12. stev. Letnik VIII. Insarati se «prejemajo in velje tnstoima vr»U: 9 br., če ne tiska lkrat, i «i o ' - u n *i II - n 16 ii u n n 3 „ pri večkratnem tiskanji se »ena primerno zmanjša. Rokopisi »o ne vračajo, uefraukovans pisma se ne sprejemajo N .ročnino prejema opravništvc (»«'> iniHtracija) in eknirediciia na Dnnajski cest! št. !.ri v Modija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen list za slovenski narod Po pošti preiemar velja : Za celo leto . . 10 gl. — kr. r.a poiieta . . 5 ., — za četrt ieta . . •> M 50 ' V administraciji velia: Za ceio ieto r.n pol icta ta čet t. ieta V Ljubijaui na (ioni pošiljan! veliA, 60 kr. več na leto. Vredništvo je v Mcdijatovi hiši, itev. 15. Izhaja po trikrat ua teileu in sicer v torek, četrtek iu soboto. Matcrjalna beda. Iiimljan Marij je sedel v razvalinah Kartage, prognan iz svoje domovine, kot biguuec iu siromak; po pečovji razdrtih h.S so se greli strupeni gadi; a ni je videti zelene travice ue seEČoatega drevesa; ni je stvari pripravne za vžittk, žalosten kraj razdjanja iu neplodnosti se peče samoten v solnčmb žarkih, brez hladilnega studenca, brez U|ia iu brez tolažbe-Tako žaluje Avstrija na razvalinah svojega blagostanja ; kamor prideš , povsodi revžč ua, povsod pomanjkanje denarju in dela, v nekterih krajih celo pomaujkanje živeža. Kmet nema česa prodajati, obrtnik toži, da nema zaslužka, deželne in državne blagajnice so prazne; podjetja, sposobna ljudem zaslužek priskrbeti, propadajo in se krčijo; z eno besedo, mater-jalna beda je silno narastla , in nihče ne \6 pomoči zoper njo. Državni zbor je zbrau, najrevnejše dežele prosijo pomoči zoper pretečo lakoto; država bo nekoliko pomagala, pa s kakim denarjem hoče pomagati ? Z denarjem dmzih dežel, ki so same v žalostnem stanu Galicija, Istra, Dalmae ja , Češka , Moravska, Šlezija, Kranjska, vse te dežele, in poleg njih še bogata dolenja Avstrija, prosijo pomoči; kdo bo pomagal? Koliko ostane še dežel, ki ne prosijo? Štajarska, Koroška, Bukovina, Tirolska; kaj hočejo te male deželice, ki so same silno revne, drugim pomagati? Z najkrajšo besedo se reče, da je cela Avstrija v bednem, žalostnem stanji, da revščina povsodi na vrata trka, da vse ihti in stoka pod pritiskom slabih časov. Državni zbor se bo lotil v kratkem bud-getne debate; od državni ga zbora smeli bi uarodi pomoči pričakovati. V budgetni debati se bo poslancem priložnost pokazala, oglasiti se za bedno ljudstvo, kteremu je več mar za vsakdanji kruh, nego vsa druga dnevna vprašanja. Pa ne z malenkostmi, z radikalnimi sredstvi se tukaj zamore pomagati. Pred vsem moramo spoznati, da delamo v upravi preveliko potrato, mi živimo kot velesila ,,nobel" in s ,,čevlji na škrip', ko da bi imeli denarja, kakor Angleži ali Francozi. Dokler bomo imeli ta velikanski aparat pri zunajni in notrajni politiki in pri upravi, pri vojaštvu itd., tako dolgo ne bomo prišli do ravnotežja v gospodarstvu. Grozno velika je tudi svota, ki jo plačujemo za obresti od državnih dolgov, ju prva skrb naših državnikov bi morala biti, nobenih dolgov več delati, in za tiste dolgove, ki jih že imamo, znižati obresti, kolikor le mogoče, ako se to sploh doseči da, kajti obresti od državnih dolgov uam požro 140 miljonov na leto, tedaj vi č, nego vsa vojaščina skupaj. Na znižanje vojske pri sedanjih razmerah ne moremo misliti; pa vendar bi se diplomati izkazali kot največe dobrotnike človeštva, ko bi zamogli po dogovorih s tujimi državniki to doseči, da bi se oboroževauje po celi Evropi ustavilo in da bi se vojaki domu spustili. Žalibog smo ravno v poslednjih dneh slišali, da je Nemčija svojo armado pomnožila, tedaj dolgo še ne misli na razoroževanje, temveč na novo voisko. Zavoljo Nemčije moramo tudi druge države v orožji stati io velikanske svote za oborožene stoječe vojske potrositi. Žalostni materjalni stan Avstrije pa izvira že največ iz nevgodnih kupčijskih in obrtni-šk h razmer. Prejšnje vlade so se preveč pečale s polit;ko, pa premalo z materjalnim blagostanjem države; zato nam je tuja kupčija prevzela prednost pri sosedih in v lastni naši deželi, zato nas je prekosila tuja obrtnost, in po nevgodnih pogodbah smo tujim izdelkom celo svoja vrata na ves stezoj odprli, tako da gre denar za tuje izdelke iz dežele, domači obrt-u ki pa nemajo dela, tedaj tudi nič denarja. Tu bi potrebovali razumne in energične vlade, ktera bi avstrijske koristi povsodi iu možato branila, in ne laskala se danes Nemcem, jutri Angležem, pojutranjem Francozom. V tem naj bi naši državniki posnemali Bismarkov izgled. Sploh pa mora priti vse drugačna sistema v gospodarstvu. Namesto gledati in študirati, kje bi se kak uradnik nastaviti dal, naj bi raje študirali, kako naj se zemlja obdeluje, da bo vtč sadu rodila, kako bi se obdelale pu stinje in dobri, pa še ne obdelani svet na Ogerskem, v Bosni in Slavoniji, kako bi ne Kras pogozdil itd. Za taka produktivua dela naj se denar potrosi, ne pa za svetovni; raz stave itd., potem bo kmalo bolje. Politični pregled. Avstrijske deaele V Ljubljani 28. januarja. „Politiki" se piše iz Dunaja, da se je Sti'CDtis«yr v nekem zboru ustavovercev izrazil, da ministerstvo še zdaj ne bo dopolneno ter da se tudi ne ve, bo li bodoči minister nauka in bogočastja avtouomist, ali ne, to je še odvisno od daljnega razvoja del. če ministerstvo nauka pride v roke avtonomistov, on izstopi iz kabineta. Deželna sodnija «Iczijska je dobila ukaz, da se pri sodnijah šlezijskih tudi sprejemajo poljske in češke uloge. Poljski list„Czas" piše za spremembo nekterih članov ustave, pred vsem za prestro-jenje gosposke zbornice in razširjenje delokroga deželnih zborov. „Czas" piše: „Avstrijska gosposka zbornica bi morala predstavljati senat, ki bi dobrodejno in naravno vplival na državna dela. Mi se ve da ne ugovarjamo, da se tega senata vdeležujejo cerkveni zastopniki, člani starih plemenitih rodovin , in od cesarja v to svrho na vse življenje poklicani možje. Pravi pomen pa ta senat le potem more imeti, če bo izražal naravne razmere kraljestev in dežela k cesarstvu in štel v svoji sredi zastopnike deželnih zborov. Pridobljene pravice se morajo spoštovati. Pa se vendar morajo ozirati na vse te razmere, če bo polovica članov gosposke zbornice po sedaj obstoječi naredbi poklicanih; druga polovica pa zastopnike deželnih zborov. Tako prerojena gosposka zborn ca bi imela več veljave in vpliva pri vladi in zbornici poslancev; deželni zbori bi pa brez dvombe radi toliko spremenili dežele štatute, ter tako zacelili rane jim v 1873. 1. vsekane. Deželni zbori posebno večih dežel., bi pa morali zahtevati za se organizacijo administracije." Z Oa,ci'Nkcft'a vedno slišimo o dvobojih posebno med vladno stranko in o kra-valih po ulicah Budapešte ter o velikih sleparijah in goljufijah vladi blizo stoječih ljudi. Opozic;ja pa to stvar v svojo korist dobro vporablja, ter je stvar prinesla pred zbornico. Že se govori, da bo nasledek tega padec Tiszfc nega ministerstva. Vsi listi pišejo o «lopolnjenji ministerstva Ustavoverni trdijo, da avto-nomisti niso zmožni vladati; na drugi strani pa strašijo Taaffeja, če se ministerstvo s federa-listi dopolni. d;i jim preveliko silo v roke, ter bi ujega kmaio izrinili iz ministerskega stola, ter ga namestili s IIohen\vartom ali Clam-Martinicem. Vnanje države.. lioignrski knez, ki odpotuje k 25 litnici vlade carja Aleksandra v Petrograd, se bo pri tej priliki posvetoval z rusko sinodo o zbližanji bolgarske pravoslavne cerkve z rusko. — Vidinski mufti je objavil oklic ua vse mahomedance v Bolgariji, da se vdeleže volitev v narodno sebranje. llliski proračun za 1880kaže 066,452.434 rubljev dohodkov in 606.256.500 rubljev stroškov; toraj 195.934 rubljev ostanka. Ituskc obravnave z rimsko kurijo o riiikem poslaništvu v Vatikanu so končane. Mr. Nelidov bo imenovan za ruskega poslanca pri papežu. Na Ruskem se je bila ustanovila komisija 7.a preiskavo, če se da brez škode za državo kaj v budgetu privarovati. Ta komisija je svoje delo že toliko dovršila, da se bo na nje svete pri sestavi proračuna za 1881 oziralo. — Kupčijski oddelek ruskega finančnrga ministerstva mislijo prestrojiti v samostojno trgovinsko ministerstvo. Srbskega kneza sprejme ministerski predsednik Ristič na popotovanji v Petrograd k slavuostni petindvajsetletnici vlade ruskega carja. liH^ki ministerski svet je sklenil zakrije parlamenta. Tako tudi ¿^iaj laška zbornica ni dovršila postave o odpravi mlinskega davka, ter nove volilne postave. \ Francija se hoče odškodov\ti za zgube dežel v Evropi s pridobitvijo zemljišč v druzih delih sveta. ?.e v decembru je \poslala ekspedicijo proti Tokinu v zadnji Indiji. , Ta država meri 5210 kvadratuih milj in šteje nad 18 miljonov duš. Francozi imajo v zadnji Indij že Cochinchino, ter bodo od tam širili svoje gospodstvo. V francoski zbornici je Louis Klane zahteval popolno pomiiostenje vseh v pregnanstvu komunistov. Francoska zhornica je zavrgla predlog Lous Blanc-a, da se odpravijo vse postave o društvih in zborovanjih. V Aleksandrete je nastal prepir in pretep med francoskimi mornarji in Turki. Francoski vicekonzul je prišedši zahteval od svojih ljudi mirovati, med tem je pa prišel še turški kajmakatu s 60 žandarmi iu ukazal streljati na Francoze. Trije francoski mornarji so bili ranjeni. Stvar ni mogla ostati brez nasledkov. Francoski zastopnik v Carigradu je to vzuavši zahteval od porte, da kajmakama v Aleksandrete od3tavi. Nemški kancler Bismark se je ozdravil in prišel v Berolin; nasprotno se je pa angleški minister vnanjih del prehladil in mora ostati v postelji. Times poroča. da se bode angleška vojska vrnila nazaj v Dželalalabud in pustila Afgancem svobodno izvolitev novega emira. Dokler Ee vlada novega emira popolnoma ne vtrdi, Anglija ne pošlje nobenega zastopnika v Kabul. — Iz tega je gotovo vidno, da se Angleži vmikajo pred Afgani, in le iščejo izgovorov, kako bi oprali svojo blamažo. Angleški parlament se bo prej še enkrat sešel, predno bo razpuščen. Zdaj pa obe stranki močno agirata in se pripravljata za bodoče volitve. Angleški poslanec v Carigradu je te legratiral markisu Salisburyju, da je v Mo-sulu velika lakota in potreba hitre pomoči. V bodoči sesiji angleškega parlamenta bo Gladstoue predlagal deloma razoro-ženje vojske. — V L o n d o n u je bil tabor, ki je sklepal razoroženje vseh evropskih držav in vpeljave meduarodnega sodišča, ki bi razsojeval prepire med državami, ter bi potem ne bilo treba vojsk. — Predlogi tega tabora bodo gotovo padli v — vodo. O angleškem vmešanji v afganske zadeve pišejo „Sanpeterburkija Vedomosti", da je že napravilo veliko krvoprelitije, in provzroči še večje. Rusija bo primorana se postaviti na čelo zatiranih narodov in jih nezadovoljnost porabiti za varstvo svojih mej proti Angliji. Anglija niti ue misli na to , kakošnja rastlina iz tega semena izraste, kterega lord Beakonstield in general Robert sedaj s tako marljivostjo sejera. Tui-ška vlada je razposlala dolgo okrožnico na velesile, kjer vso krivdo zaradi Guzinja in Plave na Črnogorce vali , ter svoje roke v nedolžnosti vmiva. — Pri vsem tem pa je obče znano, da so le Turki naščuvali Albance, da se upirajo Črnogorcem, in evropske vlade tudi vedo, koliko je po tem ta turška okrožnica resnici podobna. Turški liat „Terju main Hakikat" tirja, da Angleži Turkom nazaj dajo otok Ciper, ker ne spolnujejo dolžnosti, ki jih ciperska pogodba jim naklada. Izvirni dopisi. Iz Ljubljane. (Beseda v semenišči.) Prelepo godovnico so napravili čč. gg. ljub ljanski bogoslovci Bvojetnu prevzvišenemu vla diki dne 26. t. m. zvečer ob 6. uri. Videli smo pri tej večerni zabavi razun visokega go dovmka mil. g. Ivana Krizostoma skoro vse stolne kapituiare, vso ljubljansko duhovščino in več gg. dekanov, župnikov in kapelanov z dežele. Prepričalo se je zopet ta večer sve-čenstvo, da ti tihotni zidovi, kjer je tudi ono nekdaj nekaj, gotovo ne najslabših ur, preživelo, krijejo mnogo mladostnih src, ki gorko bijejo za vero, dom, prosveto in pravi napredek. Ko se visoki godovnik usede, nastopi se-meniški duhovnik g. Janežič ter nas veselo iznenadi s prelepim pozdravom v krasni latinščini. V tem veličastnem jeziku razodene čut visocega štovanja, sinovske vdanosti in Ijubezui do prevzvišenega vladike, kteri ves gori, da bi se spolnilo geslo domačega zavoda: Virtuti et musis. Kot izraz 6rčne hvaležnosti naj bi Nj. Milost blagovolila sprejeti to častitko — Častitati pa moramo tudi g. Janežiču, da mu latinščina tako gladko teče. Lahko mu spregledamo, da je sem ter tje preveč hitel, — saj smo videli, da je to storila njegova vnema, govorilo je njegovo srce. Kar je govornik napovedal, to koj potrdi pevski zbor s „čestitko mil. g. knezoškofu." Ta pesem je vzrastla prav na domačem polji, besede g. Krekove, uapev g. Karlinov: vse primerno izrazuje veselje in želje glede ljubljenega vladike — godovnika. Prizor od Krizostomovega življenja „v pre-naustvu" je pesniško zložil g. A. Kalan ter v vezani besedi prav dobro prednašal; zato mu je zaslužena pohvala donela. Schubert-ovega .,Popotnika" je pel gosp. Arko izvrstno ter pokazal obseg svojega lepega m prijetnega glasu; na glasoviru ga je spremljal g. Karlin. Slavnostni govor g. Fr. Lampeta o treh poglavitnih lastnostih sv. Ivana Zlatousta, o ponižnosti, učenosti in trdni volji z aplikacijo ua sedanje razmere iu dubovenstvo je bil dovršen po obsegu in logični izpeljavi ter izvrstno prednašan. A vkljub temu, da se naj druži ,.utile dulci", zdi se nam, da ni bil ni kako okoliščinam primeren. Govornik mora pomisliti kaj, kje, kedaj in komu govori. Srečen je človek, dokler se giblje v prelepih nazorih, ga s svojo silo ne objame praktično življenje ter mu kliče: „Grau, lieber Freund, ist alle Theorie." G. govornik, kteri je sicer žel in za služil V30 pohvalo, se utegne tega prepričati pozneje. Hajdrihova ,.ratua pjesma Kosovska" nas je s Bvojimi karakteristično tužno-milobnimi zvuki postavila v duhu k jugoslovanskim bra^ tom, k junaškemu narodu, ki se je toliko stoletij bojeval „za krst častni in slobodu zlatno". Ko zaslišim te karakteristične glase, mi vselej srce pretresajo ter me opomnijo, da v istini žalibog „služkinja je djedom" — in naša ! Čve-tero- in osmospevi in zbor so častno izvršili svojo nalogo. Prijetno razvedrila je na to poslušalstvo Gobbaerts-ova „poskočnica", ktero sta čvete' roročno izvrstno igrala gg. Karlin in Arko. Kako zelo sta vstregla poslušalcem, je pričal obilni plosk in zahtev, naj jo ponavljata — saj se pred pu3tam rado sliši kaj bolj okroglega. Svoj vrhunec je dosegla zabava z veselo igro v 2 djaujih „Dijak-prosjak." Igra sama na sebi nima pravega djanja, ni volilne glavne ideje v dramatičnem pomenu; to so bolj razni prizori, a polni zdravega humorja, in prav iz življenja vzeti; zato vzbudi toliko pozornost pri poslušalcu ter provzročijo veselost. Vse naloge so bile v srečnih rokah, resnobni žup nik, kakor gorenjska kmeta s krčmarjem Ribničan kakor dr. Koleraba; a „Tiček" v naj bolj srečnih. To je bil dijak-prosjak non plus ultra, vsak gibljej in miglej, vsaka beseda in če je celö zapel: vse na pravem mestu • - tako se nam je priljubil ta tiček, da je le prezgodaj zagrinjalo naznanovalo konec zabave. Hvaležni za dve veseli uri smo zapustili dvorano z željo, da bi še doživeli kaj enako zvrstnih veselic. Spod Čavna na Goriškem 24. prosenca. (O koristi in potrebi narodnih taborov in taborih ali sv. misijumh, ki zadevajo prospeh kat. nravnosti.) Za primorske Slovence ostane dan 18. oktobra 1868, v kterem seje „na veliki Otavi1- pri Šempasu,*) prvi tabor na primorskem obhajal, vedno spomina vredni dan. Tu se je že prej od olikanih rodoljubov gojena želja za zjedinjenje Slovenije n vsestransko ravnopravnost slovenskega jezika v vradih in šolah po enoglasno sprejetih resolucijah vsejala tudi med prosti narod slovenski, n če omenjeni tabor kakor ostali tabori po Sloveniji, ni še dosihmal zaželjenega sadu do-zoril, nismo mi tolikanj tega krivi, marveč vse druge okolščme, ki so že znane opozovalcem narodnega napredka in probujenja. Gotovo pa je, da vsejano seme ni segnjilo, marveč klije naprej v srcu vsih zavednih Slovencev in bo, prinašalo svoj sad o svojem času, kar za trdno upamo vsi. Pač vesel dan za Slovenijo je bil isti dan, kakor sploh doba od 1868. do 1871 ., ko se je slovenski narod zbiral pod milim nebom , zahtevajoč svoje naravne in človeške iravice in to po postavnem potu. Kar smo tedaj javno vsi zahtevali, to naj se zdaj v po-stavodajnih zborih neprenehoma z vso zgovornostjo vedno in vedno ponavlja, dokler ne postanemo tudi v dj8nju z drugimi jnarodi enakopravni. Bode li pa že sedajni rod vresni-čenje in spolnovanje taborskih zahtev doživel? Na taborih smo zahtevali časno 'svetno Slovenijo zase in svoje potomke. Ali omeuiti mi je o tej priliki še drugih taborov, kteri so prvim zelo podobni ter le v tem so si različni, da ne gre tu kakor tam za svetno, marveč za večno, za nebeško kraljestvo; in ti tabori se imenujejo — so ljudski misijoni. In ker vemo, kako močno se naše ljudstvo sv. mi-sijonov vdeležuje, — kar pričuje, da jedro našega slovenskega naroda je zdravo , -- zakaj naj bi ne smel slov. časnikar tega, kar spada ne le k telesuemu ampak tudi k dušnemu narodovemu napredku in javnemu življenju, omeniti ? Zakaj se sv. misijoni obhajajo, to je sploh znano, namreč v prospeh in vtrjenje katoliške vere in nravnosti. Eno tako sv. poslanje ali misijon smo imeli tu pod skalnatim Čavnom, v šenpaski fari od 11. do 18. prosenca t. 1. Prišla sta k teuiu blagouosnemu deiu dva očeta iz družbe Jezusove: čč. oo. Mihael Tomazetič iz Gorice in Frančišk Doljak iz Celovca. Prvi je slovenski Benečan iz sv. Petra Slovenov, ta pa iz Gargarja**) doma; oba sta znana izvrstna govornika, ki znata kakor z betom človeška *) „Ime Še in p a s" izhaja od imena necega mučenika „Sanctus Passus", ki se, tudi v marti-colegiju, t. j. v knjigi življenja inučenikov božjih nahaja. V starih listinah se ta fara imenuje: pa-rochia ad s. Passum. Ljudska legenda pripoveduje, da je ta mučenik znal strupene kače zarotiti, da niso več tolikanj ljudom škodovati zamoglc. Vsaka druga izpoljava tega imena je smešna, kakor nemški : Hchönpass (schöner Pass), kajti tu ni nobene take. soteske, marvjč je obširna dolina pod Čav nom. Še bolj smešna je laika izpeljava n. pr. Bol-passo ali 8an-l!asso, kakor so lahonski listi tedaj tabor pri Šcmpasu imenovali! — Pis- *) „Ciargar" se brž ko ne ima izpeljevati iz ,,hrhrati", ker tainkoj hrhra ali grgva voda iz mnogih lukenj in odteka topet po mnogih luknjah zlasti oh času povodenj pod »v. Goro v Sočo. Pis. Še tako trda arca omečiti Č. o. Tomazetič, kteri ko je Šolal v Vidnu iu se je v slovenščini dobro z laBtnim pridom izuril, ima v svojih govorih naglas beneških Slovencev , ki mu vrlo pristuje, a č. g. Fr. Doljaka pretresljivi glas iu govorniška zmožnost sta nepre segljiva ; tako gladko in izbrano mu teče slovnična lahko umljiva slovenščina, da bi se njegovi jederuati govori lahko naravnost brez pogreškov natisniti mogli. Dan za dnevom bili so sleherni dan po tri vsak po eno uro, trajajoči za vsestranske dušne potrebe vsacega spola, stanu in starosti izbrani govori, — je dohajalo tudi od oddaljenih vasi čedalje več poslušalcev. Ljudje so poslušali govore, ne da bi se ganili, kakor eno uho in akoravno je farna cerkev dovolj prostorna, vendar je bila tolikim poslušalcem dan za dnevom če dalje bolj tesna in premajhna, da so morali zunaj cerkvenih vrat ostajati. V nedeljo 18. t. m. pa kakor ob sklepu sv. misijona, se je vkljub velikemu mrazu toliko ljudstva 5 - 6000 sešlo, da sta se morala dva govora držati na obširnem prostoru pred cerkvijo. Pač ginljivo je bilo videti, kako je ljudstvo javno in glasno pod milim nebom obetalo zvestobo do sv. matere katoliške cerkve , skoro nobenega obraza ni bilo, da bi se ne bile debele solze po njem utrinjale; to zamore pač le v živo segajoča božja beseda storiti in pa presunljiva prepričevalna zgovornost zlasti č. o. Doljaka; tudi pričujočim duhovnom so se vidile solze na obrazu. In kar dela našemu slovenskemu ver nemu ljudstvu še posebno čast, je to, da se ni v vsem času sv. misijona in pri toliki gnječi noben nered ali nesreča zgodila. Neka bolehna žena je po noči na domu nagle smrti umrla, potem ko je ravno isti dan poprej bv. zakramente v cerkvi pri misijonu prejela, in tako je šla previdma iz tega sveta, kar se ima le sv. misijonu zahvaliti ! Obhajil je bilo nad 3.000! Koliko so imeli pričujoči duhovni, kterih je bilo 8 — 10, o taki priliki dela v spoved-niči, kar so delali radi in z dušnim veseljem in v lastni prid in dušno tolažbo, to si labko vsak sam misli! Bog daj k temu svoj vspeh in obilni blagoslov! Ko sta se dne 19 t. m. čč. oo, poslovila in ju je ljudstvo) med pritr-kovanjem zvonov do voza spremilo, je bilo vse tako zeló ginjeno, da so naglas ihteli in jokali. Vama čč. očeta pa povrni vsmiljeni Bog stotero Vajni obilni trud enkrat v sv. nebesih! — Podčavenski. l*oelielll«'Kn voska , ktere izvrstno lepo in prav počasi gorč, prodajata pO najnižje] Ceni. I». & K. Sceiiiaiin (7) v Ljubljani. Prva odrska zavarovalna družba. Okrožnica za vse, ki se hočejo zavarovati na hiše in kmetiške poslopja na šest let in sicer prvo leto brezplačno. V Gradcu meseca decembra 1879. Častito zavarujoče občinstvo, posebuo pa tisti, ki so nam dozdaj svoje zaupamo izkazali in s tem naše društvo do sedajne veljave povzdignili, nam bouo priznali, da smo zmirom pošteno postopali, kakor je tudi naše celo diuštvo ua pošteno, trdno podlago postavljeno, in da se v tem oziru smemo z vsakim podobnim društvom m> riti. Naše pošteno postopanje je imelo dober vspeh ! S koncem leta je naš temeljni kapital 3 niiljonc a,ol«l. popolnoma vplačan, pa ne po plačilih delničarjev na akcije, nego po prihranjenih plačilih zavarovancev, tako da nam še ostane en iiiiljon pild. na razjmlaganje za škode, ki bi nas vtegnile v bodočem letu zadeti; in s tem dobičkom lahko izplačamo vse škode, ne da bi se temeljnega kapitala dotaknili. Tak lepi vspeh nam stori mogoče, da pri zavarovanji zoper ogenj lahko ponudimo še vgodnejše pogoje. Sklenili smo namreč novo olajšanje, da kdor hiše in k ni e t i š k e poslopja od zdaj zanaprej pri nas za še t let zavarje, ne bo za prvo leto nič druzega plačal, kakor kolek in pisarne stroške, zavarovalnino pa je zave/.au še le od druzega leta naprej plačevati. Ker nobena zavarovalna banka takih vdodnih pogojev ne ponudi, prepričani smo, da bo naša ponudba pri zavarovanja iskajočem občinstvu z veseljem sprejeta, in Da tak način se bo vsak lahko za več let pod dobrimi pogeji zavaroval. V tem bo slavno občinstvo spoznalo, da smo vsigdar pripravljeni, kar mogoče olajšati zavarovanje in da cenimo zaupanje naših dosedanjih zavarovancev s tem, da jim za šeštletno zavarovanje eno leto brezplačno ponudimo, iz česar je jazno, da je zaupanje v naše društvo popolnoma utemeljeno iu opravičeno. Naši mnogobrojni zastopniki v slovenskih deželah bodo z velikim veseljem natančneje o tem poročali. S spoštovanjem Generalno zastopstvo prve ogrske zavarovalne družbe G» ftticori 1. r. Glavno zastopstvo za Kranjsko in spodnje Štajersko ima gospod Jakcb Dobrin v L j u bij ani, frančiškanski trg štev. 45. Okrajni zastopniki za to zavarovalnico se sprejmejo v vetih krajih K raju s ko in spodnje S t a j e r n k e. ""ÎÇBÊ Izdajatelj in odgovorni urednik Filip lladerlap. J. Itla/.nikovi nuslcriuiki v Ljubljani.