Izpraševalne komisije. S Primorskega, dne 4. deoembra 1908. Te dni se je število izpraševalnih komisij za Ijudske ia meščanske šole ua Primorskem zopet zvišalo. Pravimo nzopet", ker je bila ravno letošnje pomladi v Tistu ustanovljena po*ebna Bizpraševalna koraisija pri c. kr. na- mestništvu v Trstu", kakor se glasi uradno ime te komisije, ki je sieer nepostavno ustanovljena — v Tratu namreČ ni državnpga učiteljišča, ki bi bilo postavni sedež komisije — pa ta, Labom dovoljena nepostavnost še ni največja na Primorskera, zato se ne brigajmo dalje za njo. Najnovejša, nas zanimajoča komisija, je oua v Kastvu, ki začne svoje poslovanje v grudnu 1.1. Iz srca*privoščimo bratom Hrvatom to le za hrraški učni jezik ustanovljeno komisijo ter se nadejamo, da bo njeno delovanje le v procvit hrvaškega šolstva na Primorskem. Morda se komu to čudno zdi, ta naša nada\ Žal, da imarno vzrokov, da ne sodimo o vseh komisijah tako. Tako se menda še ni pozabilo, da je pred več leti goriška komisija (oziroma en njen član) dala nekemu Nemcu izpričevalo o zuaaju slovenščine — ki je pa bilo jako borno, namreč znanje — 8 katcrira dokumentom je dotični zasedel na Kranjskem visoko mesto, ki z DJega zdaj kaže svojo ueraško oholost. Sploh imamo glede goriške komisije nekaj želja, ki jib naslavijamo na gospoda deželnega žolskega nadzornika Matejčiča in na naučno ministrstvo. Najprej raoramo v interesu izpitnii kandidatov, oziroma njih žepor iu v interesu prizadetih ljudskib šol prositi, naj ta komisija malo hitreje posluje. Ta naša prošnja je popolnoraa utemeljena, ako se ozremo na ukaz c. kr. naučnega ministrstva z dne 22. junija 1892, št. 13.298, iu ako pomislimo, da je bivauje izpitnega kandidata v botelu %—3 tedne za njegov žep cela katastrofa. V Balloggiopopolare" pa učitelj navzlic svoji malovažnosti vendar ne more iti. Posebno moramo opozoriti na neko navado v Gorici, ki je drugod ni. V Gorici smatra koraisija izpitovanje za šolski pouk in drže se gospoda pri tem tudi predpisanih šol-. skih počitnic. Ob sredah in sobotah popoldne n. pr. se v Gorici ne izprašnje; morda zaraditega, ker se tudi inače nekako šolarsko postopa s kandidati ? Šolski praznik 19. dan novembra smatra goriška komisija tudi za svoj praznik in cel ljubi božji dan se nič ne izprašuje, a kandidatje trošijo deaar po Gorici, šole na deželi imajo pa poldneven pouk ali pa šo tega ne. Omenimo le, da je nekdaj predsednik graške komisije odredil, da se pouk na učiteljišču nič ne prikrajša zaradi izpitov, ki se morajo — ustni — ker so komisarji za to posebe plačani, vršiti po šolskem pouku do poznega večera Nekaj podobnega bi ne škodilo tudi v Gorici. Nadalje opozarjamo na krivo tolmačeDJe izpitnih predpisov v Gorici. Saj je vendar znano, da določa § 4. člen IT. izpitaega predpisa le neine Lehrprobe" in kdor dela za dva ali več učnih jezikov, mora v smislu § 5. izdelati p i s m e n e naloge v teh jezikih in v smislu § 6. odst. 4. mora tudi u s t n o odgovarjati v dotičnih jpzikih. 0 mnogojezičnem praktičnem izpitu ni v predpisu ni črke. Sploh se go?ori v tem predpisu vedno le o neine Lehrprobe', n. pr. § 4., § 8. odst. 1. in odst. 2. v besedi Bder zu behandelade Gegenstand", ne: Gegen8 t a n d e, § 4. odst. 2: Vornahme ... der Lehrprobe, ne: Lehrproben; ravno tako govori tudi § 11. v 1., 2. in 7. odst. le o Meine Lehrprobe" ali ,bei der Lehrprobe. Le komisija za verstvo sme, če hoče, zahtevati nbesondere Lehrproben" (§8. odst. 3 ). V protislovju s temi popolnoma jasnirai določbami pa zahtevajo v Gorici u6ue poizkuse iz računstva, jezika, petja in telovadbe, časih menda tudi iz verstva. Najhujše je pa pri tem to, da je goriška vadnica edina v svojern ustroju. Učai jezik je nemški, učenci ali učenke so pa laške ali slovenske narodaosti; pouk maternega jezika je prost predmet iu v takem razredu mora izpitoi kandidat, ki ni prej in ne bo nikoli pozueje videl tako bedasto urejene šole, učiti d. pr. o sklanji samostaloika najprej slovensko. Ko je mož, ki ye, da je njegov u&ni poizkus odločilea za izpit, v najboljšem tiru, mu preseka predsednik izpitae sekcije besedo, ter mu ukaže, naj nadaljuje nemško. Kje, kaj naj nadaljuje nemško ? Nauk o sklanji slovenskega in nemškega samostalnika (ali pa nauk o spregi slovenskega in nemškega glagola) vendar ni snov, ki bi se dala pametno učiti v isti uri in pred istimi učenci t z v e z i onpga užnega poizkusa. In sploh, čemu učni poizkusi v dveh učnih jezikih? Predpis ga ne zahteva; zdrava paraet ga pa tudi zanikuje. Saj je vendar jasno, da more oni učitelj, ki ima dovolj metodiške izurjenosti, učiti v vsakera jeziku, ki ga zna toliko, kolikor mora pač učitelj znati u č n i jezik. Metodiška tehuika je vendar v vseh jezikih ista. Pa tudi množica učnih poizkusov je že po predpisu nepotrebna. Kdor je pokazal metodiško zraožnost v enem predmetu, ta jo ima gotovo tudi za druge predmete ljudske šole, ako je pri maturi dokazal primeruo znanje. Zdaj pa še par besed o ustnem izpraševanju. Glede tega so pa menda vse komisije še na stališču, da je ta izpit ponovitevmature; imamo sicer pri raznih komisijah nekajčlenov; tudi v Gorici se to lahko konstatira, seveda le r nezDatoi manjšini, ki upoštevajo § 3. izpitnega predpisa, ki pravi, da ima ta izpit praktičen značaj. Navadno so to tisti gospodje, ki so ali iz ljudskošolske službe prišli Da mesto glavnega učitelja, ali pa oui, ki kot profesorji delujejo v službi c. kr. okr. šolskih nadzorniko?. In kaj določa ta paragraf ? MGrundsatze der Volksschulerziehung, Sehuldisziplin, Schulgesuudheitspflpge, methodisehe BehandluDg der Einzelnen Lehrgpgenstiiode, Erfahrung und Urteilsfahigkeit in Fragen der ErziehuDg und des VolksschuldieDstes" — to stoji na prvem mestu, potem šele pride: „ . . . den Lehrstoff der allg. Volksschule im grofien und ganzen beberscht . . . ohne Wert auf einzelnes . . . gelegt ..." Kdor to pazno prečita, nam mora pač pritrditi, da so vprašanja: nImenujte mi glavno inesto Galicijel" — ,Baschr«iben sie niir die skandinavische Halbinsel!" — Povejte, kar veste o termometru!" — nZakaj je Earl VI. izdal pragmatiško sankeijo?" itd. popolnoma zgrešena. To so pač lahka maturna vprašanja, a raetodične zmožnosti z odgovori na ta vprašanja ne pokažo nibče. Ne dvomimo, da bi bilo za vse kandidate, koraisarje in šole prav primerno, ko bi ministrstvo k predpisu z doe 30. julija 1886, št. 6033, posebno k členu II. §§ 3., 4., 6. iu 8. izdalo primeren navod oziroma pojasnilo. Kandidatje bi vedeli Datančno, kaj jih čaka, komisarji bi pa bolj stvari primerno postopali. Eoncem izražamo pa še željo, ki jo naj vpošteva c. kr. deželni šolski svet goriški. In ta je: v Gorici naj se, ko se premesti tja moško učiteljišče, ustanovi še ena komisija, in sicer naj se delokrog obeh komisij jeiikovno oraeji. Ena bodi za slovenski učni jezik, druga za laški; takauredba odgovarjaj tudi §2 čl I. izpitoega predpisa. Če že torej sedaj veljavna postavna določba to zahteva, ne vemo, zakajbi še nadalje silili kandidate raznih učuih jezikov k iati kounisiji; razdelite si delo, in škode ne bo nikjer; pač pa bo poslovanje posameznih komiaij bolj hitro! Morda — seveda, če bodo dotični faktorji dovolj samostojnega mišljenja — pridemo Slovenci na Goriškem ob tej priliki tudi do mr?ice uradnega jezika, da torej ne bomo imeli vež priložoosti, čitati takih-le spak: Izpričevalo učne usposobljenosti za slovenski učni jezik nosi pečat: „1. r. commissione esam inatrice di Capodistria". In ta komisija je dozdaj izpraševala zahrraŠki, slovenski in laški učni jezik. Iu kaj rečejo na to oni gospodje slovenske krvi v c.,kr. višjih službah, ki še sedaj sanjajo o ndeutsche Amtsspraehe" ter izdajajo t slovenskih deželah sloveuskim straukam o 8lo?enskih zadevah nemške dekrete, rešitve ia naznanila? Lah bi se takim Ijudera smejal, ia pra? bi bilo. Primoree.