot so Pallavolo Trieste in S. Giustina, izgubil pa je na primer z Moglianom. Sočani torej lahko presenetijo nasprotnika, žal pa bodo nastopili v precej okrnjeni postavi. Mitja Feri si je poškodoval gleženj na treningu, tako da bo danes verjetno prisoten le na klopi. Livio Mučič bo odsoten več časa zaradi zlomljene ličnice, danes pa bo manjkal tudi Boris Sfiligoj, ki je v Angliji zaradi študijskih obveznosti. Naloga Jakopičevih varovancev bo torej danes toliko težja, čeprav so se ostali dobro pripravili in odigrali tudi prijateljsko tekmo z Valom. Soča bo poskusila predvsem spraviti v težave goste z dobrim servisom. Danes ne bo lahko presenetiti nasprotnika, zmaga pa bi za sočane pomenila res zlata vredni točki. (A.M.) domači šport Danes Sobota, 6. januarja 1996 ODBOJKA MOŠKA B2UGA 20.30 v Štandrežu: Imsa - Volley Pordenone MOŠKA Cl LIGA 20.00 v Sovodnjah: Soča Sobema - Fincantieri; 20.30 na Opčinah: Koimpex - Legnago ZENSKA Cl LIGA 18.00 na Opčinah: Koimpex - Bmeters, 20.30 v Kuminu: Porcellana Bianca - Bor Mercantile ZENSKA C2UGA 20.30 v Nabrežini: Sokol - Vivil; 20.30 v Centi: Tar-cento - 01ympia K2 Sport MOŠKA DUGA 17.30 v Štandrežu: Espego - Nuova Pallavolo; 20.30 v Repnu: Koimpex - Bufiet Toni ZENSKA DUGA 18.00 v Trstu, telovadnica na Alturi: Altura - Koim-pex; 20.00 v Gonarsu: Gonars - Val Zadružna kreditna banka Sovodnje KOŠARKA BUGA 21.00 v Bielli: Biella - Jadran TKB C2UGA 20.30 v Trstu, Stadion 1. maj: Bor Radenska - Udine-se B asket DUGA 18.00 v Gorici: Isonzo Senators - Kontovel; 18.15 v Trstu, 1. maj: Cicibona Helvetius - Ubertas; 20.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom Agorest - Momo Gib. NOGOMET MLADINCI 14.30 v Križu: Vesna - Olimpia; 14.30 na Proseku: Primorje - Portuale Jutri Nedelja, 7. januarja 1996 NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 14.30 v Muši: Mossa - Sovodnje; 14.30 v San Canzia-nu: San Canzian - Juventina. 1. AMATERSKA UGA 14.30 v Tavagnaccu: Tavagnacco - Primorje; 14.30 v Pagnaccu: Pagnacco - Zarja, 14.30 v Križu: Vesna -Cividalese. 2. AMATERSKA UGA 14.30 na Opčinah: Roianese - Primorec 3. AMATERSKA UGA 14.30 v Strassoldu: Strassoldo - Mladost; 14.30 v Dolini: Breg - San Vito; 14.30 v Repnu: Gaja - Venus; 14.30 na Opčinah, Villa Carsia: Montebello D. Bosco - Dolina. NARAŠČAJNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Opicina; 10.30 v San Lorenzu: Capriva - Sovodnje Obvestila SK DEVIN prireja smučarske izlete z možnostjo tečaja na smučiščih Furlanije-Julijske krajine ali avstrijske Koroške. Prvi izlet bo jutri, 7. januarja, izleti pa bodo na sporedu do konca sezone. Informacije za umik, ceno in rezervacije: Bruno (tel. 200236) ah Franc (tel. 200782). SD KONTOVEL vabi vse člane in prijatelje društva v četrtek, 11. t. m., ob 20.30 v malo telovadnico pri društveni gostilni na Kontovelu na družabni večer »Kontovel v knjigi 30 let nase košarke B. Lakoviča« in na ogled razstave »Kontovelova košarka v slikah«. ~~ ' ' ' Sobotna napoved; Aljoša Kralj : Vap|u v C-l figo, kjer pmm danes Igra, tu: A. Gardini. V A ligi navijam za: nobenega. Najboljši igralec pri nas: Edi Božic. Najboljša igralka pri nas: Martina Flego. Moja najboljša tekma: zadnje kolo sezone 9; moja najsiaosa teKma: zadnja proti Laguni Ligni Napreduje katera od Sloginih ekip? Zenska go mi imam $amo s 3:1. Sobotna napoved: Imsa - Volley Pordenone Koimpex - Legnago Soča Sobema - Fincantieri Koimpex - Bmeters Gemoim - Bor Mercantile Olvmpia GDR - Bor Fort rade Tarcento - Olvmpia K2 šport Sokol-Vivil 3:1 3*1 1:3 3:0 0:3 3:0 2:3 3:3 DEŽELNE LIGE / MOŠKI DERBI MED OLVMPIO CDR IN BOROM FORTRADE JE BIL PRELOŽEN Naša ženska tretjeligaša računata na podvig Pomerila se bosta z ekipama, ki sta izpadli iz C1 lige - Vsi naši četrtoligaši pred zahtevno nalogo Za nas najzanimivejše tekme devetega kola v deželnih odbojkarskih ligah danes ne bo, saj so derbi moške C2 lige med 01ympio CDR in Borom Fortra-de preložili na sredo, 10. januarja, ob 21.00, ker je telovadnica zasedena. Zato bo vsa pozornost usmerjena v žensko C2 ligo, kjer čakata naša predstavnika dve težki preizkušnji. Sokol se bo na domačem igrišču srečal z Vivilom, ki je lani izpadel iz Cl lige in je bil eden od favoritov za napredovanje. Od četrtega do šestega kola pa je doživel tri zaporedne poraze in tako nekoliko poslabšal svojo pozicijo na lestvici. Vivil je izkušena ekipa, njena igra pa sloni predvsem na sestrah Princi in na Stabilejevi. Sokolovke imajo dve točki manj od Vivila, skušale pa bodo izkoristiti domačo telovadnico. Med prazniki so trenirale nekoliko manj, danes pa bo gotovo odsotna Lara Lupine, ki je odšla za mesec v Rusijo zaradi Studija. Vse ostale igralke bi morale biti prisotne, posebno razveseljivo pa je dejstvo, da bo končno lahko spremljala ekipo s klopi tre- nerka Silva Meulja. Izredno važno tekmo ima danes 01ympia K2 sport, ki gostuje v Centi pri ekipi, ki ima enako število točk kot Goričanke. Gre torej za neposredni obračun med dvema ekipama, ki se potegujeta za sam vrh lestvice. Tudi Tarcento je lani izpadel iz Cl lige in je letošnje prvenstvo odlično začel, saj je doživel prvi letošnji poraz v sedmem kolu, ko ga je presene- til Sokol. Ze v naslednjem kolu pa je Tarcento zopet izgubil, tokrat proti solidnemu Marti-gnaccu. Danes si torej ne sme privoščiti tretjega zaporednega poraza in bo proti 01ympii prav gotovo dal vse od sebe. Goričanke pa bodo poskusile iztržiti čim več, saj so se tudi med prazniki dobro pripraljale, edino Trappuzzanova se je vrnila domov v Kalabrijo in torej ni trenirala. Princijeva, Zottijeva in Mirjam Černič imajo Se nekaj problemov s poškodbami, vendar bi vse morale danes igrati. V moški D ligi igrata obe naši združeni ekipi na domačih tleh. Goriški Espego (na sliki) se bo srečal z vodečo ekipo NPT, ki v dosedanjih štirih kolih Se ni utrpela poraza. Za mlade Goričane torej prav gotovo ne bo manjkala motivacija, saj se lahko potegujejo za vrh lestvice. Tržaški Korting pa bo poskusil prebiti led proti tržaškemu San Sergiu, ki ima le dve točki na lestvici in je svojo edino zmago dosegel proti ekipi Sant’An-drea. V ženski D ligi tokrat ne igra Sloga, ker v tem kolu počiva. Težke tekme pa čakajo Koim-pex in Val Zadružno kreditno banko. Srečali se bosta namreč z dvema ekipama, ki Se nista utrpeli poraza. Valovke bodo igrale v Gonarsu, medtem ko bodo brežanke igrale (vedno v gosteh) proti tržaški Alturi. Zmaga bi bila pomembna predvsem za Goričanke, ki bi tako ostale v samem vrhu lestvice. (A.M.) ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Sobota, 6. januarja 1996 Horoskop 1 NA MEJAH RAZUMA Strašno poletje družine Winters Paul jo je pogledal s pogledom zveri... Louis VVinters je imel Štirideset let Že deset let je bil poročen, imel je osemletnega sina Paula in petletno hčerko Saro. Njegova žena Miriam je bila učiteljica v osnovni Soli. Živeli so v majhni enonadstropni hiši na jugu Anglije. Njihova hiša je bila kot iz sanj - obdajalo jo je raznobarvno cvetje, okrasno grmičevje in lesene klopi. Louis je delal kot ekonomist v nekem podjetju, v prostem Času pa je obdeloval vrt, kajti bil je eden tistih, ki se spoznajo na vse. Hišo in skoraj vse pohištvo je izdelal sam. Miriam mu je pri tem z veseljem pomagala, kajti tudi ona je uživala v roCnih delih. Imala sta sreCno, skoraj popolno življenje. Toda z njunim sinom se je zaCelo dogajati nekaj nenavadnega; nekaj, kar je za vselej uničilo družinsko idilo... Prvič se je zgodilo 25. junija leta 1986... Noč je ovila mestece v temen, žameten plašč. Bilo je nenavadno toplo za angleško podnebje: vročina trideset stopinj Celzija se je zavlekla v vse kotičke hiše. Zrak je bil tako težek, da je bilo komaj mogoče dihati. Louis in Miriam sta sedela pred televizorjem in se skušala osredotočiti na vsebino filma. Čeprav so bila vsa okna odprta, ni bilo niti sapice. Miriam ni mogla dolgo zdržati, zato je odšla v kopalnico, da bi se oprhala. Upala je, da jo bo hladna voda vsaj toliko osvežila, da bo lahko zaspala. Ko se je približala spalnici, je zagledala Paula, ki je nemo stal na pragu. Njegova pojava je bila naravnost grozljiva: njegovo telo je bilo krčevito, njegove razprte oči so zrle nekam v dalj. " »Paul, zakaj si vstal? Kaj te je prebudilo? Pojdi nazaj spat,« mu je ukazala Miriam. Deček ni niti trenil... »Slišiš, kaj ti pravim? Ne razjezi me,« je nadaljevala Miriam. Tedaj je Paul z lahkotnim korakom krenil proti materi in jo pogledal z pogledom zveri, pripravljene na napad. Miriam je stopila korak nazaj. »Paul, kaj ti je?« Miriam je zakričala, kajti v tistem trenutku so se vrata in okna začela samodejno zapirati. Skozi hišo je nenadoma potegnil močan veter in preprečil, da bi se približala sinu. Paul je znova obstal in zbegano zrl v mamo. To je trajalo nekaj trenutkov, nato se je deček zrušil na tla in začel krčevito jokati. Miriam je pohitela k njemu in ga skušala potolažiti. Kmalu se ji je pridružil Louis, ki ga je pritegnil Paulov jok, kajti razen tega ni slišal ropotanja vrat in oken, ni občutil vetra... Od dogodka je minilo nekaj tednov. Miriam je bila s sinom pri zdravniku, vendar ta ni odkril ničesar nenavadnega. Celoten dogodek je pripisal otrokovi mesečnosti. Dejal je, da je mali Paul najbrž somnabulist, kar v njegovih letih ni nic nenormalnega in bo prešlo, takoj ko bo »prebolel« pubertetniška leta. Louis in Miriam sta mu kajpak verjela, njihovo dužinsko življenje se je nadaljevalo po ustaljenih tirih... Prišel je september. Vročina je polagoma pojenjava-la, bližalo se je hladno deževno obdobje. Paul je obiskoval šolo in vse je bilo videti kot nekoč. Nato so se znova začele dogajati nenavadne stvari - vselej v navzočnosti malega Paula. Bilo je ob enajstih zvečer, ko je v sobo, v kateri sta sedela Louis in Miriam, privihrala petletna Sara. Drhtela je od strahu in jima jokaje skušala povedati, da Paul govori v spanju z globokim, strašljivim glasom! Miriam in Louis sta pohitela v sobo. Kar sta doživela, sta doslej videla samo v filmskih grozljivkah. Paul je popolnoma skrčen ležal na postelji, pravzaprav je lebdel nad blazino in mrmral nerazumljive besede z globokim glasom, ki bi lahko pripadal samo starejšemu moškemu. Njegove besede so zvenele tako grozljivo, da se jih je zbal celo Louis. Paul se je čez nekaj trenutkov s treskom zrušil na posteljo, vrata in okna so se začela tresti. Predah so padali iz omar, okensko steklo se je začelo lomiti na drobne koščke. Paul je še naprej ležal na postelji, njegove oči so bile uprte v daljavo, tragedija se je nadaljevala... Najprej so s tečajev padla vhodna vrata, nato se je zash-šalo pokanje zidov; cela hiša se je tresla in se začela ruših, kot da bi jo zamajal močan potres. Louis je skušal zgrabiti sina in pobegniti iz hiše, toda Paul je bil dobesedno prilepljen na posteljo. Miriam je pohitela s hčerko Saro na prosto in nestrpno čakala, da se prikažeta še Louis in Paul. Cas je mineval, njiju pa ni bilo od nikoder. Miriam si ni mogla predstavljati, kakšna drama se odvija v ruševinah njihove hiše... Louis je napel vse moči, da bi dvignil sina, toda njegovo telo je bilo še naprej zlepljeno s posteljo. Tedaj se je na dečkov obraz prikradel komaj opazen smehljaj, ki mu je sle- dil rušilni potres; hiša se je v trenutku zrušila do temeljev! Miriam in Sara sta nemočno opazovali izginjanje njihovega doma. »Mama, mama,« se je od nekod zaslišal Paulov klic. Miriam se je ozrla in zagledala svojega sina, kako hiti pro- ti njej iz dvoriščne teme. »Povsod te išCem!« »Paul, od kod si se vzel? Kje je oče?« ga je vprašala. Paul je obstal in se sramežljivo zazrl v njene oci. Na njegovih ustnicah je trepetal skrivnostni smehljaj... (B.K.) ANEKDOTI OSdwynu AnglesU plemič George Selwyn je bil znan po svoji izvirnosti. Med njegove posebnosti je sodilo tudi izredno zanimanje za trupla. Doma je imel veliko grozljivih podob in vsi so vedeli za to njegovo nenavadno strast. Njegov hudo bolni prijatelj je dejal služabniku: »Ce pride Selwynj ga takoj pripelji k meni. Ce bom se živ, bom vesel jaz, da ga vidim, če bom mrtev, pa bo vesel on, ko me bo videl« inSudeimannu Nemški dramatik in romanopisec Hermann Sudermann in dramatik Richard Voss sta si bila sovražna in nihče ni tvegal, da bi oba povabil na kakšno prireditev. Ko pa so hoteli ustanoviti društvo dramskih pisateljev, je poklical glavni organizator k sebi Sudermanna in Vossa ter ju rotil: »Za skupno stvar gre -pozabita na svoje razprtije in si podajta roko!« Nezaupljivo sta si podala roko in Voss je pri tem rekel: »Naj ima vaša prihodnja drama uspeh, kakršnega želite meni!« Nakar Sudermann: »Slišite? Ze spet začenja!« X SISTEM TIPK PRI KLAVIRJU VELIK ODKRIT P0H0TNE2 VETRNJAK, KORISTO- LOVEC AM. ZVEZNA DRŽAVA (GL. MESTO AUGUSTA) AVTOR: SIMON BIZJAK PRIMOŽ TRUBAR MAKEDONSKO KOLO PRVA STRAN REVUE VZORNIK BOGINJA RODOVITNOSTI PRI Z. SLOVANIH X DONOSNO DEL. MESTO Z MALO DELA TKANINA ZLESKOT- NIMI VZORCI EMIL NAVINSEK MARIBORSKA AVTOMOBILSKA TOVARNA MESTO V J. FRANCUI (IZCRK LESA) GOROVJE V BOLGARIJI (IZCRK URA) NASPROTJE OTOPITVE REKA V SREDNJI ANGLUI JAPONSKA NABIRALKA BISEROV ZELO TRDA KOVINA (Cr) SL. PESNIK, DRAMATIK IN LIT. TEORETIK (DENISI TAKSA ZA ODVOZ SMETI POSMEHUIV ČLOVEK ŽIVALSKA USTNICA VZTRAJANJE PRI STARIH VREDNOTAH STATI IA DEL ARHAIKA LITINA ZA OSI POKRAJINA V HIMALAJI DINJA ODPADNA VODA SL. ARHITEKT (IVAN) PASTIR V J, AMERIKI IT. IGRALKA (AMANDA) SAKSONEC ANDREJ INKRET ISLAMSKO ROMARSKO MESTO V S. ARABUI OBLIC IZTEPALNIK, IZTEPAC NAJSVETLEJŠA ZVEZDA V ORLU NEKD. JAPONSKI POLITIK (HAJATA) ZVEZA DRŽAV JV. AZIJE KRAJ PRI POREČU (IZ CRKART) NJORKA ANLEŠKA PEVKA (SADE) JETNIK-PAZNIK V TABORIŠČU EDEN VELIKIH BOGOV HINDUIZMA KREK UROŠ URAD, BIRO \ SL. PEVKA RUPEL DELEC MOLEKULE OKLEPNO VOZILO VELIKA MORSKA RIBA HRV. PESNIK UJEVIC ZORANA ZEMLJA PISATEU CANETTI BIKOV GLAS ’ROPADNIKI SR. KATOLIŠKE CERKVE PISATEU FLEMING ALOJZ GRADNIK VRSTA POMIRILA ANICA CERNEJ DIHANJE OKRAS OLEPŠAVA (STAR.) IGLA ZA MIKROBIG LOŠKE RAZISKAVE ANG. PISEC IN ZGODOVINAR (JOHN) ZELO PRIDEN DELAVEC EGIPTOV- SKI BOMBAŽ VARJENO MESTO ~8YA ‘OWW '3VHV3 ‘NOL3V ‘VZH 'mo ‘VlDVffldSHH ‘m>ivwiv ‘NV1 ‘ILVINfl ‘svtih ‘TVH ‘V1NVN ‘XNVX ‘VNHVSId ‘ra ‘VMS ‘nov ‘kvi ‘VCEDD ‘OTVdHLZI ‘SVS ‘OHHNVT1 ‘mrariA ‘VNOTHtM ‘VNIAOSO ‘»OZV ‘NHZnVNODIOVtLl ‘VdVH ‘VNMVLHNS ‘ZINOJ 'PODi :OUABJOpOyV :A3JJS3TH © RAI 1 7.00 9.00 9.30 10.00 10.30 10.45 11.45 12.25 12.35 13.30 14.00 15.45 18.00 18.15 18.30 19.35 20.35 20.50 0.00 0.30 0.35 2.00 Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Oddaja za najmlajše Tedenski pregled televizijskih programov: La-Raichevedrai Svetnik za 3. tisočletje: A. Maria De’ Liguori Nabožna oddaja Sedmi dan - Pričakovanje Maša Koncert za mir Vreme in dnevnik Oddaja o medicini Check-up Dnevnik Film; Polly 6 tornata (glas., ZDA '90, i. K. Kni-ght Pulliam, P. Rashad) Variete: Dinsey Club, vmes risanke in igre Dnevnik Nedeljski evangelij Variete: Luna Park Vreme, dnevnik, Sport Variete: Luna Park - La zingara (vodi P, Bando) Variete: Bcommettiamo che...? (vodita Fabrizio Frizzi, Millv Čailucci) Dnevnik 1, zapisnik, horoskop in vreme Filmske novosti Film: Carioca (glasi, ZDA ’33, j, Ginger Rogers, Fred Astaire, D. Del Rio) Variete: Su e gin P RAI 2 6.55 10.30 12.00 Jutranja oddaja Mattina in famiglia, vmes (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, 9.30,10.00) dnevnik TG2 TGR v Evropi, 11.00 Potrebujem te Variete: V družini 13.00 13.50 14.50 15.40 16.30 17.00 18.05 18.45 19.35 19.50 20.30 20.50 22.30 23.50 0.10 0.40 Dnevnik, športna odd. Dribbling in vreme SP v smučanju Glasb, oddaja: Mio Capi-tano Variete: 11 fantacalcio Tvoj bližnji Komični filmi S. Laurela in O. Hardyja Oddaja: o izletih in potovanjih Sereno variabile I giustizieri della notte ^ Sport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Kart Dnevnik ob 20.30 Film: La morte si fa bella (krim., ZDA '91, L J. Rubin, SaIIy Kelleman) Koncert za mir (Orkester akademije Sv. Cecilije, dir. V. Spivakov) Dnevnik in vreme : Tedednski pregled televizijskih programov Film: La tnafia lo chia-mava il Santo (krim.) ^ RAI 3 12.15 12.25 13.20 14.00 14.50 15.25 18.50 19.35 20.00 20.30 22.30 23.55 Pregled tiska. Film: Gli emigranti Pregled televizijskih pr. Nan.: Vita da strega 10.50 SP v smučanju Dnevnik Drobci jazza SP v smučanju Rubrika o morju - Ribiči pripovedujejo Deželne vesti, dnevnik TGR Okolje Italija » Sport: odbojka, rubrika Doposci, ciklokros, košarka Vreme in dnevnik Deželne vesti Caro Lubrano... Film: Addio mia conču-bina (dram., Kit’93, r. C. Kaige, i.G. Li, L, Gheung) Dnevnik, deželne vesti Dnevnik in vreme 0.05 1.10 Nočni šport: boks, Usini-Menegola (IP v superpe-resji kat.) Variete: Fuori orario, vmes filmi RETE 4 6.00 7.30 Nan.: Nevarne ženske, 7.00 Jeffersonovi Nad.: Piccolo amore, 8.00 13.30 14.00 16.15 19.00 19.30 20.00 20.30 22.35 1.30 Indomabili, 9.00 Cuore ferito, 10.15 Felicita, 11.45 Valoria in Massi-miliano, 12.30 Zingara, vmes (11.30) dnevnik Dnevnik Medicine a confronto Film: Louis De Funes e il nonno surgelato (Fr. ’69) Nan.: Le cinquc signore i Buchanans | Dnevnik in vreme ! Variete: Le pih belle scene da un matrimonio Film: Fratello Sole, sorel-ia Luna (biog.. It. ’72, i. G, Faulkner, J. Bmvker) Film: La giostra umana (kom., ZDA ’52, i. R. j VVidmark. D. Waayne), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska CANALE 5 6.00 9.00 Na prvi strani Nan.: Arnold 9.30 11.30 13.00 13.25 13.40 16.00 18.00 Film: Bravissimo (kom., It. '55, i. A. Sordi) Aktualno: Televizijsko sodišče - Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi cjuotidiani Aktualno: Amici Otroški variete TG 5 Flash - Kratke vesti 18.05 20.00 20.40 22.45 23.05 2.00 Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Film: Ricky & Barabba (kom.. It. '92, r.-i. C. De Sica, R. Pozzetto) Dnevnik Film: Superman (fant., ZDA '78, i. C. Reeve, G. Hackman), vmes 0.00) nočni dnevnik |. Sgarbi ciuotidiani ITALIA 1 6.30 10.30 12.25 13.00 15.00 16.00 16.30 17.50 18.30 19.05 20.30 22.30 0.00 1.10 2.10 Otroški variete Film: tl segreto della strega (fant., Kan. '90) Odprti studio, 12.40 Spori studio Otroški variete Glasba: The Queen Phe-nomenon Variete: Colpo di fulmine Eno leto športa Aktualno: 8 mm Odprti studio, vreme, 18.45 šport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II [principe di Bel Air i Film: Sheena, regina della giungla (pust,, ZDA ’84, i. T. Roberts, Ted ; Wass, E. De Toro) iFilm: Il mio nemico | (fant., ZDA '85, i. D. I Quaid, L. Gossett jr.) ! Aktualno: Fatti e misfatti j Italija 1 Šport g Nan.: Baywatch S TELE 4 13.30 20.30 17.45, 19,30, 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi Film: Il favoloso Andersen, 22.30 Deathstalker (#) MONTECARLO 14.00 9.20 18.00 20.30 18.45, 20.25, 22.30, 1.00, Dnevnik 10.45, 12.15, 13.45 SP v smučanju Variete: Zap zap Film: I cannoni di Nava- rone (vojni, ZDA ’61) RAI 3 slovenski program Koper Radovedni Taček: Muzej B Oglejmo sil, 11. del angl. 1 dok. serije Zgodbe iz školjke Epi Učimo se tujih jezikov: angleščina, 1. del Snežna vila Juki, miif japonski risani film Analitična mehanika ES Redovnica Bernardka li Juretič v boju z mamili ikTQ Poročila Hugo, pon. TV igrice Videostrani Svet narave, angl, ppljn- dnoznanstvena oddaja Tednik, ponovitev Policisti s srcem, 22. del avstralske nanizanke Starodavni vojščaki, 7. del amer. dok. serije TV dnevnik 1 Otroški program: Pravljice iz mavrice Irska, 1. oddaja Alpe Jadran Hugo, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Sport Ta presneti blues Biblija, 41. oddaja JR Turistična oddaja Dnevnik 3 Čudna znanost, ameriški film Poročila m Tv jutri, videostrani Maribor: SP v alpskem smučanju, veleslalom (Z) Euronetvs Leteči zdravniki, TV nanizanka Dokumentarna oddaja Family album, tečaj an-gleskeg jezika Slovenski program: Novoletni športel - oddaja o zamejskem športu in športnikih Primorska kronika Nikar TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja Globusov tik tak Četrtkova športha oddaja, ponovitev Kennedv. 6, del serije Vsedanes - TV dnevnik Košarka - SP Ljubljana: Litostroj - Republika Po-r stojna Achtung Babv! - oddaja o kulturi, avtor: Roberto Fermcci (aElP Avstrija 1 Otroški program, pon. Vroča sled Maribor: SP v alpskem smučanju, veleslalom. (Z), 1. tok. prenos Flachau: SP v alpskem smučanju, veleslalom IM), 1. tek, prenos Maribor: SP v alpskem smučanju, veleslalom (Z), 2. tek, prenos Bischofshofen: smučarski skoki Flachau: SP v alpskem smučanju, veleslalom (M), 2. tek, prenos Bischofshofen: Smučarski skoki Disney predstavlja: Levlji kralj Fantom iz opere, 2. zadnji del Zmajev prstan, 1. del itaL fantazijskega filma * Cas v sliki, kultura Vreme Spori Zveneča Avstrija Šport M Bolne sestre 3 Gas v sliki fr- SLOVENIJA 2 9.20 10.55 12.20 13.15 13.55 15.30 15.55 18.30 19.30 20.05 22.05 Maribor: SP xr alpskem smučanju, veleslalom (2), 1. tek, prenos Flachau: SP v alpskem smučanju, veleslalom (M), 1. tek, prenos Maribor: SP v alpskem smučanju, veleslalom (Z), 2. tek, prenos Bischofshofen: smučarski skoki Flachau: SP v alpskem smučanju, veleslalom (M), 2. tek, prenos SP v športno-ritmični gimnastiki, posnetek revije Ljubljana: DP v hokeju na ledu: Olimpija hertz - Sportina Bled, prenos Karaoke 4x4 Policijska pištola, film Sobotna noč A KANALA Kaličopko, Aliča v čudežni deželi Dance session, pon. Spot tedna Magnetoskop, kontaktna glasbena oddaja Vreme Generacija transforme-rjev II, 45. del serije Devetdeseta, pon. oddaje o stilu 25.55 1.40 3.15 Trije bratje, ital.-fiane. film, 1980 Onstran nedolžnosti, ponovitev V znamenju device, ponovitev filma OIHEF3 Avstrija 2 9.05 10.45 12.10 13.00 13.05 14.45 15.30 17.00 17.05 17.53 18.00 18.25 19.00 19.17 19.30 20.15 21.55 22.05 23.45 1.25 2.30 Caprice, amer. vohunska parodija, 1966 Beethoven, pon. ameriške komedije Dopoldanska praznična oddaja Cas v sliki Brez mame ne gre, nemški fihn, 1958 Režija: Erik Ode Skoraj počitnice Molk v gozdu, nemški film, 1955 Cas v sliki Sfinga - Skrivnosti zgodovine Svetovne religije Milijonsko kolo Slika Avstrije Avstrija "danes Loto Čas v sliki, kultura Mož v senci, 3. del Cas v sliki Vse je komedija Priča obtožbe, ameriška kriminalka Pogledi od strani Videonoč Slovenija 1 R. Glas Ljubljane 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7,30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik: 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; n .30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30,16.30,17:30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.30, 12.30 Smučanje; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 13.00 Smučarski skoki; 14.00 Smučanje; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Glasbene želje; 19.30 Sport in vaše melodije; 22.23 Heavy metal. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Zgodnja dela: 15.00 Zborovske skladbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 P. Hindemith; 19,30 La Boheme; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Zvočna napoved; 8.50 Pesem tedna; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.45 Sobotna terenska akcija; 11.50 Sobotna akcija Primorski zaliv; 12.30 Opoldnevnik; 12.55 Terenska akcija; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Zanimivost; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki In odmevi - prenos RS; 16.00 20 Modrih; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 11.00 Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Balio 6 bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Narečna odd.; 14.50 Single tedna; 15.00 Redazione teen: 18.45 Rl- \^gatoni; 20.00 Prenos RMI. 7.00-11.00 Dej nehi no; 8.00 Horoskop; 9.30 Kam danes; 10.15 Novice; 11.05 Notranjsko-kraškl mozaik; 12.00 BBC Novi-ce;13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.00 Vodeni program; 15.15 Novice; 17.30 Angleščina, 19.15 Novice; 19.25 Vreme; 20.00 Stampeedo; 22.00 Hotmtx mušic. Radio Kranj 9.00. 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro;7.40 Pregled tiska; 10.40 Inform-maclje, zaposlovanje; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale: 13.00 Pesem tedna;15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Pesmi tedna; 19.30 Večerni program Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših; 13.00 Slovensko-bistriška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 iz Slovenskih gioric; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 Športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni. Radio študent 11.00 Curriculum vi-tae;14.30 RO: Mississippi Delta Blues: 17.00 Kinob urger pri Big Maxul8.00 Radio Ropot; 19.00 TB: Sun Ra & Year 2000 Myth Science Arkestra; 20.00 Hit Parada '95!!!. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.00 Koledar; 8.30 Beseda za današnji dan; 8.40 Glasbeni predah; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Slov. lahka glasba; 10.00 Mladinski oder: Mestni godci (r. B. Hrvatič, MS KD Primorec); 10.45 Božične skladbe: VS Gallus Consort; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Orkestri; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.00 Duh časa in čar odra; 15.40 Made in italy; 16.00 Cigani, večni popotniki; 16.35 Glasba za vse okuse; 17.00 Koncert božičnih pesmi; 18.00 Mala scena: Mille et non plus mille (A. Rebula, r. M. Sosič); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12,15. 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila;10.00 Foyer; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Morski val (vsakih 14 dni); 20.30 Prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 6.30-7.00 Praznična (P. Zunder); 18.10-18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. /■ P . SREDISCE 20 ' Sobota, 6. januarja 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 # Sonce bo vzšlo ob 7.44 in zašlo ob 16.31. Dan bo dole 8 ur in 47 minut. Luna bo vzšla ob 14.25 in zašla ob 02.21. 5.1 povprečna 6.00-7.00 Ljubljana Bežigrad 43 Trbovlje 103 Zagorje Hrastnik Veliki vrh Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska v J—1 4.1? 24-uma max. uma 75 154 173 266 271 529 188 413 161 519 Predvsem popoldne bodo vremensko občutljivi ljudje imeh manjše težave s počutjem in tudi spanec bo nemi- DANES TRBIŽ CELOVEC O -5Z-3 O KRANJSKA GORA ^ -7/3 O GRADEC -A/-2 O S. GRADEC -5/-2 M. SOBOTA O -*/-2 MARIBOR 0-6/-2 o PTUJ TRŽIČ -5/-2 O KRANJ OVIDEM -1/3 —»N. GORICA O -,/3 CELJE O -6/-1 GORICA o O ° POSTOJNA o “6/-2 N. MESTO o ^ ZAGREB -3/-1 O UMA! m OPATIJA bREC PMIN O O Slovenija: Pretežno oblačno 5 bo, ponekod v zahodni, južni ¥ in osrednji Sloveniji bo občasno rahlo naletaval sneg, ki bo na Primorskem prešel v rahel dež. Najvišje dnevne temperature bodo od -5 do 0° C. Sosednje pokrajine: Pretežno oblačno bo. V krajih zahodno in južno od nas oodo rahle 1 I 350 mikrogramov/m3 700 mikrogramov/m3 SNEŽNE RAZMERE Mariborsko Pohorje Golte Rogla Kope Cerkno Kranjska gora Kanin Ivarčko-Osven cm 100 75 120 70 50 50 190 70 Na omenjenih smučiščilTnapravt? obratujejo. NoCna smuka: Ivarcko-Os-ven in Straža na Bledu do 20. ure; Liboje od 14.30 do 19. ure. Tekaške proge: Rogla, Kope, Kalic, Ulovka, Logarska dolina. Mariborsko Pohorje, Rog Crmošnjice, Golte, Kranjska Gora, Cerkno, Soriška planina, Kalic, Sodražica, Ivarcko-Osven in Vogel (delno). Za dostop do Mariborskega Pohorja ter, Rogle in Dolin je potrebna zimska oprema._______________________ TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH 500 m °C -3 1000 m -7 80 cm 1500 m -5 30-50 cm 2000 m -6 2500 m -9 160-185 cm 2864 m -11 l snežnimi plazovi je veliko. Največje je v gorskem svetu zahodne Slovenije, kjer je zapadlo največ novega snega. Na območjih, kjer so velike količine napihanega snega, je tveganje lokalno 4. stopnje, sicer po visokogorju pa 3. stopnje po evropski petstopenjski lestvici. Razmere za obisk visokogorja niso primerne. i GORICA GORICA o 1/4 O w UMAC POSTOJNA o -s/-1 N. MESTO o -J«j KOČEVJE CRNOMEU V Slovenju: V nedeljo bo oblačno. Na Primorskem bo rahlo deževalo, drugod rahlo snežilo. Obeti: V nod na ponedeljek se bodo padavine nekoliko okrepile in v ponedeljek popoldne ponehale. SVET / SLIKA PRI SLIKI.„.ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Zgodbi o slanih BERLIN - Rahla razburjenost po zajtrku in nejevolja zaradi mlajše tekmice sta zadostovali, da je stara slonica Laksh-mi v berlinskem živalskem vrtu izgubila ravnotežje in z vso težo (štiri tone) padla na Čuvaja Clemensa Reckmanna (70 kilogramov). Izmazal se je z zlomom stegnenice. Kot vsako jutro zadnjih deset let, je Reckman stopil v ogrado za slone, da bi jim počistil domovanje in jih nahranil. Pri prerivanju z mlado Sveo, ki ima 24 let, je 54-letna Laksh-mi izgubila ravnotežje, zamajala se je in padla. Toda pri tem je z vso težo telebnila na nogo čuvaja in mu, kot rečeno, zlomila stegnenico. Da se je rešil izpod dušeče teže, so Reckmannu morali pomagati kolegi, ki so pomagali na noge tudi slonici. Slika tu zraven pa se ne nanaša na staro Lakshmi, pač pa na slonico Sally, ki živi v Polk Cityju na Floridi v posebnem centru za zaščito slonov, ki je povezan s slovitim cirkusom Bar-num. Prav tam je v prejšnjih dneh povila krepkega mladiča. (Telefoto AP) Petelin na zatožni klopi PARIZ - Kdaj in koliko lahko kikirika petelin? Člani prizivnega sodišča v Bor-deauxju so si vzeli čas za premislek do konca februarja, prvostopenjsko sodišče pa je lastnika jutranjega neutrudljivega pevca, nič hudega slutečega petelina Renata obsodilo na 300 frankov (okrog sto tisoč lir) globe. Zadevo je pred sodišče prignal Jean Sogni, glasbenik in starinar, ki se je umaknil na deželo z željo, da bi počival. Pa je za soseda v Loubejacu v pokrajini Perigord dobil Bernarda van Severina, ponosnega lastnika petelina Renata. Med glavnimi »odlikami« Renata je prav jutranjo kikirikanje, s katerim se v presledkih oglaša vsako jutro od 4.30 do 7.15. Sogni je zahteval, da »jutranji ropot« preneha, zagovorniki glasnega Renata pa pravijo, da bi potem morali utišati še vse pse in ptice. Manjka mu treninga CALUMET (Michigan) -Izredno sneženje, ki so ga zabeležili v prejšnjih dneh v nekaterih predelih Združenih držav, je prinesel prebivalstvu veliko preglavic, nekaterim pa tudi veliko veselje. Fant na sliki se imenuje Greg Hup p ter je debelo snežno odejo v kraju Calu-met izkoristil, da je preisku-sil svoje veščine na saneh. Sodeč po sliki pa bo moral mladi Greg Se veliko trenirati, če bo hotel izboljšati svoj očitno pomanjkljivi stil. (Telefoto AP) Zaklad reke Kway le pobožna želja BANGKOK - Mrzel tuš za vse tiste, ki so jih razburile novice o »zakladu reke Kwai«. Po pisanju Bangkok Posta namreč treh železniških vagonov, polnih zlatih palic, ki naj bi jih Japonci naropali med drugo svetovno vojni, sploh ni. Časopis je in-tervjuval nekega japonskega povratnika, ki je med vojno služil v vrstah vojaške policije v tajski pokrajini Kan-chanaburi in ki je gladko zanikal, da bi od tistega zaklada karkoli ostalo. Možakar, ki je bil nadzoroval zavezniške ujetnike pri gradnji zloglasnega mostu čez reko Kwai, je izjavil, da je bil »zaklad« že zdavnaj prenesen na Japonsko in da je v jami ostala kvečjemu kaka puSka in prazne konzerve vojaške hrane. Za zdaj ni znano, ali bo intervju prepričal tajskega pod-ministra za izobraževanje, da se odpove svojemu lovu na zaklad. Potem ko se je pred časom brez uspeha odpravil na kraj, kjer naj bi bil zaklad, in pustil trumo novinarjev in fotoreporterjev z dolgim nosom, je zdaj napovedal, da bo Sel v kratkem Se enkrat tja. Očitno je prepričan, da vagoni zlata ne čakajo drugega, kot da jih kdo odkrije.