AVSK A Glasilo krščanskega delovnega liudstva Uhaja vwik Celriek pop.; v »luCom praznika ten popre) - Uredništvo: L)ubl|ana. M.KloSi-Ceva c. - Ne(r»nkirana pUma »e ne sprejemalo Posamezna Številk« Din l 5o - Cena: »a I mesec Din 5-, za Četrt leta Din IS-., za pol teta Din Jo -; za inozemstvo Din 7-- (meaelno) — Oglas: po dogovoru Oglasi, reklamacije In norotnlno no upravo Delavska zbornica, MlkioAlčevn cc*>ta 22,1. nad. Telefon 2209. Stev. Čekovnega raCuna 14.000 Novi tok Žalosten občutek navua človeka, če vidi, da padajo na mogočen hrast smrtni udarci ostre sekire. Človeku je žal tega veličastnega življenja. Le še štor ostane in čaka trohnenja. Ali je v resnici trohnenje? Navidez že. Dejansko pa nastaja iz tega trohnenja novo življenje. Nove mladike poganjajo, da bodo rastle k novemu veličastju. Krscanstvo je ustvarilo na razvalinah poganskega družabnega in gospodarskega reda nov družabni in gospodarski red, ki je prinesel človeštvu tedanje dobe v resnici blagostanje, duhovno plemenitost in srečo. Delovno ljudstvo je imelo tedaj svojo zlato dobo. Zaradi skvarjene človeške narave je razpadel ta red. Kdor premišljuje njegovo veličastvo in popolnost, kdor premišljuje na drugi strani zavrže-nost in zasužnjenost modernega delovnega človeka, mora biti žalosten, zlasti ker ne more pojmovati, kako je oilo mogoče, da so tudi pravoverni kristjani odpadli od božjega reda in stopili v krog obo-ževateijev zlatega teleta. To prokleto zlato tele, ki zanteva na svoj oltar na milijone žrtev. Znak tega teleta je trpljenje, njegove posledice ooup in odpad od Boga. K sreči pa ne rodi trpljenje le obupa. Zaradi trpljenja so se in se še dvigajo plemenite duše, ki hočejo stopiti v krog trpečih in z njimi sodelovati za boljšo družno. Plemeniti značaji prepričanih katoličanov so prišli še do drugačnega spoznanja. Da morajo pripoznati, kar je dobrega in resničnega v marksizmu n. pr. v bistvu njegov nauk o vrednosti in nao-vrednosti, njegovo zahtevo po ustvaritvi družbe, v kateri bo ukinjena ločitev posesti in dela. — Seveda v resnici, ne samo iluzorično. —Spoznali so, da omogoča le ta pot, da morejo sodelovati na odrešenju proletarskega svetovnega gibanja, ga oprostiti raznih zmot in končno pripomoči do zmage pravičnosti. Takšno smer kažejo tudi besede škofa Otokarja Prohaszka.: Sile in moči komu-nosoeializma ne vidim v teoriji ah pa v organizaji mas, ampak v tem, kar ne omogoča le organizacije, ampak jo dela silno jako; v tem, kar napolnjuje duše obupane množice z ognjem in kuje združene milijone K jekleni skupnosti. To pa ni nič drugega kakor beda, zapuščenost, trpljenje proletarijata in obup. Proleta-rijat dobiva vedno nov pogon zaradi tega, ker nima premoženja, ker nima zemlje, hiše, domačije. Proletariat dobiva nov pogon iz psine mas, ki je bila odtrgana od matere zemlje in od možnosti za dostojno, človeka vredno življenje. Problemi socialdemokracije so od problemov proletarijata popolnoma različni. Socialdemokracija je tista stavba na koleh, ki je zra-stla nad vodami in močvirjem proletarijata. Če bo odpeljana voda, bo tudi ta stavba nepotrebna. To je, če preneha proletarijat, bo tudi socialdemokracija brezpredmetna. Rekel bi kdo, da so to zelo radikalni in ceneni nasveti za orientacijo katoliške akcije. Kljub temu pa moram poudariti, da se mora katoliška akcija danes obrniti proti anarhističnemu načinu kapitalistične produkcije in da mora izprevideti. da moramo brezpogojno kapitalizem nadomestili z drugačnim načinom produkcije. Ne bojmo se očitkov, da smo preradikalni. Kdor nas obdolžuje radikalizma, mu odgovorimo, da delujemo le na to, da bi uresničili tozadevni program Leona XIII. Mi poudarjamo 'z Leonom XIII. pravico proletarijata do življenja, do posesti lastnega doma, pravico do družine in nje nega vzdrževanja, do pravične soudeležbe sadov produkcije in dela. Mi tudi priznavamo, da ne moremo uresničiti teh idej, ako ne bodo na sedanjem stanju izvršene izpremembe in da morajo tam, kjer gre za ustvaritev boljše eksistence milijonom, Obratni zaupnike Z institucijo obratnih zaupnikov večina ped jetnikov ni zadovoljna. Ne iz objektivnih vidikov, ampak iz osebnega stališča. Sedanje moderno gospodarstvo temelji namreč na načelu absolutizma podjetnika. Zato ni delavec njegov sodelavec in nosi tel j gospodarstva, ampak je iz stališča podjetnikovega le eno izmed produktivnih sredstev. Čim zavednejše je postajalo delavstvo. tem težje je prenašalo in še prenaša tako stanje. Skuša uveljaviti svoja naziranja in zahteve na razne načine. Najbolj zdravo je, da jih pred lože direktno podjetniku, da osebno ž njim razpravlja in se poganja. Prav je, da pokliče v nujnih in drugače nerešljivih vprašanjih na pomoč oblasti. Toda koristnejša je ureditev na licu mesta. Ravno iz tega namena je bila ustvarjena institucija obratnih zaupnikov. Vsak je vedel, da jo je smatral delodajalec za nekako bojno ustanovo. Ako naj bi vršila svojo nalogo, morajo biti obratni zaupniki tudi v takem položaju. Zato je najvažnejše vprašanje njihova zaščita. Če ni te. je obratno zaupni št vo brez pomena. Vsakemu agilnemu zaupniku bo podjetnik takoj poikazal svojo moč in ga poeta vil na cesto. To je tudi pokazala praksa. Edino zaščito je nudil obratnim zaupnikom S 11!) zakona o zaščiti delavcev, ki določa, da ne smejo delodajalci delavskih zaupnikov niti odpuščati, niti preganjati zaradi pravilnega izvrševanja svojih dolžnosti. Ta Slen daje sicer popolno zaščito, vendar pa je kolikor toliko nejasen in «o nastali v večjdh podjetjih konflikti, iker so ga podjetniki razlagali po svoje in odpuščali obratne zaupnike, če so se le količkaj sprli. Po zaslugi Delavske zbornice v Ljubljani so prišli taki spori pred sodišče in sicer do zadnje instance t. j. do stola sedmerice v Zagrebu. Važna je v tem oziru razsodba stola sedmo-rice Ut 213-27 in razsodba okr. sodišča v Prevalj ih z dne 20. II. 1929 C 212'27 20. katero je potrdil tudi stol sedmorice v Zagrebu 11 v 784/291/1. Te razsodbe določajo: 1. Da je dopustna odpoved obratnemu zaupniku le iz razlogov § 112 zakona o zaščiti delavcev. Zato mora podjetje vedno navesti razlog, zakaj odpušča obratnega zaupnika in tudi dokazati, da ga ni odpustilo zaradi vršenja njegovih zaupniskih poslov. 2. Dokler se to ne izvrši, je obratni zaupnik nastav-ljeneC podjetja in mu mora dajati vse prejemke, ki jih je imel pred odpovedjo. S temi razsodbami je sicer urejena zaščita obratnih zaupnikov iz pravnega stališča- To je pa le del vsega. Ostalo je pa odvisno od obratnega zaupnika samega- Mora poznati predpise, predvsem pa mora inieti trdne živce, da nikoli ne izgubi: prisotnosti duha, da bi se dal zapeljati k nepravilnostim, ki bi opravičevale njegov odpust. Taki značaji so pa le osebe, ki so se učile discipline in strokovne izobrazbe v strokovnih organizacijah- Zato morejo biti dobri obratni Zaupniki le zvesti in dosledni strokovniča rji. Zato ne lw> dobrih obratnih zaupnikov brez strokovnih organizacij. Strokovne organizacije so potrebne za utrditev položaja obratnih zaupnikov in za izgraditev te inštitucije, ker dajo trdno lirbM/šIčie in ker so sposobne, da stoje na budni straži, da ne nastanejo nered-' n osti ali pa protizakonitosti. Polagamo tovarišem na srce, da izvolijo za obratne zaupnike le tiste tovariše, o katerih vedo, da so izrastli iz svoje strokovne organizacije. Le talki bedo kos svoji nalogi. v nasprotnem slučaju bodo zaupniki podjetnika, ne pa delavstva. Združene papirnice so odpovedale delo 80 delavcem V potek 23. januanja se je med delavstvom papirne tovarne v Goričanah kot blisk raznesla vest, da ima obratno vodstvo od gene,ralnega ravnateljstva nalogo, da odpove delo okoli 80 delav-ccm «n d e?-i^vkam potom 14 dnevne odpovedi. Delavstvo, ki se teh redukcij ni niti naijmanj nadejalo, je ostrmelo in ni morflo verjeti, da bo ta vest že prihodnji dan postala gollo dejstvo Odpoved tolikemu številu delavstva v naj-kr:tičnejšem zimskem času, v času, ko je zbog gospodarske krize na tisoče brezposelnega delavstva, ki živi v največji bedi in pomanjkanju (čeprav v dnevniku > Jutru« z dne 24. januarja beremo, da pri nas ne poznamo brezposelnosti), je med delavstvom povzročilo silno razburjenje. Na vprašanje, kaij je vzrok tej nenadni redukciji, je pa obratno vodstvo reklo samo to, da ima nalogo od gene- j ralnega ravnateljstva, da ustavi stroj za ovojni papir in vse delo, ki je s tem v zveza. Tudi vsa reparaturna dela se ukinejo. Kaij pa je generalno vodstvo pripravilo do tega sklepa, nam za enkrat še mi znano. O kaki krizi od meseca marca 1930 ni bilo govora. Nasprotno se je v vseih obratih s polno paro delalo in ijie billo delavstvo več ali manj preko normalnega delovnega časa zaposleno. Zaito delavstvo ne ve, kako naj pravilno tolmači ta korak Združenih papirnic. Od gotemh strani se čuje, da družba namerava izdelavo ovojnega papirja v obratu Goričane sploh ukiniti. V tem slučaju je bilo delavstvo za ti ajno odpuščeno. To se pa nikakor ne sme zgoditi, kajti v tem obratu je večina delavcev, ki so že desetletja tam zaposleni dn so v tem obratu osiveli, od tega pa jim danes ni ostalo drugega, kot žuljave roke. Smatramo, da vod- 990033««»» prispevati tudi posedujoči in sicer v prvi vrsti ti. Mi sicer posebno poudarjamo svetost zasebne lastnine, toda ne na svetosti vsake zasebne lastnine. Mi smo proti groznemu oderuštvu, katerega se poslužuje plutokracija in tudi proti takozvanim pravicam, katere si kdo pridobiva na račun javnih pravic in splošnih interesov. Zasebna lastnina je po kapitalizmu že tako izpremenjena, da uničujejo njene neproporcionalne dimenzije veliko življenj že v kali in da kopičijo bogastva sveta v rokah zelo malo izvoljenih. Za to ni nobene pravice in nobene svetosti. Na to se tudi ne razteza svetost lastnine. Katoliški preporod, v nasprotju z od- padom mas, bo nastal, če se ne boino postavljali le na stališče, da ne smemo sodelovati s kapitalizmom, ampak če bomo ■kategorično zastopali stališče papeža, (o je, če se bomo odločno postavili na stališče naravnega prava in pravične lastnine in če bomo iz tega stališča ven zahtevali potrebnih izprememb.« (Schonere Zu-kunft, Wien, 5 .decembra 1926.) Če bomo delovali kot religiozna skup-i nost v tem smislu, potem je obnovitev j zveze med Cerkvijo in clclom le še kratko ! vprašanje časa. Le na ta način bomo mo-| gli premagati kapitalizem brez uničujočih ! katastrof. Le na ta način bomo mogli i ustvariti nov svetovni red pravičnosti. sivo papirnic tako iz ila^tneja in interesa svo}ega delavstva obratovanje papirnega stroja ne bo ukinilo in da se napovedane redukcije delavstva ne bodo izvedle, ker bi -iimde te redukcije oboje stranske nedoglcdne posledice. V slučaju, da Ki bila pireknitev nekaterih del zača- no neizbežna, naj bi se ostalo delo tak;) razdelilo, da bi v delu ostali vsaj tisti delavci, katerih življenjski obs to j za visi izkl jučno od zaslužka v tovarni. Dalje je treba, da se takoj ulcinc vsako akordno in vsako nadurno delo. V kolikor pa bi se pri vsej dobri volji podjetja delavstvo ne moglo zaposliti, na; se te ne odpušča, ampak naj se .jim odredi le začasen dopust, dokler obstoja pomanjkanje dela. Odpoved dela in delo pod pismeno izjavo posameznega delavca oziroma delavke, da -odpoved sprejme, pa smatramo za krivično in neutemeljeno, in se nam pri tem vsiljuje r.-išljenje, da ima podjetje v tem kake skrite namene. Delavstvo upa, da bodo pristojne oblasti, na katere se je obrnilo potom svoje organizacije, zadevo temeljito preiskale in uredile, kakor to zahteva interes prizadetih in interes vse javnosti. Doma in po svetu Kralj Aleksander in kraljica Marija sta prišla v nedeljo na daljše bivanje v Za greb. Kr. Veličanstvi sta bili sprejeti zelo vzhičeno od ogromnega števila ljudstva. Zasedanje sveta Društva narodov je končano. To zasedanje je v žarki luči pokazalo vso praznoto in puhlost »idej« evropskih diplomatov. Niti eno izmed vprašanj, ki so bila stavljena v razpravo, ni bilo niti malo zadovoljivo rešeno. Ideja Panevrope je dobila znova krepko zaušnico. Komisija, ki je imela nalogo o tem vprašanju stvarno razpravljati, se je docela razbila. Nemčija in Italija sta solidarno nastopili za to, da soodločata pri tem tudi Rusija in Turčija. Ostale države pa so bile proti. Na tem nesporazumu se je komisija razšla. — Vprašanje narodnih manjšin, ki postaja prav za nas Slovence vsak dan bolj pereče se je ponovno odložilo. — Agrarno krizo naj rešuje, tako je bilo sklenjeno, posebna komisija; agrarnim državam naj bi se morda dali kratkoročna kmetijska posojila. — Razorožitev po mnenju evropskih diplomatov ni tako nujna, zato se je to vprašanje naložilo v razmotrivanje posebni razorožitveni konferenci, ki naj se skliče enkrat pozneje. Ker bo na to konferenco prišlo kar nekaj tisoč diplomatov, so morali z veliko pažnjo izbirati kraj, kjer se bodo sešli. In mesto, ki ima toliko primernih hotelov je le Ženeva. Seveda se bo tudi ta končala tako kot se je do dedaj še vsaka razorožitvena konferenca: brez uspeha. — Sila dramatičen pa je bil konec zasedanja. Francija, Anglija, Italija in Nemčija so po svojih zunanjih ministrih podpisale izjavo, v kateri se izraža globoko prepričanje, da se bodo v bodoče vsa mednarodna vprašanja reševala mirno in sporazumno in da je edini ideal vseh teh narodov in držav edinole mir in prijateljstvo z vsemi narodi sveta. Kako silno bije ta izjava v obraz dejanski resnici, tega se danes pač ne zavedajo le vsi vsaj malo trezni ljudje, ampak prav gotovo še boljše tisti diplomati, ki so to izjavo skupaj zložili. Prav v sedanjih dneh začenja strašiti po Evropi zopet tista stara maščevalnost, stara sovražnost naroda proti narodu. Te strasti so danes povečini vse hujše, kot pa so bile v letih pred svetovno vojno. In iz teh strastnosti, kojim podlegajo mase narodov, se zdi, da ni drugega izhoda kot novo svetovno klanje, nova moritev. Taka je resnica in državnik, ki čuti le malo odgovornosti, bi ji moral brez bojazni pogledati v oči in jo tudi glasno pribiti. Jugoslovanska strokovna zveza Viničarski vestnik Kdo jamči (Jelovi ljudje so zadnji čas začeli na- ‘ stopati proti naši »Viničarski kreditni zadrugi* ter predvsem nagovarjaj« take j viničarje, ki imajo že kaj prihranjenega denarja, češ naj ga ne nalagajo pri svoji ; zadrugi, ker ni zadostnega jamstva za j vloge. Saj noben viničar nima posestva j in zato tudi nima s čim jamčiti. Iz takih »modrijaških« obrekovanj napram ; naši zadrugi je razvidno, da ni prav za prav nikomur pri srcu viničar sani, ani- j pak v glavnem gre le za viničarjev de- \ nar. V današnjem težkem gospodarskem j času, ko gre precej trdo za denar in ko j se izplača puliti se za vsak dinar, raz- j ume jo nekateri ljudje to prav dobro, če- i tudi s pomočjo obrekovanja. Zakaj rav- j no v naši zadrugi ne bi bil denar va- j ren? Pa smo pri nas v povojnih letili doživeli razne polome denarnih zavo- j dov in celo bank, kjer so slovenski vla- ! gatelji, veliki in mali, ogromno zgubili. | Pa pri nobenem izmed teh propadlih denarnih zavodov ni sodeloval niti eden viničar ali celo taik, ki ne hi imel premoženja ali posestva. Če je že to tako silno važno za varnost vsake posojilnice in hranilnice. Kdaj ibode naš svet prišel na tisto pravo pet in do tistega prepričanja, tla je čut poštenja, glas vesti in ljubezen do bližnjega zaradi Boga vse več in mnogo višje nad vsako premoženje, ki ga kdo ima, bodisi v denarju ali posesti. Kdor se le ozira na premoženje, nič pa na poštenje, je na zmotni poti, katera vodi vselej v pogubo. Po takih j predsodkih, kakor jih predbacivajo rav- j no naši zadrugi, ne bi nikjer na svetu j bil« delavcem, ki žive povsod sproti iz j rok v usta, omogočeno, da ustvarijo j svoje zadružništvo. Zgodovina in se j celo naša slovenska, nam pa prav jasno pokazuje, kaj vse so bili zmožni ustvariti ravno nemaniči in delavci na zadružnem polju, ker ravno za take ljudi, ki nič nimajo, je zadružništvo na svojem inestu, da si medsebojno in vzajemno pom igajo in svoj skupni gospodarski nivo dvignejo. Kajti vsak posameznik ga ne more, namreč v korist celoti. Skupnost je vedno več, kot posameznik. Radi jamstva pri naši zadrugi pa tole; Vsak član z vsakim posameznim deležem jamči desetkratno. Več bode članov, večje je jamstvo. Denarnih spekulacij zadruga ne dela in jih tudi ne bo. Naložen denar pri zadrugi se uporablja le za posojila samo viničarjem. Ko bi ga le bilo dovolj! Denar v banki je mnogo manj varen kot oni, ki je dan n posojilo. Zgodi se lahko, da ta, ali oni večji denarni zavod propade, dostikrat ravno lak, v katerega imajo ljudje največje zaupanje, dočim posojilo propasti ne more, ker zraven dolžnika jamčijo tudi poroki. Pri naši zadrugi dobivajo viničarji kratkoročna posojila v majhnih vsotah, ki nikoli ne presegajo niti vrednosti dolžnikovega imetja, zato je denar pri naši zadrugi vse folj varen in popolnoma zajamčen, kakor pa tam, kjer je vložen v zadolženo kmetijo ali obral. 'Po drži in o tem se lahko vsak prepriča. Zato vsak viničar, ki ima kaj pod palcem, naj takoj naloži pri svoji zadrugi. Viničarski denar mora izrecno služiti le viličarjem. Kdor tako ne stori, je izdajalec svojega stanovskega zadružnega poikreta. V stiski pride k svojini, kadar pa mu boljše gre in kaj ima, pa gre drugam. O tistih pa. ki bodo govorili drugače, pa razumite, da hočejo imeti le vaš denar, Iboddsi da si ga hočejo obdržati ali še pridobiti, za vas same pa njim prav nič ni in boste ob prvi priliki že Čutili njih brco. Zadrugar. Kakšni smo V »Delavski pravici« št. 44 sem bral, kaj vse sodijo o nas razni ljudje. Pravijo, da smo nepošteni, alkoholiki, nič gospodarski, nezadovoljni, delamržni, nezvesti gospodarju in svojemu poklicu. Tako sodi o nas le tisti, ki ne pozna razmer ali pa, ki hoče tolažiti svojo vest — če jo seveda »ploh še ima. Če pa kdo čisto nepristransko sodi o nas, bo pa moral priznati sledeča dejstva. 1. Vsak pošten gospodar ima poštenega viničarja. Tak pošten gospodar radevolje in brez prepirov da svojemu viničarju, kar mu pripada, pa tudi drugače mu gre na reko. Zato mu je viničar vdan. 2. Pijača tvori pri našem vprašanju najbolj žalostno poglavje. Če viničar pije Čez mero, nosijo največji del krivde razmere. Večji del plače viničarjeve obstoja v pijači. Poznani družine, ki delajo pretežno le za pijaJflo. Da bi pa pil viničar za denar, je izključeno. Saj ga nima. Pač pa zapravljajo denar v pijači, laki, ki kažejo na viničarja-pijanca. Dajte nam plačo v denarju ali kruhu, pa bo kmalu prenehala povest o viničarjih-pijancih. 8. S čim pa naj bo viničar gospodarski? Saj nič nima. Tistih par dinarjev, katere zaslužijo, ne morejo napravljati difužini in setvi vsega potrebnega, še manj pa skrbeti za doto svojim otrokom. Tudi za gospodarnost je potreben primeren in pošten dohodek. 4. Tudi nezadovoljnost mora imeti svoj vzrok. Kateri stan bi bil zadovoljen, če hi vedno trdo garal, pa ne bi nič zaslužil, niti toliko, da bi mogel dostojno živeti? Poseihno pa sedanje zimske razmere, ko ne bomo delali 2 meseca, so posebno prikladne, da vzh ude zadovoljnost! 5. O stanu, ki mora delati na dan po 16 ur, četudi le malo zasluži, ne more noben pošten človek govoriti, da je delani ržen. 6. Zvestoba do gospodarja zahteva tudi zvestobo gospodarja do viničarja. Zvest gospodar iuna zvestega viničarja. Isto je s poklicem. Saj imata gospodar in viničar isti poklic ali bi ga vsaj morala imeti, ko ne bi nekateri mislili, da naj drugi delajo za nje, oni pa žive le od tako zvane rente, katera pa obstoja le radi tega, ker dela za njo viničar. Iz tega sledi, da more pravilno razumeti trpina le trpin. Zato je naše mesto v skupni zvezi vseh trpinov. Le s temi skupaj se moremo uveljaviti tudi mi viničarji. Bratje, združimo se vs.i najprej v naši organizaciji, po nji pa z ostalimi brati trpini v celotno in močno ■RT i organizacijo. 1 • L* Sv. Bolfenk pri Središču. Kakor nikjer, 1 je tukaj organizacija Strok, zveze vini-čarjev zaostala. Ne po krivici članov samih, j ampak le radi zaprtja dela, ker se ne da ničesar zaslužiti, zlasti pa še, če je viničar v kaki kmetski viničariji. Ta ne vidi skozi celo leto denarja ampak mora odsluževati pri kmetu, bilo to pri svojem gospodarju, bilo pri drugih, kjer si je najel kos zemlje za krompir in drugi potreben živež. Javnosti damo v znanje, da menda nikjer ni viničar tako ubog, kakor kmetski viničar, kateri ima zemljišča komaj toliko, da si posadi solato in drugo najpotrebnejši zelenjavo, a o krompirju, koruzi in drugih važnejših pridelkih ni govora. Vinograd obdeluje kmetski viničar svojemu gospodarju deloma zastonj, deloma za tako majhno plačo, da si za en dan te? kega dela ne more kupiti dovolj kruha za svojo družino. Kje naj iščemo torej vzrok, da tukajšnji kmetski viničar toliko dela svojemu gospodarju skoraj zastonj? Vzrok je samo v tem, ker manjka našemu kmetskemu viničarju poguma, da bi se organiziral, da bi žrtvoval še nekoliko ur dela mesečno ter s tem zaslužkom plačal članarino za organizacijo, ki bi mu nudila pomoč ob bolezni. kjer bi dobil vse navodila in nasvete, kaj in koliko sme delati svojemu gospodarju zastonj, kjer najde zaščito tudi pri protizakonitem postopku. Tovariši viničarji! Cdavo pokonci, stopimo vsi z združenimi močmi v boj proti nepravici, organizirajmo se, ker potem smo zmožni, da si priborimo svoje pravice. Zakaj kmalu pride spomlad, res se približuje. Ce ne bomo organizirani, bodemo zopet rezali, vezali, pleli i. t. d. zastoj. Naprej tovariši! V organizacijo! Vsak, kdor čuti, da je viničar, da je ponosen na svoj poklic vestnega in poštenega delavca in da zastopa le pravično stvar! J. L. Kovinarji. Na braniku za nov delovni red. Jesenice, 6. jan. 193). Kakor vse čase naša manjšinska r-ganizacija ni izgubila iz vidika dolžnosti, ki jih ima do organiziranega delavstva, tako je tudi v oziru cdp vedi kolektivne pogodbe >v prvem trenutku zavzela sveje mesto in vodila akcija sporazuma. Fak-tum je sicer, da prva pogajanja glede praznovanja praznikov niso dosegla uspehov, kakršne smo si želeli. Ni pa pri tem krivda strokovnih organizacij, ker so ob danem položaju v polni meri storile sv’o>jo dolžnost. Pač pa nosi v precejšnji meri za ta neuspeh krivdo eno delavstvo, ki je vsled svoje kratkovidnosti prosjačilo vedno za delo v praznikih in nedeljah, mesto da bi se pridružilo organiziranim tovarišem in v okviru organizacij zasiguralo položaj. Nad vsem tem pa je tudi dejstvo, da bi sploh ne priSio do dogovora, ako bi ne bilo strokovnih ong animacij. Tudi 'bi nas danes vezal že nov delovni ired in nova kolektivna pogodba : (če bi sploh obstojala), 'bi bila vse prej kot pa prikrojena izboljšanju našega položaja. Strokovne organizacije so to ubranile zaenkrat v toliko, da je tovarna j dala svoj predlog za bodoči delovni red na razpolago, da morejo organizacije j predložiti svoje proti predloge. V tej zadevi so se vodstva organizacij j zedinila na enoten predlog, ki se je pre- j črtal in pojjasniil 'članstvu skupin Jesenice —Javornik na sestanku v nedeljo. Članstvo ga je v vseh točkah odobrilo. Dalje je odbor tudi poročal, da je ’ protipredlog že vložen na vodstvo to-varne in da je zato pričakovati vsak dan ' pričetek pogajanj za bodoči delovni red. i Poleg dela za nov delovni red pa so j bile pred kratkim še volitve obratnih zaupnikov. Zavedajoč se težkega polo- ! žaja so organizacije tudi v tem oziru sklenile medsebojni sporazum in sestavile enotno kandidatno listo. Številčna razlika zaupnikov ostane po rezultatu j zadnjih volitev. Mesta, ki so bila iz katerihkoli vzrokov izpraznjena, zasedejo novi kandidatje iste organizacije. Članstvo je to poročilo od tov. Arneža kot člana komisije 7. odobravanjem vzelo na znanje. Oglasil se je k besedi centralni tajnik kovinarjev tov. Rozman. Poudarjal je, da se z ozirom na težki boj, ki ga bojuje jeseniško delavstvo za svojo bodočnost, ne zaveda položalja delavska mladina — mladi delavci, ki bo od uspehov tega bo;a noljveč žela. Kvarno je, da posveča skrb svoje mladosti le telesu — športu — ne poglobitvi duha. Slabega delavskega položaja je kriva tudi gostilniška in posestna kritika na rovaš strokovnih organizacij. Ob koncu njegovih besed je članstvo dalo odboru sledečo izjavo: Delavstvo skupin kovinarjev Jesenice -Javornik, zbrano na sestanku dne 25. t. m. i? vzelo na znanje ukrepe celotnega odbora in organizacijskih zaupnikov za sporazum z ostalimi strokovnimi organizacijama glede volitev delavskih obratnih zaupnikov, kakor tudi ostalega. Vse članstvo se s tem popolnoma strinja ter daje zaupanje odboru. Ouštanj. Strokovna skupina kovinarjev v Guštanju. priredi v nedeljo dne 1. febr. 1031 ob 0 dopoldan v prostorih gostilne Lečnik v Guštanju članski sestanek. Ker l)0 sestanek z ozirom na volitve delavskih obratnih zaupnikov izredne važnosti, je za vse člane udeležba obvezna. Volitve delavskih obratnih zaupnikov se bodo vršile za jeklarno Guštanj—Ravne dne 15. febr. 1931. Odbor. Rudarji. Trbovlje. Naša skupina je imela pretečeno nedeljo občni zbor, ki je bil pre-ccj dobro obiskan. Tudi centrala je bila zastopana. Po izčrpanju dnevnega reda, so se načela razna organizacijska in aktualna rudarska vprašanja, predvsem vprašanje socialnega zavarovanja in pa rudarska kriza. Kar se tilče socialnega zavarovanja ;e prišel občni zbor do zaključka, da je koristno in pametno, da se taka vprašanja rešujejo sknpno z vsem de avstvom. Vendar pa ne nudi sedanji osnutek novega zakona o socialnem zavarovanju podlage za tak skupen nastop. Zato so zaenkrat rudarji za samovoljnost bratovskih skladnic. Kar se tiče krize, sp mnenja, da še ni na vrhuncu. Kriza bi se mogla omiliti, če bi država prevzela večji kvantum premega, pa tudli družba bi morala del svojih dohodkov žrtvovati za rešitev te krize. Taka vprašanja se bedo ugodnejše za rudarje le tedaj reševala, če bodo imeli voditelji za seboj strnjene in organizirane tovariše. Zatto ije najuspešnejša rešitev v organizaciji. Za predsednika je bil izvoljen tovariš Renko. Novo izvoljeni odbor bo šel s podvojeno akcijo na delo. K pojasnita 0 čudnem postopanju Dohodarstveni uslužbenci nam pošiljajo: V -Slovencu« št. 13 z dne 20. t. m. (e bila med ljubljanskimi vestmi pod naslovom »Čudno postopanje« objavljena n6tica, dne 21. t. m. pa pojasnilo 1 ravnateljstva mestnega dohod, urada ■ glede razdelbe bansike nagrade. Omenjeno ravnateljstvo smatra v 1 poljasnitki razdelbo zneska 23.475 Din med 31 dohod, uslužbencev p::po'noma za pravično, češ da so imeli posla pri pobiranju le linijski načelnki ter kont. | uradniki. K temu pripominjamo, da je linijskih I načelnikov le 17 in 4 uslužbenci kont. I urada z 1 uradnikom ter 2 uslužbence-: ma, ki v rži ta službo roa pošti, t. j. 24 upravičencev. Sledi, da' je bilo nagrade deležnih še 7 drugih, ki vrše enako službo kakor | ostali pazniki in naidpazniki. Pribiti moramo še to, da prizadeti j niso napravili pritožbe, ker bi se prav ! gotovo ne vzela v poštev in bi se pri-| družila ostalim vlogami poedinih usluž-i bencev, ki čakajo rešitve mesece in j leta. Dejstvo je, da se je tudi slična na-| grada 1. 1928, ki .je bila nakazana od takratnega oblast, cdlbora, istotako razdelila, dasi so bili zaposleni tudi pazniki in nadpazniki s pobiranjem takse na motorna vozi 1 a, ki niso bila registrirana v ljubljanski oblasti. Reči pa moramo, da je bila razdelba brez stroge tajnosti. Pripominjamo, da vsi nagrajeni vrše največ 9 urno deljeno — vsi ostali pa 11, 13 in 24 nedeljeno službo! Pa recite, da smo enakopravni! Opekarsko delavstvo Vrhnika. Občni zbor strokovne skupine opekarskega delavstva se bo vršil v nedeljo 8. februarja ob pol 9. dopoldne v običajnih prostorih. Vabimo vse tovariše, da se gotovo uideileže tega občnega zbora in da pripeljejo tudi dru-ge delavce s seboj. Pride tudi zastopnik J. S. Z. iz Ljubljane. Pridobivaj novih (lanov za lugoslovansfco strok, zvezo! Električni uslužbenci. Žirovnica. Strokovna skupina uslužbencev elekrarne v Žirovnici sporoča svojim članom, da se vrši v nedeljo 8. febr. ott V uri dopoldne v prostorih gostilne j »Svetina« v Žirovnici letni redni občni j zbor z običajnim dnevnim redom. Poleg i tekočega se bo tudi obravnavalo starostno 1 zavarovanje. Da se bodo pa člani lahko ! udeležili občnega zbora, (ker se navadno | od nedeljah popravljajo daljnovodi) naj I vodilni monterji izposlujejo pri vodstvu | elektrarne, da se ta dan ne oo delalo. Apeliramo tem potoni tudi na vodstvo, dii I tej prošnji ugodi. Občnega zbora se vsi j gotovo udeležite. Važno je vprašanje starostnega zavarovanja, zato naj nikogar ne manjka. Na občnem zboru bo poročal tudi zastopnik centrale. Daite — kar nam sre! Gibanje doihodarstvenih uslužbencev je zadnji čas vedno živahnejše. Krivice, ki se gode, so vedno očitnejše. Navajamo samo en primer: Nekako v maju lanskega leta so bili sprejeti 4 uslužbenci s srednjo in višješolsko izobrazbo — kot praktikantje za mesta liniljiskih načelnikov. Vsi štirje .so se do sedajj izvežbali v splošnem, kar zahteva dohodarstvena služba; prazna so tudi tri mesta linijskih načelnikov, katera so popolnjena zgolj z osobjem iz pazniškib vrst. Toda taktika vodečih gre svojo pot. SpopoJ-nili so tudi četrto mesto s paznikom, ki nima niti nadpaizniškega izpita. Cernu so potem izpiti treh kategorij, ki so se vršili pred nekaj časa? Novi večerni tečaji za knjigovodstvo, računstvo in nemščino se otvorijo na Zenskem učiteljišču v Ljubljani, Resljeva cesta. (Privaitni učni ' tečaji). Pojasnila daje šolski sluga (ves dan) in De-laivska zbornica v uradnih urah (od 8 do 14). Splošni izobraževalni tečaj za delavstvo sc bo vršil ob nedeljah od 9. do 12. Vpisovanje istotam. Leto IV »DELAVSKA PRAVICA« dne 29. januarja 1931 Stran 3. Internacionalna Pred nami leži statistično poročilo krščanske delavske internacionale, ki jo sestavljajo državne zveze. Poleg tega tudi pregled internacional posameznih st rolk. V državnih zvezah je včlanjeno sledeče število krščanskih delavcev: Nemčija 670.000, Belgija 181.000, Francija 102.000, Jugoslavija (samo Slovenija) 4.600, Luksemburg 1.700, Holandska 136.610 in 72.964, Avstrija 105.000, Švica 27.000, Španija 40.000, Cehoslovaška 24.504 nemška in 44.600 češka, Ogrska 52.100, skupaj torej 1,462.080. To so številke s 1. jan. 1930. V 11 državah obstoje naše organizacije. Še več državnih organizacij je pa prijavilo svoj pristop. Dalje moramo vedeti, da niso v teh številkah višete vse organizacije, ker nekatere organizacije v posameznih državah niso včlanjene v svoji državni zvezi, pač pa pripadajo svojim strokovnim internacijonalam. Taka je recimo nemška krščanska nameščenska organizacija, ki je štela v istem času 557.420 članov in je ravno v I. 1931 narastki samo njena sekcija trgovskih nameščencev za 24.000. Pri nas niso vštete -Kaše hrvateke organizacije, na Čeho-slevaškem pa ne tako zvana ljudovska organizacija. Kot borno spodaj videli, Davčne 1. Kuluk. V službenem listu kr. banske uprave dravske banovine z dne 8. januarja je izšel pravilnik o uporabi ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje nedržav nih cest v območju dravske banovine. Ta pravilnik je izdal g. ban na podlagi § 7 zakona o izprameinhah in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah z dne 30. maja 1930. Najvažnejša določila tega pravilnika so: Obveznost osebnega dela. Osebnemu delu za gradnjo in vzdrževanje javnih nedržavnih cest so zavezani vsi za delo sposobni moški prebivalci v območju dravske banovine od polmih 18 do polniih 55 let starosti. Torej izpolnjeno 18. in 55. leto starosti. Obveznost osebnega dela še more odkupiti s plačilom ustrezne delavske dnine po določilih tega pravilnika. Obveznost plačevanja. Davčni zavezanci, ki ne spadajo pod obveznost osebnega dela in ki plačujejo nad 100 dinarjev neposrednega davka, morajo neglede na spol, starost in delovno sposobnost plačati odkupnino po določilih pravilnika. Izjemne olajšave. Vsi državni civilni in vojaški uslužbenci, vštevši častnike, banovinski in občinski uslužbenci kakor tudi vpoko-jenci v ob če razun podčastnikov, kapta-rov, redovov in orožnikov, plačujejo osebno delo v denarju v znesku tridnevne (osnovne in položajne) plače, odnosno pokojnine neglede na spol, starost in položaj. Vsi ostali državni civil- Naša brezposelnost Pred nami leži mesečno statistično poročalo centralnega odbora Javnih borz dela v Bel gradu za mesec oktober 1930, katera izkazuje 17.896 brezposelnih na področju naše države. — Taiko statistika za mesec oktober. V mesecih novembru in decembru 'lanskega leta .je brezposelnost občutno narastla. Sicer za ta dva meseca še nimamo na razpolago uradne statistike, toda na podlagi poročila ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev je pri tem uradu članstvo padlo v teh dveh mesecih za 2934 zavarovancev, to se pravi, da so bili odpuščeni. Največ med temi je seveda lesnega delavstva. Ljubljanska borza dela je izkazala v oktobru 3876 brezposelnih. Na podlagi tega moremo ugotoviti, da je brezposelnost v dravski banovini po-r.astla za 30 do 40%, kajti nekateri so gotovo zopet dobili' zaposlitev. Tuidl v ostalih krajah države ni dosti boljše. Na podlagi gornjih razmotri-vamlj je gotovo, da imamo v naši državi povprečno 30% več brezposelnih kakor jih izkazuje centralni odbor Javnih lizacija krščanskega stva štejejo internacionale strok vse skupaj več kot internacionala državnih zvez, tako, da moremo reči, da je v državnih in po posameznih strokovnih organizacijah krščanskega delavstva in name-ščenstva organiziranih okoli 2,200.000 članov. Strokovne internacionale štejejo sledeče število članov: Nameščenci, privatni in trgovski: 662.562, stavbinskii 108.376, oblačilni 26.474, železničarji 251.668, tovarniški in transportni 142.451, grafičarji 21.866, lesni 52.627, poljedelski 116.286, kovinarji 197..100, živilski 22.128, javni uslužbenci 68.068, poštni 19.800, tobačni 41-969, tekstilni 208.907, skupaj torej 1,940.000 članov. Piti strokah pa manjkajo številke internacionale rudarjev, ki je ena najmočnejših, vsled česar lahko trdimo, da je skupna številka krščan. proietarijata 2,200.000 prenizko cenjena. Naše organizacije v Italiji in Litvi »o bile razpuščene od diktatorskih vlad. Ko bo krščanski strokovni pokret umevan pravilno, ko bodo odstranjene vse ovire, ki se stavljajo nasproti našemu gibanju in nam bo povsod dana svoboda, ne bo sile, ki bi mogla zadržati mogočen porast naše internacionale. —ant. zadeve ni in vojaški, banovinski in občinski uslužbenci kakor tudi duhovniške osebe vseh veroizpovedanj, pogodlieni uslužbenci in dnevničarji vobče, ki nimajo osnovne in položajne plače, dobivajo pa svoje prejemke ločeno kot sistematizirano plačo in draginjslko doklado ali stanarino, plačujejo osebno delo v denarju v znesku svoje tridnevne plače. Kdo je oproščen vsake obveznosti? Ojbveznosti osebnega dela, odnosno plačevanja odkupnine so oproščeni dijaki do 24 let, če ne plačujejo več nego 1C0 dinarjev neposrednega davka; vojni invalidi, katerih edini dohodek je invalidnina; redovne osebe, ki nimajo ni-kakšne plače niti imetja ali dohodka; kulturne in humane ustanove, ki jih oprosti označene obveznosti ministrstvo za zgradbe. Delovni čas. Delovni čas je osem ur dnevno. Odmori med delom se ne vračunavajo v delovni čas. Kedaj se vrši delo. Gradnja, in vzdrževanje javnih nedržavnih cest z ljudskim delom se vrši praviloma dvakrat na leto. Ljudsko delo se pa po možnosti vporabi ob času, ko je prebivalstvo manj zaposleno s poljskimi deli, t. j. v mesecu marcu iti novembru. Odmera delovne obveznosti in odkupnine. Z;t odmero delovne obveznosti, odnosno odkupnine, se računa za enoto pri osebah, ki plačujejo: do 206 Din neposr. davka, 1 dan dela, do 500 Din neposr. davka, 2 dni dela. borz deta v Beogradu. -Kotalko jih pa ije, ki se ne javijo pri Borzah dela, za katere se spinih ne vodi mikaike evidence, pa ne vemo. Bo jih približno toliko, kakor je (javljenih pri borzah dela. V tem pogledu bi želeli več resnosti. »Jutro« v svoji 20. štev. z dne 24. t. m. namreč ugotavlja, da pri nas ne poznamo brezposelnosti, 'istočasno pa tarna 'ljubljanski »Slovenski Narod«, kam z brezposelnimi, ki postopajo An ne morejo najti zaposlitve. Kakor vsak socialen pojav, tako zahteva tudi brezposelnost resnejšega študija. Sicer ni brezposelnost pri nas tako akutna, kakor drugod. Vendar pa je in moramo računati ž njo kot s stalnim gospodarskim in družabnim pojavom. Ukreniti moramo primerne korake. Kakšno nevarno stanje povzroča rastoča brezposelnost kaže Nemčija, kjer je stalna napetost in se ljudje boje, da se podere stena tega vulkana in razlije svojo lavo po vsej Nemčiji. Pri nas seveda tega ni. Zato ise morejo pa še pravočasno ukreniti varnostne odredbe iki so: Izvedba modernega zavarovanja za slučaj brezposelnosti in pospeševanje lastne industrije. do 900 Din neposr. davka, 3 dni dea, do 1400 Din neposr. davka, 4 dni dela, do 2000 Din neposr. davka, 5 dni dela, do 2700 Din neposr. davka. 0 dni dela. do 3500 Din neposr. davka, 7 dni dela, do 4400 Din neposr. davka, 8 dni dela. do 5400 Din neposr. davka, 9 dni dela, do 0600 Din neposr. davka 10 dni dela. do 8000 Din neposr. davka, 11 dni dela, do 10.000 Din neposr. davka, 12 dni dela. Kdor plačuje nad 10-000 Din liepo- siednega davka, dobi za vsakih nadalj-nih 3000 Din po en dan več. Toliko odpade na enoto. V smislu člena 15. tega pravilnika pa mora napraviti, odnosno odkupiti vsak zavezanec po tri enote za banovinske in po tri enote za občinske ceste. Po domače pomeni to-le: 'Listi, ki bi na podlagi neposrednega davka delal ali plačal 1 dan, bo delal 6 dni. Torej dnevi se morajo pomnožiti s šest. Kdor se bo hotel ali pa moral odkupiti, Im mioral plačati za enoto 20 Din. Za katero dobo velja ta pravilnik? Obveznosti storitve ati dajatve po tem pravilniku so veljavne že za leto 1930., kljub temu, da je bil razglašen v januarju. Torej pa bo zaenkrat treba izpolniti obveznosti za 1. 1930. in 1931. Položaj v slučaju obolenja ali nezgode. Ako se kdo poškoduje pri izvrševanju obveznosti ljudskega dela, ima pravico do brezplačne zdravniške pomoči za prvo silo pri občinskem ali najbližnjem okrožnem zdravniku. Stroški za nadaljnjo zdravljenje in bolniško oskrbo gredo pa v breme zavezanca. Zavezanci sami niso podvrženi zakonu o zavarovanju delavcev. Ce pa kdo koga najame, ga mora prijaviti pri okr. uradu za zavarovanje delavcev. Pod kakšnimi pogoji se vrši delo? Zavezanec mora priti na poziv na odkazuno delo. S seboj mora imeti hrano im primerno orodje (kramp, motika, kladivo za tolčenje kamenja itd.). Ako kdo ne pride in ako se ni odkupil ali poislal svojega namestnika, ga priženejo na dele prisilno (z orožniki ali pa policijo). Vrhu tega ga še kaznujejo z zaporom do 7 dni. 2. Davčne olajšave. V službenem listu kr. banske uprave dravske banovine z dne 15. jan. t. J. je bil objavljen zakon o davku na ne-ožonjene osebe in davčni oprostitvi oseb z devetimi ali več otroki. 1. Davku na neoženjene so podvrženi vsi samski, ločeni ali pa vdovci brez otrok v starosti od 30. do 60. leta, ki stalno bivajo v mestih in trgih in krajih s sedežem sreza in čijih mesečni prejemki znašajo nad 2500 Din. 2. Oni davčni ohvezanci po zakonu o neposrednih davkih, ki imajo devet ali več otrok, ali so imeli istočasno živih devet ali več zakonskih otrok, se oproščajo plačevanja neposrednega davka in vseh doklad, ki se odmerjajo za te davke. Ra dl 5 Islamska postaja. V Meki se bavij-o z mislijo, postaviti tam postal;©, ki naj bi pozivala muslimane k molitvi iz središča i sl a m s t v a — TRL. Časovne slike. V Nemčiji postajajo aktualne časovne slike. Praivijo jlim »Zeiitbenichte«. — snov jim nudi sodobno politično življenje. Pirednost je treba dati frakfurtski postaji. V Berlinu je n. pr. nastopil v radiu bivši francoski ministrski predsednik Tardieu. Govoril je namreč v nemščini nemški igralec 'Paul Riildt Tar-dieujev govor v Aleneomu. Na ta način -ohranja radio stik z 'dnevnlimi dogodki An zna p oživiti svoj spored. — TRL. Indijska konferenca v Londonu se je zaključila. Indija dobi v okviru britanskega imperija samoupravo — svojo lastno, indijskemu parlamentu odgovorno vlado. Kako in kedaj se bo vse to izvedlo, ni določeno. Težave bodo silne. — Takoj po zaključku konference so bili vsi Indijci, ki so bili zaprti radi zadnjih nemirov, izpuščeni iz zaporov; bilo je vseh skupaj okoli 65.000. Med njimi je bil izpuščen na svobodo tudi Mahatina Ghandi. Združene države Amerike se pripravljajo, da spode preko meje kakor pravijo kar 450.000 nadležnih tujcev. Družinska plača Pravico do družine ima vsak človek, zato tudi delavec. Če pa hoče imeti delavec -družino, m-o-ra imeti temu odgovarjajoče dohodke. Leon XIII. je v svoji okrožnici postavil -princip -družinske plače, isto je poudaril za-dnj.i slovenski katoliški shod, najmočnejšo moralno -oporo ,pa je dal načelu družinske plače sedanji papež Pij XI v zadnji encikliki -o družimi, iko pravi, da mora imeti delavec tolikšno plačo, da m-ore preživljati -svojo -družino krajevnim razmeram primerno. Roma lo-cuta!« velja sedaj za katoličane, in to za vse. Ja-sn-o je, da je vsak-o -protiinačelo ne kr ščansko in da si nihče ne more tolažiti vesti, da noben gospodar im podjetnik, ki je katoliškega svetovnega nazora, me more reči: Delavec, jaz ti plačam le delo, za -družino pa -sam glej!« A ni dovolj samo postaviti' moralen nauk, treba ga je tudi v življenju izvesti. Prvo je bila stvar Cerkve, drugo pa -je zadeva krščanskega ljudstva. Krščanski socializem -im krščansko delavstv-o stojita v tem vprašanju v svetu sama. Borba z a družinsko plačo je naša borba, ki j-o moramo bojevati brez osllombe na druge -pokrete. Marksizem je nasprotnik krščanske morale. Ni mu za organičen in živi-jenski razvoj družine in -se ne zmeni za moralo katoliške -in krščanskih cerkva ter predvsem ne za besedo rimskega po-peža. Marksist je materijalist, ki mu vest in Bog ne delata težave, kakor tudi ne vprašanje -družine. Propast krščanskih principov in »verskega opija« smatra za glaven pogoj uspešne revolucije. Na razvalinah krščanstva naj zraste nova družba in brez krščanstva. Vidi le revolucionarno družbo, -slonečo na materijalni-h dobrinah brez prave etične podlage. Zato tudi zanj ne -obstoja vprašanje družinske plače, niti ga ne priznava. Kako rešuje to vprašanje socialistični in komunistični -red-, vidimo v Rusiji. Svobodna -ljubezen in — otroci so skrb države ter odtrgani od staršev. Zato je borba za 'družinsko plača, za zavarovanje družine naša borba. Krščanski socializem naj reši to vprašanje in ga mora -rešiti. Z-d-i se, -da družinska plača oziroma eksistenca družine ni in ne more biti prepošteno več ali -manj dobri v-olji kapitalističnega razreda, am-pa-k da je to za-deva družbe. Kajti kot rečeno vsak krščanski podjetnik ne bi mogel, tudli če bi delal v skladu z vestjo, vedno dati družinskemu -očetu družinske plače, dočim samo moralen princip ne -pride v poštev za liberalnega -in vse druge podjetnike. Zato krščanski socializem zahteva, da -prevzame organizirana družba njegov princip za svojega in mu da svojo sankcijo. Družba najj da delavskemu glavarju družine tdLik-o, koiliknr potrebuje za družino. O 'Ureditvi tega ne moremo tu več razpravljati. Seveda pa mora tudi organizirana -družba dobiti nekje kritje za te izdatke. V potrebne fonde na.j bi se stekal denar od tam, kjer ga j-e preveč. Vsaka zasebna lastnina ni- tatvina in greh, kot je učil neki marksist, pač -pa je greh takrat, če se kopiči v roik-i enega ali več oseb. Brezmejno kopičenje naj družba omeji in postavi vsakemu bogastvu neko mejo, preko katere ne bi nikče smel oz. bi moral dajati odvisne kepitalije družbi v socialne namene. In eden največjih in najboljših socialnih namenov je skrb za družino, celico družbe. Zato je eksistenca proletarske družine -nujn-o zvezana z našo gospodarsko zahtevo po omejitvi zasebne lasti. Klic po obrambi družine gre skozi družbo, ki pa ne najde rešitve. Se sil-nejš-i k-ot ta klic mora biti naš klic, klic z rešilne ladje, ki plava v viharju razburkane družbe. Vsi, kar nas je na ladji, bodimo budni in ne prenehajmo -niti za -trenotek s svojim delom. Kljubovati moramo viharju An valovom! Gotovo je, da družba ne bo hotela slišati še dolgo -nič o tem, da bi podpirala družine in prispevala slabo- -plačanemu delavcu gotove vsote na vsakega otroka. Toda kakor je gotova zmage vsaka silna in življenska -ideja, tako bo prodrla tud-i ta. Ant. Samo 4 Din plačaš mesečno — pa dobiš letno tri knjige »Krekove knjižnice« Krekova mladina. »Ogenj« št. 1, let«' IV., je izžel in bil pretekli teden razposlan vsem naročnikom. Ima sledečo vsebino: Hiša št. 17. — To so leta mladosti. — Januar 1930. — Še januar 1930. — Naša pota. — Agitacija. — Človek v zgodovini. — Kultura. —■ Borcevstvo. — Naše družine, kjer h eram o poročila Centrale in dopise z družin. Na platnicah so pa prav zanimive beležke. »Ogenj« je stopil v svoje četrto leto, odkar izhaja, in je dobil letos tudi novo naslovno sliko na platnicah. Čisto originalno. List vsem prav toplo priporočamo. Stane polletno 16 dinarjev in se naroča pri upravi, Ljubljana, Delavska zbornica. Lesce pri Bledu. Dobili smo potrjena spremenjena pravila in bomo sklicali v najkrajšem času občni zbor. Zagorje. V .nedeljo, dne 25. januarja 1931 se je poročil naš vrli tovariš stro-kovničar Lojze Plahutnik z Delči Trin-kar. Mlademu paru želimo mnogo sreče in zadovoljstva. Zagorje. V soboto, dne 31. januarja im v nedeljo, dne 1. februarja t. 1. uprizori delavsko-ikuliturna organizacija »Krekova družina« v dvorani društvenega doma dramo 'Stari in mladi«. Igra je zelo poučna za stare in mlade. Zato so vabljeni vsi. Zlasti pa deilavci in prijatelji naše mladinske organizacije. Pred predstavo in med dejanji igra tamburaš ki zbor. Cez hribe in doline... Občni zbor. Četrti redni letni občni zbor 1. delavske hranilnice in posojilnice, r. z. z o. z. v Mariboru se bo vršil v nedeljo dne 1. februarja 1931 o b 9. u r i na Koroški cesti 1. v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2) Odobritev računskega zaključka za leto 1930. 3) Volitev načelstva in nadzorstva. 4) Slučajnosti. — Občni zbor je sklepčen ob navzočnosti vsaj 1/10 zadružnikov. V slučaju premalega števila udeležencev se vrši na istem kraju in z istim dnevnim redom pol ure kasneje nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov. Laško. Delavska posojilnica v Laškem ima v nedeljo 8. februarja ob 3. uri pop. svoj prvi redni občni zboj' v običajnem uradnem prostoru v Hudijami s sledečim dnevnim redom: I. poročilo načelstva; 2. potrjenje računskega zaključka za leto 1930; 3. volitev načelstva; 4. volitev nadzorstva; 5. poročilo izvršene revizije; 6. slučajnosti. Maribor. V četrtek 22. januarja 1931 se ,je vršila na mestnem načelstvu seja ikcmisiije za podpiraenje brezposelnih. Zastopane so bile vse stnoikovne organizacije. Prof. Dr. Strmšek oitvorii sejo, pozdravi navzoče, posebej še novega člana komisije zastopnika J SZ tov. Ma-■stička. G. Branitner poda izčrpno poročilo o deilovanjiu v detu 1930. V tekočem leitu je bilo deležnih podpore odnosno zaposlitve pri gradbenem uradu 96 brezposelnih, za katere se je izplačalo Din 50.152. Od teh je bilo 62 oženjenih in ostali samci. Po poklicu je bilo 32 pom. delavcev, ostali pa kvalificirani raznih strok. Podopoire iza zaposlitev se je izplačajo 30.031 Diin. Zaitem so se obravnavale razne spore prošnje, katerim je odbor večinoma ugodil in nakazal podpore. Prt slučajnostih se ,je razvila debata o zaposlitvi brezposelnih delavcev. Sklenilo se je napraviti vlogo na mestni obč. svet, da dovoli, kadar gradbeni urad nima deila, da se te delavce lahiko zaposli pri privatnem podjetniku. Vendar pa ne sme biti njihov zaslužek, vštevšii podporo, nižji od Din 4 na' uro. Tisti, kateri res hočejo delati in jim ni samo za podporo, bodo ita korak gotovo pozdravili. V splošnem sFi šla po glavni noirmoutrinski ulici od pošte do tržišča, sta komaj odgovarjala neštetim prijateljem in znancem, ki so ju od vseh strani prijazno pozdravljali... Včasi se je opogumila tudi mala mesarica ali stara Banzeaujevka ali celo prijazna Gsellova gospodična in ju vprašala kakor stari Crepier: No, kdaj bo torej poroka? . . . Veste, jaz moram vedeti, ker bom igrala na orgle!« »Saj ne bo v Noirmoutierju! »Kje pa? Morda v Clmiseskem gozdu?« ,>Da, da, v Chaiseskem gozdu, ki se nama je tako priljubil... Tam se še najbolje počutiva!« YhoIdyjevi gospe niti na misel ni prišlo, da je Dominik prav za prav še zelo mlad za ženitev. Ni mu hotela nič reči, naj počaka s poroko, ker sta bila z ujcem zmerom v nemajhnih skrbeh, da se ne bi nepričakovano prikazal župnik Firm in in bi tako njuna ladja nasedla že v pristanišču. Ne, čim prej ga nerazdružljivo zvežeta, tem prej bosta brez strahu. Vendar pa sta se na tihem oba bala — dasi nista tega drug drugemu niti z besedico omenila — da ne bi Dominik spoznal, kako se jima mudi, kdo ve! — spet napravil kaj podobnega ka- m kor pred letom, ko je nenadoma pobegnil čez prod Goa! Toda vsak strah je bil docela odveč, ker mladenič za tako dejanje ni imel več moči. Kljub temu je — ne da bi sam vedel čemu — odlašal s poroko kakor pač vsi slabiči, ki venomer cincajo in vsako stvar le odlagajo, dasi prav dobro vedo, da jim to nič ne pomaga. Nekega dne pa mu je Lolita — dasi na prigovarjanje Yholdijeve gospe — kar naravnost izrazila željo, da bi napravili poroko, še preden ocve-tejo mimoze. Dominik je molče pritrdil. Medtem sta kdaj pa kdaj obiskala odličnega noirmoutrinskega župnika; tudi ta je kmalu zapazil, da mora imeti mladenič najbrže hude notranje boje. Zglasila sta se še pri upokojenem duhovniku Carpentierju, ki je bil nekoč župnik v Parizu, pa se je na starost — tega je že nekaj let — zatekel v Chaiseski gozdič, ki mu je bil silno po godu. Tukaj je s podporo mnogih prijateljev in znancev postavil lično in vabljivo kapelico. Loliti in Dominiku se je prijazna kapelica močno priljubila, zato sta oba iskreno želela, da bi se v njej blagoslovila njuna združitev. V tej kapelici« — sta menila — »se bosta poročila kakor doma.« Poleg tega sta se spominjala, da sta ravno tukaj prvikrat drug drugemu razodela svoje čisto različno versko naziranje . ■ • Lolita se od tedaj ni spremenila. Dominik pa je čutil, da o sebi ne more u;! o reči ... Slednjič je prišel oni srečni dan. ki sta ga obe družini komaj pričakovali .. . Prišel je dan, ki se je vsem tako dolgo zdelo, tla ga nikoli ne bo . . . prišel je dan. ki je Lolita neštetokrat sanjala o j njem ... in katerega se je najbolj bal oni, ki bo ! poslej nosila njegovo ime . . . Še nikdar ni bi! otok tako krasen kakor prav ta dan, ko je vse pelo od radosti in kipelo v veselju. Na sinjem nebu je žarelo razbeljeno solncr kot bi bile do dna izpraznilo svoj zmagovalni tulec in naperilo vse vsoje zlate puščice skozi goste bore in smreke, ki so rasle okrog obeh vil. Vse rože so bile v najlepšem cvetju: pisane marjetice in rumene trobentice, celo že prve zgodnje vrtnice. Mimoze so bile ravno v najlepšem cvetju, da se je v zelenečem parku neprestano usipal zlat sneg z njihovih vrhov... Vsa narava se je zvonko smehljala mali nevesti in jo veselo pozdravljala . . . Yholdyjevi in Presvesovi mornarji so opletli kapelico z lahkimi mrežami iz tenke modre svile, s katerimi lovijo sardine; dekleta pa so vpletla v mreže polno mimozinega cvetja. »Oh, kako krasna je sedaj kapelica,« se je vzradostila Lolita zvečer pred poroko; in tedaj ni bila še skoraj nič okrašena. »Saj je takšna, kot bi hotela sama pred seboj skriti svoj obraz!« je menil Dominik. Pa se ni upal dalje baviti s to mislijo, marveč jo je s silo pregnal iz svoje duše — kolikor mu je ni bila že Lolita pregnala. Vsaj na zunaj je hotel veljati za poštenjaka; in ker je bil Loliti obljubil, da jo vzame za ženo, je moral obljubo izpolniti. Okoli desetih sta se prikazala iz »Ker-Mimie«. Bila sta zares zelo lep par. Do kapelice sta šla peš, da ugodita dobrohotnim meščanom, ki so se bil nabrali ob poti in ju radovedno ogledovali. Sicer pa so bili sami Noir-moutrinci in nekaj izletnikov iz prijazne vile sv. Pavla, ki so radi prišli na noirmoutrinski otoček. Lolita, še skoraj preprost, ali dražesten otrok, se je prisrčno smehljala, ko se je kakor vila v pravljici bližala svoji sreči in stopala po stopnicah, ki so bile posute z zlatim in smaragdnim cvetjem. Čutila je, da ima pred seboj največji in najsvetejši dogodek y življenju. Dočakala je svojo uro. V kapelici se je zganil zvonček in s srebrnim glasom pozdravljal slovesni trenutek, v farni cerkvi pa je mogočno zadonel veliki zvon. Čez zelene dobrave je odmevalo ubrano pi.tr-kavanje, plavalo v daljave, in morju in zemlji oznanjalo njeno poroko in njeno zmago!... Lolita ni niti naročila niti želela tako hrupne slovesnosti; vse to je bila ujeeva domislica, ker jo je hote! malo presenetiti. Napravil je vse, karkoli se mu je le zdelo primerno, zakaj sedaj ga ni več zadrževala ne bojazen ne pretirana občutljivost njegove svakinje. Delal je, kar je hotel. , In tako je tudi storil! Naročil je zvonarjem, naj pritrkujejo z vsemi tremi«, in jim že naprej dal bogato napitnino. Ob taki zmagi je pač vredno nekoliko globlje seči v žep; kajti ujec se je predobro zavedal, da tudi on slavi zmago, ker jo' je prav za prav največ sam priboril! Za Jugoslovansko tiskamo: Karel Peč. Izdaja is konsorcij »Delavske Pravice« in ureja Srežko Žumer.