Gustav Striša
November
Uoelo listje šepetaje pada,             Otroška srca plašno trepetajo,
naznanja hlaclne, mokre dni,         oči boječe v temni mrak strme,
vsa zapuščena sončna je livada,    žioljenja se in smrti ne poznajo,
megla zakrioa. bele nje poti.          samo prejasnih, sončnih dni žele.
Že krizanteme lisie so odprle,        V žioljenju razni dneoi se orstijo,
da na grobeh umrlih zacoeto,        oeselje  meša  z žalostjo se natn,
in tam še same bodo nam umrle,    in kakor  danes slaDO ti kričijo,
saj mrzla slana jih pokrila bo.      bošjuirižeoeszapuščenin-sam!