Leto 48___________________VJtU^Si________                      Stran^^
J.E.Bogomil:        .           Med   vojsko.
Marsikaj   novega  je   pokazala   sedanjemu svetu svetovna vojska.   Še pozni rodovi si bodo pripovedovali, kaj in kako se je godilo tačas. Če bi znali psi govoriti, bi vcdel povedati tudi Podlipnikov Sultan, kaj je doživel ob času svetovnc vojskc.
V Loko je prišel »pasji trcn«. Psi so vozili Hčne in nelične vozičke, zraven psa pa je ponosno stopal postaren vojak. Vesel je bil, da ni na fronti; žalosten pa, ker ni doma. Pa to je njegova reč. Nas bolj zanima pasji tren.
Slaparjeva Rozika si je takoj nekaj opomogla s pasjim trcnom. Komaj je videla, kako znajo psi voziti, žc ji je moral domači hlapec napraviti voziček in vso pripravo in opravo, da jc lahko vpregla domačega Pinčeta.
»Sedaj bo pa Pinče vsaj za kakšno delo pri hiši,« je rekla. »Preje je samo jedel in lajal, pa zopet lajal in jcdel. Sedaj bo pa vozil voziček, v vozičku se bo pa vozila moja punčika, ki sem jo dobila za Božič od mame.«  Tako je rekla in tudi ukrenila.
Toda Pinčc je bil s svojo novo službo bolj tnalo zadovoljen. Vsaj gledal je silno grdo in s tako togoto peljal tisti voziček, da se mu je brala ogorčenost kar z vsega njegovega vedenja. Ko bi bil Pinče vedel, da je pasji tren kriv vse te njegove nesreče, res ne vemo, kako bi se bil znesel nad to novodobno prikaznijo.
Sicer je bil pa Pinče precej kmalu ob to pasjo službo. Neko popol-dne sta peljala z Roziko punčiko malo na zrak. Pa je zagledal Pinčc za mejo sosedovo muco. Staro sovraštvo do mačjega rodii je zavrelo v nje-govem pasjem srcu in izbruhnilo s tako silo, da ga Rozika ni mogla vcč ukrotiti. Rozika je padla, Pinče — pa v dir čez drn in strn za mačko, vprežen seveda v svoj službeni voziček. Na potu jc kajpak izgubil pnn-čiko, voziček pa občutno polomil.
Tako je priše' Slaparjev Pinče v svoje najvcčje veselje ob to službo.
Podlipnikov Sultan pa ni bil tako srečen.
»V Loki je pa pasji tren!« to novico je prinesla nekega dne Podlip-nikova Milka svojemu bratcu.
»Kaj pa je to: pasji — čakaj no, pasji, pasji...«
»Kaj je pasji tren? To je tako, da psi ravnotako vozijo kakor konji.«
»Ali res?«
»Res, res.«                                     %
»Pojdi, greva gledat.«
Ni bratcu preje odleglo, da sta šla res gledat Jožck in Milka v Loko   ' pasji tren.  Tam se je Jožek prcpričal na lastne oči, kaj in kakšen je pasji tren.   To je bilo rcs nekaj imenitnega!   Jožek jc takoj sklenil, da bo do-mači Sultan zanaprej tudi tako vozil kakor vojaški psi.
Groharjev Janez. jc pa s svojo učenostjo pripomogel, da je Sultan prejkomogoče nastopil svojo novo službo. Jancz se jc učil v mestu scd-larskega rokodelstva.   Kcr je moral njegov mojster v vojno službo, je pa
1
M<jf°isko.
Stran 90                      ._________VR TEC                                       Leto 48
on prišel domov. Na tega Janeza se je obrnil Jožek, in Janez je res naredil vso pasjo opravo za vožnjo, kakor jc pač vedel in znal. Pri svo-jem mojstru se kaj takega ni nikdar učil, pri vojaških psih si pa ni upal te oprave bolj natanko ogledati, ker se je bal, da ne bi ga prijeli za izdajalca, če prenatanko opazuje vojne skrivnosti. Pa je Janez vseeno pokazal, da ni bil zastonj v mestu.
Prva poizkušnja je pokazala, da je Janez rešil svojo nalogo prav mojstrsko. To je bilo toliko bolj neugodno za Sultana. Zakaj, naj je bil Sultan pri volji ali ne, kadar je bil Jožek pri volji — in to je bilo vsak dan ¦— pa je moral Sultan pred voz. Z Milko sta ga vpregla, pa Ela pa Mirko sta sedla na voziček, pa hi, hi, hi! — skozi vas. Zadaj je pa pri-sedel še Jožek in kazal vsem ljudem svoje lepe bele zobe. Milka je bila pa najmočnejša, zato je pa morala voziti: modro kot vojak pri trenu.
Vojaki so odšli in vojaški psi z njimi. Podlipnikov Sultan se je moral pa še dolgo pokoriti, preden je bilo pozabljeno, kdaj je bil pasji tren v Loki.
m                                      '