Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 1040 K, za pol leta 5'20 K, za Četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za NemCijo za celo leto 12 K, za pol lota 6 K, za Četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije eo poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Snostopna petit-vrstica, (Širina 72 mm) Ishaja vsako sredo in soboto. 20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin. Posamezna štovilka 10 V. v Cemu volimo? Ekscelenci baronu Bienerthu se je zlju-bilo razpustiti državni zbor in razpisati nove volitve. V uradnem listu »Wiener Zeitung« je na dolgo in široko razkladal, da noče nič druzega kakor tak parlament, ki bo res kaj delal. Kdor ni prespal zadnjih štirih let, je pač takoj videl, da gospod baron le zato toliko govori, da se ne bi ugenile njegove prave želje. Kajti če zadnji parlament ni veliko delal, mu ima baron Bienerth najmanj očitati, saj ravno on ničesar ni storil, kar bi bilo olajšalo delovanje parlamenta, narobe pa ga je vselej pošiljal domov, kadar je prihajal čas, da bi bil državni zbor delal tudi kaj takega, kar ni bilo ravno vladi pri srcu. Ker pa je v Avstriji vendar tudi še' dosti takih ljudi, ki so res politično še dlje spali kakor zadnja štiri leta, je smela vlada upati, da ji bodo vsaj taki zaspanci verjeli. Toda baron Bienerth ima dobre prijatelje in najboljši med njimi so tako nerodni kakor riba na su.hem. Na čelu čudežnim junakom je vodja krščansko socialne stranke dr. Gessmann, ki je bil tako nepreviden, da je na Dunaju razodel prave namene barona Bienertha, tiste, katerih ni objavila »Wiener Zeitung«, katerim pa sc je vsak razumen človek lahko prav sam domislil. Vlada nima nobene bolj vroče želje, kakor da bi socialisti pri teh volitvah izgubili kaj mandatov, Ne vemo, če je Bienerth svojemu prijatelju Gessmannu kaj posebno hvaležen za to razodetje; ampak modro ni bilo. Nam je seveda všeč, če se volilcem odpirajo oči, mislimo pa, da ni posebno všeč Bienerthu. Socialne demokrate bi torej radi pripravili ob nekoliko mandatov. Če bi namesto njih spravili v parlament nekoliko krščanskih socialcev in podobnih junakov, bi bil Bienerth na konju. Imel bi svojo večino in bi lahko vladal tako, kakor mu veleva njegovo srce, še bolj pa tisti gospodje, ki na skrivnem premikajo polit;čne oblake. Vsaka vlada bi rada imela zanesljivo večino. S tega stališča se tudi Bienerthu ni čuditi. Toda nikjer ni zapisano, da je Bie-nerthovo stališče tudi stališče ljudstva. In če bi gospod baron rad imel večino, ie še veliko vprašanje, zakaj in čemu naj bi mu jo volilci dali. Kaj hoče Bienerth? Delegacije so dovolile dridnavte in oklop-njače in torpedovke, pa kanone. In zdaj bo treba vse te ljubeznive šale plačati. Denar za vse to nedolžno orodje ima dovoliti parlament. Gospodje velekapitalisti, ki so bili navdušeni za vse čolne, niso nič navdušeni za to, da bi sami plačevali svoj »patriotizem«. Profit, ki ga bodo nesle barke in vse, kar spada nanje, bodo radi vtaknili v žep. Zaradi teh profitov kar niso mogli pritajiti svojega veselja, ko je bilo v delegacijah dovoljeno, kar je zahteval mornariški poveljnik. Ali spravljati profit in plačevati, je velika razlika. Oni bodo pobrali dobiček, plačevalo pa naj bi ljudstvo. In finančni ministri si drug za drugim belijo glavo, kako bi iztla-čili iz delavnega ljudstva toliko, da bi ne bilo treba kapitalistom posegati v žep. Cele šume novih davkov so si izmislili, vse takih, ki bi jih morale plačevati najširše ljudske plasti, pa da same ne bi vedele kdaj in kako. Tem čednim nakanam pa nihče ne nasprotuje tako odločno kakor socialni demokratje. Nobena meščanska stranka ni načeloma nasprotna vojaškim zahtevam in novim indirektnim davkom. Tudi tiste, ki danes nasprotujejo, so jutri pripravljene dovoliti vse, če jih vlada pusti h krmilu. Tako je n. pr. slovenska klerikalna stranka delala ne le opozicijo, ampak celo uganjala obstrukcijo; ali naj postane Sušteršič ali pa kdo izmed njegovih ljudi minister, pa bo cela stranka dovoljevala vse, kar bo vlada hotela. Saj je Sušteršič v delegacijah glasoval za morna- riške in vojaške zahteve še v času, ko se je cela njegova stranka doma delala skozinskoz opozicionalno. Meščanskih strank se torej baron Bienerth ne boji prav preveč. Ampak socialni demokratje so mu na poti. Zakaj socialnim demokratom ne gre za to, da bi postali ministri. Nasprotni so indirektnim davkom in od te poti jih ne odvrne nobena sila. Bienerth bi rad, da bi prišlo manj socialnih demokratov v parlament kakor zadnjič. To se pravi, da ne bi bilo zanj nič na svetu tako neprijetno, kakor če bi prišlo več socialnih demokratov v parlament. Kar pa je Bienerthu najbolj neprijetno, to je za ljudstvo najbolje. Novi indirektni davki pomenijo novo draginjo. Davek na alkohol podraži žganje ; davek na cuker poviša ceno sladkorju; z davkom na mineralne vode se podraže slatine, kiselice, sodavica i. t. d. Z monopolom na vžigalice se zmanjša škatljica žigic, zato pa se cena podvoji. Vse življenje ljudstva se na ta način podraži. A že sedaj je draginja taka, da delavstvo komaj živi. Na vseh koncih in krajih morata delavec in njegova žena varčevati, pa še ne moreta kupiti družini vsega, kar bi bilo treba. Še večja draginja pa bi morala široke sloje prebivalstva obsoditi naravnost na stradanje. Zato so socialni demokratje odločni nasprotniki indirek-tnih davkov in njihovih glasov ne bo nobena vlada, pa naj se imenuje kakor se hoče, dobila za taka bremena. Mislečim volilcem mora torej biti namen letošnjih volitev jasen. Ker želi baron Bienerth, da bi prišlo manj socialnih demokratov v državni zbor, mora biti želja vseh zavednih volilcev, da bi jih prišlo še več. Volili bomo za to, da preprečimo nove napade na itak že izpraznjene ljudske žepe. Volili bomo za to, da obračunamo z vlado, ki se nikdar, odkar je na krmilu, ni brigala za potrebe ljudstva. Volili bomo zato, da se obvaruje ljudstvo še večje draginje. In ker je vsled razpusta državnega zbora zakon o starostnem zavarovanju za enkrat padel pod mizo, se bomo bojevali za to, da se namesto večnega izmozgavanja ljudstva enkrat tudi kaj stori za ljudstvo. Z drugimi besedami: Volili bomo socialno demokratično, ker nam je to edino jamstvo, da vladno drevje ne bo zraslo v nebesa. Volili bomo socialno demokratično, ker je izvolitev socialnih demokratov najbolj neljuba Bienerthovi vladi in ker je to najboljše jamstvo, da pridejo vsaj najnujnejše ljudske zahteve enkrat do veljave. Breznarodna socialna demokracija. Volitve so pred durmi in kdo bi se čudil, da se začenja proti socialni demokraciji zopet rogoviliti s tistimi frazami, ki so že tako stare, da so kar sive, pa bi jih niti najpodlejši »tar.dlar« ne vzel več za groš. Vedno v časih boja pa jih pregrevajo naši ljubeznivi nasprotniki, čeprav se je že neštetokrat dokazalo, da so ne le izmišljene, ampak tudi neumne. Med najbolj priljubljene obrekljivke šteje tudi ta, kako strašno »breznarodna« in »pro-tinarodna« je socialna demokracija. V resnici je ravno socialna demokracija narodno najbolj pravična stranka. Ali nasprotnikom ne gre za pravičnost. Tudi jim ne gre za to, da bi se končali narodni boji in da bi se res dosegla narodna enakopravnost. Zakaj od narodnih razprtij in bojev žive. Nihče ne bi verjel, da so advokati nasprotniki pravdanja. Tako bi bilo pa tudi nezmi-selno verjeti, da so narodne stranke nasprotne narodnim krivicam in narodnim ho-matijam. Kajti te so zanje to, kar so za advokate mastni procesi. Od socialne demokracije pa se nima narodna enakopravnost ničesar bati, zakaj samo po načelih socialne demokracije je mogoče, da se izvede kdaj ta enakopravnost. Jasno označuje narodnostno stališče socialne demokracije resolucija, ki je bila sprejeta leta 1899 na zboru avstrijske socialne demokracije v Brnu. Ta resolucija obsega precizen program, ki bi bil lahko podlaga vsaki stranki, kateri gre za rešitev, pa ne za zavlačenje narodnega vprašanja. Pravičneje nego brnska resolucija ne more noben program precizirati narodnega vprašanja in njegovih smotrov. Vsebina brnske resolucije je sledeča: 1. Avstrija naj se preuredi v demokratično zvezno državo; 2. namesto sedanjih zgodovinskih kro-novin naj se osnujejo samoupravne dežele, ki obsegajo vsak narod zase. Zakone daje in deželo uoravlja narodna zbornica, ki se voli po splošnem, enakem in neposrednem volilnem redu; 3. vsi samoupravni okraji enega in istega naroda tvorijo skupaj narodno enotno zvezo, ki urejuje svoje narodne stvari popolnoma samostojno; 4. pravico narodnostnih manjšin varuje poseben zakon, ki ga ima skleniti državna zbornica; 5. ne pripoznamo nobenih narodnih pred-pravic, zatorej tudi nočemo, da se pospešuje državni jezik; v kolikor je treba posredovalnega jezika, bo določila državna zbornica. V uvodu povdarja resolucija, da je treba rešiti narodno in jezikovno vprašanje v smislu enakopravnosti in zahtev razuma. Rešitev tega vprašanja je kulturna zahteva, ki je v interesu proletariata in njegovega razvoja neizogibna. Nadaljevanje narodnega boja je eno tistih sredstev, s katerim zatemnjujejo vladajoči sloji dejanski položaj v človeški družbi, s čimer si tem lože ohranijo predpravice in nadvlado nad ljudstvom. Rešitev narodnega vprašanja je pa le mogoča v resnično demokratični družbi, ki je osnovana na podlagi splošne, enake, direktne volilne pravice, v državi, v kateri so odpravljene predpravice in privilegiji. Le na podlagi enakega prava in če se odpravi vsako zatiranje, je mogoče vzgajati in razvijati narodnostne lastnosti. Zategadelj je treba odpraviti vsak birokratični centralizem ravno tako, kakor fevdalne privilegije dežel. Socialna demokracija se torej izreka z vso odločnostjo za narodno avtonomijo in zavrača ravno tako odločno deželno avtonomijo, naj se skriva pod naslovom kakšnega »državnega prava« ali pa katerekoli »historične« fraze. Socialna demokracija noče prenašati preteklosti v bodočnost, ampak hoče, da si urede narodi svoje razmere v sedanjosti, kakor jim je treba sedaj fti za bodoče. Praznovanje prvega majnika. Krasno bojno razpoloženje vlada med delavskimi množicami in intriganti, ki so mislili, da z novimi volitvami starejo moč zavednega proletariata, se bodo zelo neprijetno zmotili. To je pokazalo predvčerajšnje praznovanje prvega majnika, ki je spravilo po vseh količkaj delavskih krajih ogromne množice proletarcev na dan in pokazalo med njimi tako čudovito navdušenje, da bo boj, ki stopi ljudstvo na celi črti vanj, pravi užitek. Prvi majnik se je vživel v čuvstvovanje avstrijskega delavstva in nobena sila ne iztrga tega praznika lastne volje več iz delavskih src. To je že znano in tudi nasprotniki si ne domišljajo več, da bi mogli še kdaj odvrniti zdramljene in zavedne delavce od tiste poti, na katero jih je postavila potreba in spoznanje. Ali nezavednim delavcem, ki še niso pogledali dovolj okrog sebe in k še niso spoznali pravih vzrokov bede in trpljenja, nastavljajo zanke in limanice, da bi jih ujeli in preprečili njih pristop k armadi osvoboditeljev. Praznovanje prvega majnika pa je pokazalo, da se gospodi ta posel slabo obnaša. Delavske oči in delavske glave se bolj in bolj odpirajo in spoznavajo, da ni rešitve brez boja in da njihovega boja nihče drugi ne more izvesti kakor oni sami. Beda sama najbolj skrbi, da se speči dramijo; kapitalizem s svojim bičem sili nevedne, da se uče. Bede in batin pa je za delavno ljudstvo od dne do dne več in zato se množe čete socialne demokracije kakor pesek v morju. Od majnika do majnika jih je več, od majnika do majnika so močnejše in v tem je najlepše jamstvo, da se bližamo tistemu maju, ko bomo namesto boja slavili zmago. * * * V Trstu je prvi majnik že splošno priznan največji praznik celega leta. Niti o božiču niti o veliki noči ni tako intenzivnega praznovanja. Ne le da počiva delo po vseh tovarnah in delavnicah, ampak tudi trgovine so zaprte po vsem mestu, na trgu ni stojnic, cestna železnica ne vozi, po privatnih pisarnah se ne dela. Mesto ima tako popolnoma praznično lice kakor noben drug dan v letu ne. Človek bi bil mislil, da je praznovanje doseglo že tisti vrhunec, ki se ne da več preseči. Pa vendar je bilo letos še nekoliko bolj intenzivno kakor druga leta. Na predlog socialnih demokratov v občinskem svetu so bili uslužbenci in delavci v vseh mestnih in v občinsko režijo prevzetih zavodih prosti in so se biez ovir lahko pridružili praznovanju ostalega delavstva. Najznačilnejši moment letošnjega praznovanja pa je ta, da je bila udeležba delavstva pri vseh priredbah tako velika kakor še nikoli, če odštejemo demonstracije za volilno pravico. Že zgodaj zjutraj je godba po vsem mestu naznanjala, da je napočil praznik. Zlasti se je odlikovala godba socialistične mladine, ki je bila sploh ves dan neumorna. V zgodnjih urah je človek že povsod srečaval gruče delavcev z rdečimi klinčki v gumbnicah. Posamezne skupine je gnala radovednost po mestu gledat, če je praznovanje pač splošno. Le tupatam se je našla kakšna manjša prodajalna, ki je hotela napraviti izjemo in na nekaterih krajih je prišlo do neznatnih konfliktov, ki so se končali s tem, da so se tudi tiste maloštevilne krama-rije zaprle. Množice delavstva so deloma sledile godbi, korakajoči po mestu, deloma pa so se zbirale okrog »Delavskega doma«. Okrog pol desetih dopoldne so se začele mase valiti proti Montebellu. Na čelu jim je vihrala rdeča zastava. Na ogromnem prostoru Wildijevega zemljišča se je zbrala prava armada delavnega ljudstva, ki sc je razvrstila okrog treh za italijanske, slovenske in nemške govornike pripravljenih odrov. Med tem so okoličanski sodrugi, katerih jedro so tvorili naši organizirani zidarji, napravili obhod z godbo in rdečo zastavo z Lovca po vsej spodnji okolici. Po vseh oko-ličanskih vaseh je ta povorka napravila velikanski vtisk. Čez Katinaro je prikorakala na slavnostni prostor. Vse je hitelo našim vrlim okoličanskim sodrugom nasproti in jih je navdušeno pozdravljalo. Bil je nepozabljiv prizor. Na to se je pričelo zborovanje. Na italijanski tribuni sta govorila sodruga dr. P i s c e I in Valentin P i 11 o n i, na slovenskem odru Etbin Kristan in Petejan, na nemškem pa Huppert. Na ogromni trati je bilo zbranih najmanj 15 do 16000 ljudi, okrog slovenskega odra jih je bilo dobrih 4000. O V2I2. je bilo zborovanje zaključeno, nepregledna množica se je razvrstila v po-vorko in sprevod je z godbo in zastavami odkorakal v mesto, čez Corso na Veliki trg, pa do »Delavskega doma«, kjer se je razšel. Popoldne je bila na istem prostoru velika delavska veselica, popolnoma po domače prirejena. Na raznih mestih je svirala godba, peli so pevski zbori, na improviziranem plesišču so se vrteli pari kakor bi bila vročina sveta blagodat, mladina je izvajala športne igre in sami nebeški oblaki, ki so okrog 4. popoldne izpustili nekoliko debelih kapelj, so se morali prepričati, da se to veselje ne da motiti. Težko je oceniti število te ogromne množice, ki se je zbirala na neprednein prostoru, a v nekaterih urah je bilo tu najmanj 50.000 ljudi. Umetni ognji so zvečer zaključili veselico in ko so se množice ob pozni uri vračale v mesto, je bilo, kakor da jim ni ne konca ne kraja. * V Ljubljani. V proslavo prvega majnika je ljubljanska okrajna organizacija priredila dopoldne ob 10. v areni »Narodnega doma« manifestacijski shod, ki je bil izredno dobro obiskan. O pomenu praznovanja prvega majnika z ozirom na načelne zahteve razredno zavedno organiziranega delavstva je poročal sodrug Bartl, o pomenu letošnjega prvega majnika z ozirom na predsto-ječe državnozborske volitve pa sodrug P e -trič. Oba govornika sta žela obilo priznanja. Pred začetkom in po končanem zborovanju je pel pevski zbor »Vzajemnosti« dva primerna zbora in končno na burno zahte-vanje zborovalcev marzeljezo. Razpoloženje je bilo navdušeno. — Popoldne pa je bila animirana zabava v restavraciji »Internacional«, pri kateri je tudi sodeloval pevski zbor »Vzajemnosti« in prigoden orkester. * * * Idrija. Letošnja majska proslava je prekosila vse dosedanje. 1. maj je postal v Idriji oficielni praznik. Dvorni svetnik Billek kot vodiielj erarnega rudnika je dogovorno z delavskim odborom ustanovil 1. maj za oficialni praznik rudnika mesto sv. Florijana. Manifestacijskega obhoda se je udeležilo nad 1000 oseb, prav tako shoda v pivarni pri »Črnem orlu«. Referiral je sodrug Anton Kristan iz Ljubljane, ki ga je shod tudi na predlog sodruga Stravsa soglasno pro-klamiral z velikim navdušenjem za kandidata za državnozborski volilni okraj Idrija-Logatec-Cerknica-Vrhnika. — Popoldne je bila zelo animirana zabava pri »Črnem orlu«. — Idrijski obrtniki so solidarno z delavci praznovali 1. maj — dali so delavcem prost dan ter zaprli delavnice. Le nekateri trgovci (Golli, Valentin Lapajne itd.) so iz sovraštva do organiziranega delavstva imeli svoje prazne prodajalne ves dan — odprte. Tudi prav! * * * Celje. Po večjih podjetjih je na dan prvega maja počivalo delo. Zvečer je bil v Skalnati kleti ljudski shod, na katerem je poročal sodrug Ivan T o k a n iz Ljubljane. Shod je bil dobro obiskan, pa bi bil še bolje, če ne bi bil silen dež marsikoga ustavil na poti. Nekoliko pristašev liberalnega kandidata Robleka je izzvalo debato. Sodrugi so jim dali prosto besedo, a povedati niso znali ti narodnjaki nič posebnega in za sodruga Tokana je bila malenkost, da jih je zavrnil. Po shodu je bila animirana veselica, pri kateri je sodeloval pevski zbcr. — Poj raznih potih hodi zatiranje ali vsa vodijo k enemu cilju. Puške in sablje so mu toliko vredne kolikor križ in kadilo; z ječo in z verigami hoče doseči to kar z medom in z opojno pijačo. Kadar pošilja svoje biriče nad nezadovoljno ljudstvo, ima enake namene kakor takrat, kadar se mu laska ter ga s sladkimi besedafni odvrača od spoznanja. Vera mu je enako dobra za zaslepljevanje množic kakor narodnost. Le da bi delavstvo pozabilo, kje je prava nevarnost, le da bi opustilo edini boj, ki ga more osvoboditi. Med ogromno ponižano in potlačeno človeško množico je padla ideja socializma kakor seme na davno pripravljena tla. Misel socializma — to je bila misel človeštva samega. V trpinovi duši, stoletja mučeni in varani, je socializem zdramil zavest, da je človek človek, da je vsako zatiranje krivično in da delavec ni slabše bitje od ošabnega bogatina. Domače vesti. Ljubljana in Kranjsko. Ljubljanski sodrugi, pozor! Imenik voliicev za dižavnozborske volitve je od včerajšnjega dneva naprej skozi 14 dni razpoložen. Sodrugi in delavski volilci lahko vpogledajo vanj pri politični organizaciji v Šelenburgovi ulici št. 6, drugo nadstropje, levo, vsak dan od 9. zjutraj do 7. zvečer. Volilec v državni zbor je vsak moški, ki je 24 let star, avstrijski državljan, in biva že eno leto v Ljubljani. Sodrugi, prepričajte se takoj, če ste vpisani ali če ni kdo po krivici vpisan. Reklamacije napravi organizacija brezplačno. — Ljubljanski liberalci se poslužujejo v Mostah taktike, s katero razodevajo, da se nikdar ne bodo naučili političnbga takta in poštenega boja. Če človek čita njihove časopise, bi mislil, da nimajo druzega namena kakor pobiti tisti klerikalizem, ki je ravno po njihovi krivici tako zrastel, da že lahko izteza svoje kremplje po zadnji nekle-rikalni postojanki, po Ljubljani. Ali ves njihov protiklerikalni boj obstoja samo v frazastih tinadah po »Slovenskem Narodu« in »Jutru«, resnega boja proti klerikalizmu pa ne najde človek pri njih niti toliko kolikor svetega v peklu. Liberalci bi res radi povdčali število svojih glasov pri vsakih volitvahj toda ne na ta način, da bi pridobili zavedene sedanje pristaše klerikalcev zase, ampak — na račun socialnih demokratov. Že pri ljubljanskih občinskih volitvah so tako delali. Niti enega volilca niso vzeli klerikalcem, ampak za socialističnimi volilci so njihovi agitaiorji tekali kakor hudič za grešno dušo. In zdaj poizkušajo tudi v Mostah s tako taktiko. Tja zahajajo že nekaj časa na shode, pa ne delajo nič druzega kakor da se sučejo okrog socialnih demokratov, pa jim mažejo med okrog ust in govore o kompromisih. Celo o poštenih kompromisih. Kako si vendar liberalna stranka predstavlja poštene kompromise ? Ali na ta način, da nastavlja za hrbtom stranke našim pristašem limanice? Ali vsi starini in mladini skupaj res ne čntijo in ne razumejo, kako podla je ta hinavščina ? O kompromisih se pač ne more izrekati nobena generalna sodba. Kompromis je lahko enkrat pametna, enkrat neumna reč ; lahko je v gotovih trenotkih pošten, v drugih nepošten. Ali nastavljanje limanic za hrbtom prizadete stranke je vedno nepošteno. Recimo, da bi položaj res zahteval kak skupen nastop liberalcev in socialistov; recimo da bi ga liberalci res želeli, kaj bi morali storiti v tem slučaju ? Obrniti bi se morali do stranke, pa povedati kaj da hočejo. Saj dobro vedo, da je stranka organizirana, da ima svoj izvzše-valni odbor in da bi bila to edina poštena pot. Toda te ne nastopajo. To je najboljši dokaz, da sploh nimajo poštenega namena in da jim gre le za to, kako bi speljali naše pristaše na led in razdrli disciplino v naši stranki. Tega pa socialna demokracija ne bo trpela, ker ni njena naloga priganjati volilce liberalcem in same sebe obsojati na suženjstvo. Naj se torej gospodje liberalci nikar ne čudijo, če nas njihova zahrbnost prisili, da na-pnemo drugo struno in da opustimo tisto prizanesljivost, ki smo jo imeli zadnji čas le zato, da ne bi imeli klerikalci indirektne koristi. Če je liberalcem žal, da je bilo tako, že lahko postane drugače. — Ljubljanski klerikalci vlagajo proti občinskim volitvam protest. Presenetiti ne more to nikogar druzega kakor otroke. Dr. Sušteršič je napovedoval tak protest takoj na klerikalnem shodu po volitvah, pisali so o tem po časopisju in nazadnje so storili, kar se jim zdi koristno za njihovo stranko. Naivni polijičarji pri nas zdaj študirajo, če je tak protest sploh mogoč in če se po zakonu more uvaževati. To so v naših sedanjih razmerah čisto nepotrebne skrbi. Protestira se lahko zoper vse. In to ni nič važno, če je protest pameten ali ali neumen, upravičen ali neupravičen, legalen ali nelegalen. Tepec lahko protestira, da so drugi ljudje pametni, vrabec lahko protestira, da ni sokol, zakaj ne bi klerikalci mogli protestirati, da nimajo večine v občinskem svetu? Važno bi lahko postalo vprašanje, če je po zakonu tak protest dopuščen in če je v izvršitvi volitev utemeljen. In politični filozofi preiskujejo zelo vneti posebno vprašanje, če se more vlada po zakonu ozirati na tak protest. Če bi bile razmere v Avstriji sploh drugačne, nego so, bi se to vprašanje tudi nam zdelo važno. Zakon, ki so ga izdelali juristi deželnega odbora, je tudi v tem oziru tako pomanjkljiv, tako nedosleden, naravnost konfuzen, kakor §e v mnogih drugih točkah. Ali to bi bilo res važno le tedaj, če bi v Avstriji ne odločevalo nič drugega kakor zakon. Stara izkušnja pa uči, da naša mila črno rumena domovina ne pozna take sitne pedanterije. Davno že vemo, da so paragrafi pri nas iz kavčuka in se dajo raztezati in krčiti, pa obračati zdaj na to, zdaj na drugo stran. In pri vsem tem je glavno vprašanje, kdo jih poteguje. Protest zoper volitve so vložili klerikalci in to je treba dobro pomisliti. Če bi ga bili vložili n. pr. socialni demokratje, bi nam lahko v desetih minutah »dokazali«, da protest ni utemeljen v zakonu, da je sploh nemogoč, da ni utemeljen in podprt in da j

___v v. ■ ____, Ho» TVct-n n^^^Hni^Vi tmmin cp upHnn tn tem bi socialni demokratje to morali mirno vtakniti v žep in molčati, ter bi s tem prihranili »Edinosti«, da bi ne ponavljala kar dva dni zaporedoma enih ter istih fraz, s katerimi skuša dokazati »svojim« pristašem, kako je res »falotsko« vedenje »Rdečega Prapora^. Toda vsaka slaba stvar ima tudi svojo dobro stran. Mi vemo, da smo s tem na-rodnjaški gospodi dvakrat ustregli: Prvič, ker smo dali s tem »Edinosti« material, da ima s čem polniti svoje kolone že par dni; drugič, ker smo dali njenim »agitatorjem« snov, da lahko agitirajo po shodih, katere sklicuje politično društvo »Edinost« kar po deset naenkrat! Na shodu v Škorklji se je dr. Rybar hudoval nad slovenskimi socialisti, ker hočejo baje preprečiti, da narodna stranka ne postavi svojih kandidatov, ampak da zahtevajo, da narodni volilci že pri prvih volitvah glasujejo za italijanske socialiste, katerim da delajo slovenski socialisti rep. Pri ožjih volitvah da so pripravljeni glasovati za socialiste, »a če se jih bo od strani socialnih demokratov na tako podel in nesramen način napadalo, si to vsekakor premislijo.«^ Bravo! Zato, ker imate namen pri ožjih volitvah glasovati eventualno za socialne demokrate, zahtevate od njih, da mirno spravijo v žep vse žalitve, katere vi in vaši pristaši bacate na nje po svojih shodih, in to samo zate, da se vam ne bi zamerili. Pomislite, da zahtevate vendar nekoliko preveč! Pa ne bodite vendar tako naivni! Dobro vemo, da niste niti najmanj prijatelji socialne demokracije; vemo tudi, da bi brez bolečin pri ožjih volitvah eventualno ukazali narodnim delavcem glasovati za italijanske liberalce, ker ima slovenska buržoazija pač skupne koristi z italijansko. Ampak sami ste prepričani, da takšne moči nimate, ker v narodni stranki ne vlada takšna disciplina, da bi volilci ustregli taki pobožni želji. V dokaz naše trditve vam bomo naveli govorico, katera kroži po mestu, namreč, da kandidat IV. mestnega volilnega okraja ne kandidira na programu političnega društva »Edinosti«. Nekaj resnice bo že na tem, ker so zanjo precej močni argumenti. Na shodu »Pri stari breskvi« je g. dr. Rybaf vprašal, kaj so pa dosegli socialni demokratje, ko so vendar leta 1907. toliko obljubovali ? (Klici: Kruh so podražili 1) Pri tem pa ni hotel dr. Rybaf povedati tistim, ki so napravili ta mejklic, da če niso socialni demokratje več dosegli kakor so, da je to zasluga meščanskih strank, med katere spada tudi njegova, katere so bile vsikdar lepo združene, kadar je šlo za to, da se prepreči kakšen uspeh socialnih demokratov, ker dobro vedo, da je vsak uspeh socialne demokracije njihov poraz, do katerega bo pa vendar enkrat moralo priti tudi proti njihovi volji. Lahko bi še nadaljevali s temi napadi na socialno demokracijo od strani nazadnjaških gospodov, ki so že danes »odločili« usodo socialnih demokratov, ko pravijo, da naj bi »Rdeči Prapor« rajši prijel italijanske socialiste, da postavijo v mestu enega^ slovenskega sodruga za kandidata, ker če so italijanski sodrugi res socialisti, potem jim mora biti pač ljubše, če pridejo na Dunaj trije socialisti in med temi en slovenski, nego pa — nobeden! Mi pa priporočamo gospodom okoli »Edinosti«, naj skrbijo za svoje kandidature, mi pa bomo že sami poskrbeli za svoje, ne da nam bi kdo moral suflirati! Slovenske delavce, ki res čutijo demokratično, vabimo, naj pri prvih volitvah oddajo svoje glasove za socialistične kandidate, kateri edini skrbijo za njihove materialne in moralne potrebe in naj se ne pustijo zape-ljavati po raznih »šlagarjih« narodnjaških agitatorjev. ^jr — Prvi majnik in sveta maša. Ne vjema se, kakor se ne vjemata ogenj in voda. Toda N. D. O., ki je iznaša že najneverjet- D. O. v Ajdovščini praznovala prvi majnik toko-le: Zjutraj ob 4. budilnica, ob 6. uri pa sv. maša, po maši odmor itd. Čudna so pota gospodova in marsikaj čudnega porode možgani, če niso na pravem mestu. Toda oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. — Tržaški »Edinosti« ni prav, da mi okolu Praporja ne zagovarjamo komedije, ki jo hočejo narodni gospodje uprizorili pri vo-litva s Slovenci. In pravi »Edinost« : Mari mislijo socialni demokratje, da štejemo Slovence samo za kratek čas? Saj so socialni demokratje v Ljubljani postavili svoje kandidate celo v I. razredu, kjer niso imeli niti najmanjšega upanja do uspeha«. Počasi, gospa »Edinost«! Nihče in mi najmanj odrekamo strankam pravico šteti pri volitvah svoje glasove. Toda šteti svoje glasove je nekaj, šteti Slovence je zopet nekaj drugega. Šteti glasove, da stranka spozna svojo moč, je dobro. Toda »Edinost« hoče šteti Slovence, za kar ji ni dal nihče dekreta. »Edinost« bi imela prav, ako bi štela Slovence, samo tedaj, ako v Trstu ne bi bilo drugih slovenskih strank. V Trstu pa imamo tudi slovensko socialistično stranko, ki ima samo med Slovenci svoje somišljenike. In mi socialni demokratje imamo do slovenskih glasov enako pravico kakor narodnjaki. Ako hoče »Edinost«, da bomo o tem molčali, potem naj pri volitvah šteje narodnjake, nikakor pa ne Slovence. Zakaj niso vsi narodnjaki, ki so sinovi slovenskih mater. Ako hoče »Edinost« da jo smatramo za resnejšo kakor kranjske klerikalce in liberalce, tedaj naj se v volilnem boju tudi odreče takim agi-tačnim sredstvom, ki ne spadajo med poštene ljudi. Toliko samo, da se razumemo. — Nič niso boljši gospodje pri »Edinosti« od onih, ki sede pri »Narodu« in »Slovencu«. Ne bi smelo biti tako, zakaj »Edinost« se dela zelo nedolžno in se ji gnusi, kar uganjajo v Ljubljani klerikalci in liberalci. Ne bi pa zamerila ne klerikalcem ne liberalcem, ako bi vse blato, s katerim se ti dve stranki obmetujeta, vrgli združeno na socialne demokrate. »Edinost« je n. pr. prav hitro pograbila notico, ki so jo raznesli v svet ljubljanski žurnali, češ, da so nemški sodrugi glasovali za nemškega kandidata. »Edinost« ni šla, da bi se bila o tem prepričala. Ne. Kadar se očita kaj socialistom, je »Edinost« prepričana, da je vse res. Pa vam govori o takih bajkah tako resne stvari, da silijo človeka na jok. »Rdeči Prapor« je že dokazal ne s frazami, temveč s številkami, da so se »Narod«, »Slovenec« in drugi listi lagali. Toda povedati je treba, da je res zločin, ako bi strokovno organiziran delavec glasoval za kandidate, ki niso socialistični. Tak delavec ni vreden spoštovanja svojih tovarišev. In da se »Edinost« ne bo škandalizi-rala, bomo pa že skrbeli, da ne slovenski, ne italijanski, ne nemški strokovno organizirani delavci ne bodo pri teh volitvah v Trstu glasovali protisocialistično. To bomo gotovo storili. — Kdo je podražil kruh? Prašajte »Edinost«, Ona vam bo povedala, da se je na shodu, ki ga je te dni sklicalo drušivo »Edinost« dokazalo, da so kruh podražili .... socialisti. Bržkone zato, ker zahtevajo socialisti za delavce boljše plače, vsled česar »morajo« kapitalisti podražiti življenske potrebščine, ker bi drugače imeli premalo dobička. Žalostno je vsekakor, da narodnjaki ne poduče svoje somišljenike o izmozgovalni politiki, ki jo vodi vlada na povelje avstrijskih veleposestnikov in na škodo avstrijskega ter balkanskega in ruskega ljudstva. Kajpak, ako bi narodnjaki to povedali, potem ne bi mogli napadati socialistov. — Čegna agitacija. Tržaški narodnjaki agitirajo proti socialistom, češ da so oni podražili kruh in da so v Ljubljani nemški šociallsti pri zadnjih občinskih volitvah glasovali za nemške nacionalce. Človek bi si upal misliti, da so ljubljanski liberalci zanesli v javnost to laž dogovorno s tržaškimi dar v Trstu narodnjaki trosijo še vedno to laž. Seveda morajo narodni agitatorji operirati z lažmi, ker ne vedo nič boljšega. Toda, če se zgodi še kdaj, da bo »Edinost« očitala kranjskim liberalcem in klerikalcem niz-kotnost in surovost v agitaciji, se tedaj »Edinosti« lahko odgovori, da sama ni nič boljša od liberalcev in klerikalcev ter da tvori z njimi prav nečedno trojico, ki ji je geslo: »Le obrekovati, nekaj bo že obviselo!« Istra. — Nesreča z avtomobilom. Pri Vo- lovski je avtomobil kneza Koburga podrl na tla volovsko-opatijskega župana dr. Andr. Stangerja ter ga poškodoval. Boje se, da si je dr. Stanger pretresel možgane. — Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju. II. redni občni zbor društva se vrši v soboto, 6. velikega travna t. 1. ob osmih zvečer v restavraciji »J. Sta-nek«, IV., Schleifmiihlgasse 6. Prijatelji društva dobrodošli! Pazite na volilske imenike! Reklamirajte pravočasno svojo volilno pravico za državni zbor! Ne zamudite! Celovec. Kakor smo že javili, je dne 15. malega travna t. 1. potekla delovna po-Mižarji v Št. Vidu nad Glino in Vil-denu na Koroškem so v mezdnem gibanju. Pogajanja so se že pričela. Nihče naj ne potuje tja. godba, ki je do tedaj veljala med delavci in podjetniki mizarske obrti. Pogajanja, ki so se vršila glede sklepanja nove pogodbe, so se zaključila z znatnimi pridobitvami za delavce. Predvsem se je skrčil delovni čas od 56 na 53 ur v tednu, tako da delajo mizarski pomočniki v Celovcu od pondeljka do sobote po 9 ur, ob sobotah pa le 8 ur na dan. Minimalna plača je po novi pogodbi določena sledeče: V prvem pomočniškem letu 35 vin., po prvem pomočniškem letu 40 vin. in po petem pomočniškem letu 50 v. za uro. Dosedaj je bila minimalna plača v prvem letu 30 vin., po prvem letu 35 vin., tretja stopinja je manjkala popolnoma. Pomočniki, ki so označeno minimalno plačo že prekoračili, so dobili 11 do 12 odstotno povišanje. Nadalje se je uredilo tudi čezurno delo in še nekaj manj pomembnih zadev. Potem nove delovne pogodbe so naši sodrugi v Celovcu dosegli znatno zboljšanje svojih gospodarskih razmer, kar je tem bolj pomembno, ker se je završilo celo gibanje brez stavke, zakar se imajo zahvaliti edinole svoji dobro izvedeni strokovni organizaciji, ki jim daje jamstvo, da bodo tudi v bodoče napredovali. Umetnost in književnost. Naši Zapiski. Dvojna številka 4—5 za april in maj, ki je pravkar izšla, ima sledečo vsebino: Uvodnik. — Dr. H. Turna: Sek-suelni problem. — Abditus: Kaj je torej s socializmom? — Priv. doc. dr. Boris Zar-nik: O uspehih ženskega vseučiliškega študija. — Etbin Kristan: Ivan Grohar. — Vladimir Knaflič: Quousque tandem ? — F.: Politično življenje in naziranje antike. — Živko Topalovič: Agrarni nemiri v Bosni in Hercegovini. — Pregled: Politični — biološki — zadružni — ženski — literarni. Došle knjige. — Prevodi Otona Zupančiča: Jaz. — Srečanje. — Kdo na moje mesto. — Že večkrat smo imeli priliko priporočati »Naše Zapiske« našim čitateljem, a ta številka, ki leži pravkar pred nami, za-služuje pravzaprav že več kakor navadno priporočilo. Vsebina tega dvojnega zvezka je tako zanimiva in jedrnata, da lahko imenujemo »Naše Zapiske« najboljšo slovensko revijo sploh. Če ostanejo na enaki višini, tedaj se bo lahko reklo, da se brez te revije ne more zasledovati sodobna slovenska kultura. Komur je kaj do duševnega življenja naše dobe, mu torej priporočamo »Naše Zapiske« najtopleje. Država prihodnjosti. Pod tem naslovom je izšlo te dni v slovenskem prevodu znamenito delo Karola Kautskega, Prevod je oskrbel sodrug Anton Kristan; izdala jo je pa »Delavska tiskovna družba« v Ljubljani v lični brošuri, ki obsega 92 strani. Vsebina je naslednja: 1. Socialna reforma in revolucija. 2. O zasebnem in zadružnem lastništvu. 3. Državni socializem in socialna demokracija. 4. Zgradba države prihodnjosti. 5. »Odprava družine«. 6. Razdelitev produktov v državi prihodnjosti. 7. Socializem in svoboda. Knjižica stane 40 vin. in jo je dobiti v vseh knjigarnah in pri vseh kolpor-terjih. Sezite po nji, zlasti v sedanjem volilnem času, ko je treba prav posebno dobrega poznavanja našega socialističnega programa. — »Država prihodnjosti« je v vsakem oziru zelo poučna knjižica. —n. Delavsko gibanje. Kamnoseki pozor! Zunanjim kamnosekom priporočamo, da naj se ogibajo Ljubljane, ker je tu delno mezdno gibanje. V Mariboru so mizarji svojim delodajalcem podali predloge, ki se tičejo obnovitve delovne pogodbe. Ni izključeno, da pride do boja, zato naj noben mizar ne gre tja. Razne vesti. — Na smrtni postelji priznal štiri umore. Sredi februarja t. 1. so pripeljali v neko bolnišnico pri Gottingenu nekega 40 let starega Italijana. Pri njem so našli potno listino na ime Luigi Zambieri in potrdilo invaliditete, ki se je bilo izdalo na Šleskem. Kmalu nato, ko so ga prinesli v bolnišnico, je mož umrl. Na smrtni postelji pa je priznal, da je v času med 16. aprilom in 31. oktobrom 1. 1. izvršil na Šleskem 3 umore in 1 po 31. oktobru v Harcu. Nadaljnih podrobnosti ni mogel več povedati. Sedaj poizveduje državno pravdništvo, koliko je resnice na tem priznanju. — Ponesrečeni vojaki. Iz Vratislave poročajo, da, ko se je artilerijska stotnija vračala z vežbanja ter se ustavila v neki vasi, se je splašil neki konj, za njim še drugi, potegnili so voz, ki je šel čez nekaj vojakov. Nekaj vojakov je ubitih, nekaj težko ranjenih. — Velike železniške tatvine. Moskovska policija je izsledila dobro organizirano roparsko četo, ki je izvrševala na nikolajev-ski in moskovski okrožni železnici sistematično velike rope in tatvine. Zaprli so že 20 tatov, med njimi deset železniških sprevodnikov. Škoda ukradenih predmetov znaša več milijonov rubljev. Obenem so odkrili tudi v Kazanu take obsežne železniške tatvine, da jih more le dobro organizirana četa izvršiti. Ujeli pa tam dosedaj še niso nikogar. — Spovedna tajnost. Iz Rima poročajo : Tu je prestopil jezuit Verdesi, ki je bil določen za kurijska društva, k metodistom. Vatikanske kroge je ta prestop zadel strašno hudo, še hujše pa je Vatikan zadela izjava tega jezuita, ki jo je izdal in v kateri pravi, da ga je njegov spovednik in papež sam pregovoril, da je pod zatrdilom, da ostane to spovedna tajnost, izpovedal o petih duhovnikih glede njih modernističnega mišljenja. Spovedne tajnosti pa potem ni držal niti njegov spovednik, niti papež sam, marveč so uvedli v Vatikanu proti onim petim duhovnikom strogo preiskavo in jim vzeli tudi službe. Jezuit Verdesi pravi, da ga je zlasti ta nepoštenost in to sleparsko izkoriščanje spovedne tajnosti pripravilo do prestopa. Sodrugi, spominjajte se Volilnega sklada! Potniki v severno in južno Rmeriko vozijo sedaj k po domači avstrijski progi Rvstro-Rmerikana Trst - Newyork, Buenos flires - Rio de janeiro z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd. Odhod parnikov: Vsev. Ameriko vsako soboto, v juž. Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. --4 Dobro rodbinsko kavo priredi že mali dodatek ,pravega ¡Francka:, s kavnim mlinčkom iz tovarne v Zagrebu. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti je pravi Franck toli priljubljen v vsakem gospodinjstvu. B. Götzl, Ljubljana Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. skladišče oblek PET domačega izdelka nm za gospode in dečke. — Velika izbera tu- in ino-— zemskega blaga za obleke po meri. — Solidna postrežba. — Vedno nizke cene. Nihče več ne godrnja Čez slabosti in težave Ako spozna, Ki drži želodce zdrave! Najboljše krepčilo želodca potrebno v vsaki skrbni hiši! Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2.40 . . 4 80 Naslov za naročila: .FLORIAN', Ljubljana. ^__J Širite, naročajte in priporočajte „RDEČI PRAPOR"! RREMfl .Narodnega doma" je od nedelje naprej 2. t. m. na razpolago za shode, sestanke, gledališke predstave, veselice i. t. d. i. t. d. — — Z odličnim spoštovanjem — Emil Keržišnik, restavrater. Postavno varovano. fr- Jako zanimiv, zabaven in poučen — list s slikami je — JLU8TR0VANI TEDNIK' ki izhaja vsak petek, ter stane četrt letno le 1*80 K. Zahtevajte — — ga povsod! — — Naročite ga in inserirajte v njem! — Naslov: — .Ilustrovani Tednik', Ljubljana. ^- I.Jaxta Ljubljana Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih, strojev za rodbino in obrt Pisalni stroji „.A.d.le:r" Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. 10 zapovedi za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. bljagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne in bolniške blagajne južne železnice. Pri okrajni bolniški blagajni v Nabrežini oddati je službo tajnika (vodje). Zahteva se popolno znanje zakona o bolniškem zavarovanju delavcev ter uprave in poslovanja bolniške blagajne. Zahteva se tudi znanje slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Službo je nastopiti 1. junija t. 1. Prosilci vložiti imajo svoje prošnje z dokazili in pogoji do 15. maja t. 1. Okrajna bolniška blagajna v Nabrežini, dne 19. aprila 1911. Načelnik: Anton Pertot 1. r. Častiti gospou Gabrijel Piccoli lekarnar v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterie Posestnik in premirani medvedji lovec v Koriinicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu. Ceno posteljno perje! HNTalboljSt češki nakupni vir. Kg. sivega dobrega, pu-Ijenega 2 K ; boljšega 2.40 K; priina polbelega 2'80 K belega 4 K ; belega puhastega 510 K; felefinega snežnobelega, puljenega 6'40 K, 8 K; puha sivega 6—7 K, be-„i lega, finega 10 K ; naj- S. Bonisrh :^ fine'ši Prenl Puh 12 K. ----—i-—- Naročila od S kg naprej franko. Zgotovljene postelje t: lega ali rumeneganankinga,pernica 180cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3,3 50 in 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,1470, 17-80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4-50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12*80 in 14-80 K, Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr. S. Benisch, Dešenice 758, Češko. ANTON ZUPANČIČ, KNJIGOVEZ, LJUBLJANA SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 31. priporoča se za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigoveško stroko spadajoča dela. — Izdeluje tudi jako - _ okusne okvirje in passepartout, prikladne vsakovrstnim podobam. = »SLAVIJA VZAJEMNO ZAVAROV. BANKA V PRAGI, ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se naj-topleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA ,SLAVIJA' ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim členom. Banka .Slavija" je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko-narodno upravo. Življenske police banke .Slavije* so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka „Slavija" narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom instremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni reservni fondi K 54,000.000"— jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim členom življenskega oddelka K 2,495.719'—. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K I09,356'861'—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE' VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE "V LJUBLJANI. Produkt, zadruga ljub!]. mizarjev registrovana zadruga z omejeno zavezo s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kolizej) Zaloga pohištva lastnega izdelka in tapetniškega blaga. Izvršuje vsa mizarska stavbna — dela. — Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani. Telefon štev. 168. V LJUBLJANI priporoča svoje izborno pivo v sodeih in steklenicah. ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI. Telefon štev. 168. Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Kavarna ,Unione y Trstu' ulica Caserma in Torre Blanca se priporoča.