ŠTEV. 45 — NO. 45 28. kampanjsko poročilo ŠEST MEDDRŽAVNIH OKROŽIJ NA PRE DO V A LO.—OH IJ SKO OKROŽJE NA PRVEM MESTU.—LEP NAPREDEK DRUŠTVA ŠT. 219 IN ŠT. 206<—DVA NOVA ODLIČ-NJ A K A.—PE N NS Y L V A NSK1 TROJČKI. Naslednjih šest meddržavnih okrožij je minuli teden na predovalo: A, D, H, I, J, in L. Dolgo časa se je vršila tekma med okrožjem B (M^Iowa in Neb.) ter med okrožjem H (Ohio) dokler ni minuli teden naše ohijsko okrožje zavzelo prvega, ali vodilnega mesta, razlika med obema je samo za 40 točk. K temu je nedvomno pripomoglo vrlo društvo sv. Kristine št. 219 v Euclidu, ki je svoje točke od zadnjič povečalo za 2101. Navedeno društvo ima sedaj že 37,451 booster-akih točk; vse kaže na to, da bodo naši vrli Novoljubljančani pri št. 219 svojo kvoto početvorili. Lep napredek v enem tednu kaže tudi društvo sv. Neže št. 206 v So. Chicagu, 111. 2964 novimi točkami; to društvo, dasiravno še bolj mlado, je sedaj tretje najbolj agilno v državi Illinois. V seznamu odlikovancev je sedaj 15 boosterjev z zlato in 33 s srebrno zvezdo. Dve novi kampanjski načelnici je zopet dosegla ta čast in sicer sestro Mary Kotze pri društvu št. 208 v Butte, Mont, in sestro Leno Mikan. pri društvu št. 206 v So. Chicagu. Prva je dobila znak zlate zvezde, druga pa srebrne. V državi Penna. je zadnji teden stopilo v kampanjsko akcijo društvo sv. Alojzija št. 95, Broughton. Čakalo je dolgo časa, zato je pa doseglo nekaj, kar je za druga društva nemogoče. V mladinski oddelek so pri označenem društvu namreč pristopili trojčki: Albert, Alberta in Edward Merlock, rojeni dne 25. decembra 1921; o Božiču letos bodo torej obhajali svoj 15. letni rojstni dan. Za društvo jih je dobil so-brat tajnik, Anton Ipavec, ki je zaeno kampanjski načelnik. Slike teh novih ameriških slovenskih trojčkov priobčimo v prihodnji izdaji, če nam isto sobrat Ipavec dopošlje. Pozor kampan jski načelniki! Kampartja traja samo še do 31. decembra tega leta! STANJE MEDDRŽAVNIH OKROlU Ohio .....................................................3844 Missouri, Iowa in Nebraska ..................................3804 Wisconsin ..................................................................2645 Montana, Wyoming, Oregon in Washington ... 2463 Indiana ......................................................................1942 Illinois ........................................................................1631 Colorado in California ..........................................1548 Pennsylvania ............................................................1340 New York, Connecticut in West Virginia ......1044 Michigan ..........................................905 Minnesota ..................................................................902 Kansas in Arkansas.......................................719 DRŽAVE PO BOOSTERSKIH TOČKAH Missouri..............................................10,450 Montana .................................4,033 Ohio ....................................................3,844 Oregon ................................................3,002 Wisconsin ..........,....................2,645 Indiana ..............................................1,942 Wyoming ..........................................1,665 Colorado ...........................1,612 Illinois ...........:...............1,631 Pennsylvania .....................1,340 New York ..........................................1,251 Connecticut ......................................930 Michigan ............................................905 Minnesota ..........................................902 Kansas ................................................808 California ...................................600 CLEVELAND, 0., 10. NOVEMBRA (NOVEMBER), 1936 SBSlaSST^ DRUŠTVA PO DRŽAVAH, Kl SO V OSPREDJU California, št. 236 ................. 600 točk Colorado, št. 56 .................. 4,514 " Connecticut, št. 148 ............... 930 " Illinois, št. 220 .................... 10,350 " Indiana, št. 52 .................... 3,889 " Kansas, št. 115 .................. 3,301 " Michigan, št. 249 .................. 3,000 " Minnesota, št. 4 .................. 2,725 " Missouri, št. 70 .................. 10,450 M Montana, št. 14 ................... 10,203 " New York, št. 46 .................. 3,250 " Ohio, št. 219...................... 37,451 " Oregon, št. 235 ................... 3,002 'j Pennsylvania, št. 81 ............... 9,278 Wisconsin, št. 136 ................. 4,950 Wyoming, št. 94 .................. 4,101 -o- Pozor članice društva št. 81 Pittsburgh, Pa.^-Prosim vas cenjehe članice, da se udeležite prihodnje nedeljo, dne 15. nov. sv. maše ob 8 uri v naši slovenski cerkvi. Sv. maša bo darovana za vse naše pokojne sosestre. Pri tej priliki bomo imele tudi skupno sv. obhajilo. —K. Rogina, tajnica. Tajniki in tajnica, točni pri od pošiljanju ta na glavrti urad. Zadnji teden smo poročali, da so Zalarjev oče, živeči Clevelandu, O., nevarno zboleli. V četrtek, dne 5. novembra popoldne ob 3. jim je an gel smrti za vedno zatisnil oči Prevideni s tolažili sv. vere so dokončali dolgo pot življenja. K smrti je prisilila ranjke-ga bolezen mrtvoud, ki ga je že pred več leti deloma zadel, da je moral opustiti težja dela. V častitljivi starosti 93 let se je moral končno ukloniti neizprosni usodi in je mirno v Gospodu zaspal na domu zeta in hčere, Mr. in Mrs. Frank in Frances Susman, 18706 Shawnee Ave. Pokojni je bil doma z vasi Dol pri Borovnici. Doma je bil v službi na železniški postaji v Borovnici 22 let. Tekom njegove službe bi se bila skoro pripetila velika nesreča, ko se je nad Verdom pretrgal vlak in je 9 vagonov drvelo navzdol. Pokojni Zalar je z vso hitrostjo drvel proti mestu katastrofe in ob pravem času zatvoril progo, da so se vozovi obrnili v drugo smer in niso zadeli brsovlaka, ki je pri-, ozil iz Ljubljane. Preprečil je s tem silno nesrečo. Toda kot navadnemu delavcu mu niso dali dosti priznanja. Pričel je misliti na odhod Ameriko, kjer bi se laglje preživel z ženo in desetimi otroci. Prišel je sem leta 1891. Oče Zalar je prišel naj prvo v Chicago, potem je odpotoval Montano, kjer so tedaj gra dili novo železnico. O trpljenju, ki ga je tam prestal,, smo svoječasno brali v njegovem življenjepisu. Iz Montane je prišel v minnesotske rudnike, nakar je šel v premogovnike v Forest City, Pa. Kmalu je dospela za njim tudi družina. Prvi je prišel sem sin Anton, potem pa sin Joseph, ki je že 28 let glavni tajnik K. S. K. Jednote. Ranjki oče so delali 25 let v premogovniku v Forest City, kjer so tudi praznovali zlato poroko pred 20. leti. Sorodniki ranjkega so se razšli po raznih naselbinah mnogo jih je pa še v Forest Ci ty, Pa., mnogo v Clevelandu. Poleg sinov Antona in Josepha zapušča ranjki hčere Mrs. Frances Susman in Mrs. Uršula White. Vseh skupaj zapušča 141 potomcev in sicer: 2 sina, 2 hčeri, 58 vnukov, 77 pravnukov in 2 prapravnuka. Svoječasno je bil pokojni član društva sv. Barbare, ki se je pozneje priklopilo SNPJ pod št. 142. Pogreb.se je vršil včeraj (9 t. m.) dopoldne iz hiše žalosti v cerkev Matere Božje na Holmes Ave., potem pa na pokopališče sv. Pavla. Sv. mašo zadušnico je daroval Rev. L. Kužnik ob asistenci Rev. Gor-mana in Rev. Celesnika. Tako smo ob krasnem jesenskem vremenu ob veliki udeležbi spremili k večnemu počitku gotovo najstarejšega Slovenca naše ameriške slovenske metropole blagega Zalarjeve-ga očeta, kateremu naj bo lah ka ameriška gtuda. Vsem pri zadetim iskreno sožalje. SIJAJNA ZMAGA DEMOKRATOV at ' FRANKLIN DELANO ROOSEVELT ' Zadnje narodne volitve, vrše-.veliko večino v obeh zbornicah. Predsednik Roosevelt bo slovesno zaprisežen dne 20. januarja namesto 4. marca; to se bo sedaj zgodilo prvič v zgo-so v Washingtonu, D. C. rfašte-J dovini Združenih držav. Pred- če se dne 3. t. m. so iznenadile vso ameriško in drugo javnost vsled tako velike zmage demokratov. Do 8. novembra li 25,810,049 glasov za sedanjega predsednika Roosevelta in 16,000,109 glasov za Landona, Lemke je dobil samo 635,812 glasov. Pri zadnjih narodnih volitvah si je predsednik Roosevelt sedniški elektorji se zberejo v Washingtonu dne 14. decembra, kjer bodo glasovali za predsednika. Washington, D. C. 7. novembra. — Pri zadnjih predsedniških volitvah je bilo oddanih osvojil 46 držav, kar pomeni nekaj nad 42 milijonov gla-rekordno newdealsko z m ago i sov; od teh so jih dobile manjšamo državi Maine in Vermont še politične stranke manj kot sta glasovali za republikanca Landona. Vsled tako sijajnega uspeha bo sedanji predsed- en milijon. Tako velikega števila volilcev še ne pomni zgodovina Združenih držab. Leta nik imel 523 elektoralnih gla-11932 je bilo pri narodnih vo- sov, ostalih 8 glasov dveh že omenjenih držav odpade pa za republikanskega predsedniške- 522), Jeta 1928 pa 36,879,414 litvah oddanih skoro za tri milijone manj glasov (39,816,- ga kandidata Landona. Predsednik Roosevelt se je na dan volitev nahajal na svojem privatnem domu v Hyde Parku, N. Y., in z zanimanjem zasledoval radio poročila o volitvah. Ko je bilo dognano, da je Roosevelt zopet zmagal, so mu domačini in sosedje priredili podoknico in parado z bakljami. Opolnoči se je načelnik demokratske stranke, generalni poštar Jim Farley potom radia zahvalil vsemu ameriškemu narodu za izkazano naklonjenost sedanjemu predsedniku; kmalu zatem je sprejel tudi predsednik Roosevelt čestitko od svojega tekmeca, guvernerja Landona k zopetni izvolitvi. Pri prihodnjem kongresnem zasedanju, ki se prične dne 5. januarja, bo nižja zbornica štela 327 demokratov, 89 repu- Letos je dobil predsednik F. D. Roosevelt skoro za 3 milijone več glasov kakor leta 1932. Predsednik se je danes vrnil v Washington, kjer ga je ljudstvo navdušeno sprejelo na postaji, pozdravljala ga je nad 100,000 oseb broječa množica. N o v o i z voljeni predsednik dobiva iz vseh krajev naše Unije in iz vseh delov sveta čestitk.e k zopetni izvolitvi; prvi med temi mu je poslal čestitko sv. oče, papež Pij XI. Zdaj pripravlja predsednik nove načrte za svojo poslanico na kongres; ista bo zavzemala več ko novih točk njegovega New Deala. Izmed vseh kandidatov manjših političnih strank je dobil Wm. Lemke (kandidat nove Union—Father Coughli-nove—stranke) 635,312 glasov. blikancev, 7 progresivcev in 5 Danes zvečer je Father Cough-farmer-kaboritov. V senatu bo lin po radio naznanil, da nje- ZMAGE SLOVENCEV pa 74. demokratov, 17 republi kancev, 2 farmer-laborita, 1 progresivec in eden neodvisen. Demokratje bodo torej imeli gova stranka vsled tega preneha poslovati, tako se tudi navedeni znani radio pridigar ne bo, več umešaval T politiko. Pri zadnjih volitvah v državi Ohio je bil v zakonodajno zbornico ponovno izvoljen naš rojak Jos. J. Ogrin, pri volitvah za sodnika v Clevelandu je pa dobil sedanji mestni sodnik Frank J. Lausche za okrajnega sodnika približno 200,000 glasov, oziroma največ izmed ostalih. To bo torej prvi slučaj da bomo imeli Slovenci v Clevelandu svojega rojaka za okrajnega sodnika. Dalje je bil izvoljen William Boyd (Boič) rodom Hrvat za senatorja ohijske zakonodaje. Iz Bridgeporta, O., se nam poroča, da je pri volitvah dne 3. t. m. zopet sijajno zmagal naš sobrat Anton Hochevar, izvoljen je bil namreč za okrajnega komisarja z 13,000 glasovi večine. Bridgeport se nahaja v Belmont okraju. Sobrat Anton Hochevar je že več let predsednik društva sv. Barbare št. 23 KSKJ in jako vnet Jednotar. Povodom nove izvolitve je lokalna časopisje o njem jako laskavo pisalo, na kar smo tudi mi zelo ponosni. -o- Predsednik Roosevelt se poda na obisk v Južno Ameriko Buenos, Aires, Argentina, 7. novembra. Predsednik argentinske republike Justo je danes izjavil, da je bila vsa argentinska republika vzradošče-na, ko je dospel glas, da namerava dospeti tja predsednik Roosevelt na mirovno in prijateljsko konferenco ameriških republik. Justo je izja-vil, da bo Roosevelt sprejet z odprtimi rokami. Dasi obisk Roosevelta še ni uradno napovedan, pa je časopisje prepričano, da bo Argentina sigurno pozdravila predsednika Roosevelta. -o- LETO (VOLUME) XIII. VESTI IZ JUGOSLAVIJE Novi grobovi: V Tržiču je umrl Franc Pire .uslužbenec bombažne predilnice. — V Cir-kovcih je v Gospodu zaspal železniški upokojenec Andrej De-benak. — V Gorenjih Pod poljanah pri Velikih Laščah je zapustil ta svet 77 letni posestnik Tomšič Anton. _ V Novi Cerkvi pri Celju je preminul Janez Lebič, oče škofijskega tajnika g. Jurija Lebi-ča. — V Zagrebu je umrla Lea Hafner. — V Trzinu so djali v grob absolvir. jurista Jakoba Kmetiča. — Iz Kleč so odnesli na pokopališče v Stoži-ce posestnika Matevža Jero-mena. — V Dravi j ah pri Ljubljani so pokopali strojarja Valentina Nastrana iz Zg. Šiške- — V Mariboru je zapustil solzno dolino kavarnar Alojzij Ivančič. — V Lescah je umrla Pavla Triplat. — Na Selih pri Šumberku je odšla v večnost 77 letna Jera Ozimek. — V Samostanu šolskih sester v Mariboru je odšla po večno plačilo redovnica s. Elizabeta Pečovnik. — V Ljubljani so umrli: jurist Bruno Vatovec, ravnatelj državnega učit. v p. Anton Cernivec, 82 letni zidarski mojster Franc Jenko, po-atrešček Karel Vester, Marija Lavrenčič, roj. Obreza, sodni oficial v p. Pleničar Franc, prof. dr. Ivan Amejc, višji davčni upravitelj v p. Franc Uršič in 88 letna Marija Že-leznikar roj. Velkavrh. Umrla je Marija Lavrenčičeva. — Na zagrebški kliniki je umrla po operaciji Marija Lavrenčičeva, soproga Josipa Lavrenčiča, tasta pokojnega narodnega voditelja dr. Gregorja Žerjava. Gospa Marija Lavrenčičeva, ki je bila stara Papežev tajnik gost predsed- 74 *et ni dolgo bolehala. Na nika Roosevelta New York,, 6. novembra.— Včeraj je bil papežev državni tajnik, kardinal Pacelli, ki se nahaja že več tednov v Ameriki, gost predsednika Roosevelta S predsednikom je govoril več ur. Danes odpotuje kardinal Pacelli proti Rimu. -o- Ameriški kipar Lorado T aft umrl Chicago, 31. oktobra. — Lorado Taft, eden prvih ameriških kiparjev, je včeraj umrl v svojem stanovanju na naslovu 6016 Ingleside ave. Podlegel je srčni hibi v starosti 76 let. Tafova kiparska dela so dosegla svetovno slavo. -o- Brzinski rekord vlaka Denver, Colo. — Električni vlak Burlingtonske železnice je vozeč iz Chicaga v Denver napravil nov brzinski rekord, ko je prevozil razdaljo 1027 milj v 12 urah in 12 minutah. Povprečna brzina vlaka je znašala 83 milj na uro. Socialistični kandidat Thomas je dobil 100,576 glasov, komunist Browder pa 51,853. Pri zadnjih volitvah leta 1932 je dobil Thomas 884,781 glasov, komunist Foster pa 102,991. Tudi v raznih zakonodaja! so širom dežele v večini zma gaii demokratje; tako bo v bodoče 32 guvernerjev demokratske stranke. graško kliniko se je zatekla pred tremi tedni, a se je vrnila domov, ko je doznala za smrt svojega ljubljenega sina Stanka Lavrenčiča v Postojni. Pred dobrim tednom se je vrnila v Gradec in na kliniki so jo operirali. Operacija ni dobro uspela in so jo vnovič operirali. Sicer trdna gospa hude operacije ni prenesla. Pokojna Marija Lavrenčičeva je bila hčerka veletrgovca, deželnega in državnega poslanca Adolfa Obreze iz Cerknice. Direktor Anton Jug mrtev. — V- £ozdu blizu Goričan pri Medvodah so našli direktorja Antona Juga obešenega. Potrdila se je torej na žalost slutnja, da se direktor Jug, ki je pred skoro tremi tedni izginil, ne bo več živ vrnil. Ob-istinilo se je tudi mnenje, da se je v globoki duševni zmedenosti odločil za obupen korak in si je sam končal življenje. Vest o smrti je odjeknila po vsej Sloveniji. Na tisoče deklet je izšlo iz šole, ki jo je on vodil, a tudi izven šole je lepo vrsto let posegal v javno življenje. Pokojnik je bil po rodu iz Št. Vida pri Celju, kjer se je rodil dne 9. januarja 1881. Dočakal je torej sta-ost 55 let. Gimnazijo je študiral v Celju, filozofsko fakulteto na Dunaju in v Pragi. Leta 1908 je dobil prvo stalno (Dalj« na f. strani; NASLOV—A DDRESS : Glaoilo K. S. K. Jednote $117 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO Tcfephane: HEnderaon »1* LETOS letnice postaranja dinakefs ta namen naj wmko kra-Jeme dntftve marljivo afttlra se mladinski * Kranjsko - Slovenski Katoliška Entered as Second Claaa Matter Doeember llth, IMS at the Port Office at Cleveland, Okie, Under the Act of Angvst Mth, 1911 je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje ie 43. leto GESLO KSKJ. JE: uVse za vero, dom in narod T Accepted for Matting at Special Bate ef Postarc Prtnrided far I« Section 11M, Act ef October 3rd, 1S17. Aatherized an May Md. It 11. 2 .-■■•v- Peasant, katero so v tia&e presenečenje p far dovršeno igrali, da smo se čudili toliki zmožno- £ marljivo dela! sti naših godbenikov. Z dol«, got rajnim ploskartjem jim je občinstvo dalo priznanje. Katera sta nastopit haša ljubka Dorline in' RicfiafB ČHUrno* vich in milo zapela tri tottite pesmice, za kar sta žela sploš* no pohvalo. Zatem je pevski zbor sv. Jožefa pod vodstvom Mr. A. Rozmana lepo zapel: Gor čez jezero in Ce na tujem Joliet, lil. — Točno ob drugi uri je popoldanski slavnostni program otvorii predsednik pripravljalnega odbora brat Louis Železniknr, ki je v lepem govoru izrazil zahvalo vsem navzočim za tako lepo udeležbo in vsem, ki so sodelovali pri popoldanski slavnoSfcti ter s tem ot-varja popoldanski program, ki ga je društvo sv. Janeza Krst-j zemlja me pokrije; krasno pet-nika pripravilo za ta slavnostni!je je tako ugajalo vsem, da so dan, ter upa, da bodo vsi nav-( morali ponovno nastopiti, na-zoči zadovoljni stem zanimivimjkar so zapeli tudi Trtica mila koncertom. Nato izroči stolo-iin še par šaljivih v veliko odo-ravnateljstvo br. Jos. Zalarju. bravanje navzičih. Burno po-šolska godba je nato zaigrala zdravljene so so zatem nasto-Ameriško in našo Jednotinojpile splošno znane in čislane himno, katere dosedaj še nismo i Ukalele&rls iž Waukegana in slišali, ter nas je vse očarala'so milo doneče zaigrale in za-Godbeniki so želi buren aplavz. I pele: "En šuštar." Oh, ko bi le Stoloravnatelj brat Zalar jeivedeli mamic* vi, in še razne nato v jedrnatih besedah po-'*™**- LJud8tv0 ^ ap" zdravil vse navzoče in orisal zgo-1 ^vdiralo, da so morale ponov- dovino društva sv. Janeza Krst- nika ter pomen današnje prire- ^nat.h besedah cesUtaldruš- _ L. . . ivu m ustanoviteljem pomožni ditve. Z obžalovanjem je poro- *u * * , . , . . ., , . .. župnik Rev. G. Kuzma, ki ga čal, da eden najbolj zasluznihi. H , . . . ',, ' ., , .. . ije občinstvo z mogočnim odo- in čislanih članov društva, c. g. JC ■ župnik Rev. John Plevnik vsled ^yanj«n** rojeh v Jolietu pred SI letU Kakor vam UJ— i- mjH .rko bival' mir 1» ft d o* i to a pnia* se. v« kjer je tudi v*e življenje bivalsklepa seje nalaga posebnega . Njegova Jednotinega aseirtienta po 90 toerana start jI bridko prita* ftntov hi pobiralo v oktdbru, Hta njegbve starte, trt feritt, *mpak bomo v ta nattiert pritrditi plesno. veselico dne 2i. tMcembfft v iakpzy dvorani. Vstopnina bo Ste ža udeležence, kiteri še pa te veselice rte obeležijo, bodo morali pa plačati v društveno blagajno Sfočj t0rej boste na boljšem, ako se bošffe te veselice udeležili, i-meli bomo tudi door prizes; tikete boste dpbili na dom. Na prihodnji seji se bo določilo delavce in kuharice za našo| veselico. Dalje opominjam one, ki ste zaostali z asesmentom, da bi dolg kmalu poravnali, tako tudi za mlad., oddelek, da ne bo potem kakega ugovora ali jeze. k sklepu jj^poročam onim, ki pošiljajo svoje otroke ž asesmentom na sejo, da poglejte IV vplačilne knjižice, ako je vse prav in v redu, ko se otroci vrnejo domov. Ako ni kaj pravilno, obrnite se takoj na društvenega tajnika, ne pa čakati do prihodnje seje! S sobratskim pozdravom, Stefan Piczko, tajnik. tri sestre In veliko število sorodnikov. th'e sestri Sta re« dovnici in sieer, sestra Ivana v Chfeagu iti sestra Cfig*, učl-ttijiee t naši šoti SV. Jo»e*a. — htfceb se je vHKl drte 8. nO-Vembra e peto sv. mašo aaduš-nco iz naše cerkve na farno pokopališče. Na žkdhjt poti je spremljalo društvo sv. Janeza Krstnika št. 143 KSKJ, katerega* član je bil in mnogoštevilno sorodnikov in prija- teljev. I M. H. m je stemnile pred je skoraj pr*heWo ittKfenja; sama itišem Številu ha decembrsko sejo, na no na dan enajstletnice, je gl. kateri bo volitev odbora za bo- j odbor naročil nove poslovnice leto; tako imamo tudi za za lokalne klube in jih je gl. Ukrepati o več drugih važnih j predsednik razdelil klubom na društvenih točkah. konvenciji s primernim pro- It sklepu še prosim one, ki gramom. Konvencije se je u- DRUŠTVENA NAZNANILA bolezni ne more biti navzoč med rami. Radi tega mu je v znak visokega spoštovanja do njega in v spomin društvo poslalo le-1 ganizacu po kešarico cvetlic z iskrenimi. željami vseh navzočih, da bi mu Bog kmalu zopet dal ljubo zdrav- so v kratkih govorih čestitali ! odborniki in odbornice raznih društev in gl. uradniki in u-radnice drugih slovenskih or-Nato je ponovno nastopil in zapel pevski zbor Lira" dve^.jako mični pesmi: „ t. .... . - . . , Pastirček pase ovce tri" in je. I*Ije brat Zalar omenja,;„Na ^teniškem je fletno," za da se vrši dane. v lepi slovenski ^ so m bunio p,os. nrselbini Pueblo, Colo., častna zgodovinska slavnost, ko obhaja starosta slovenskih duhovni- kanje. Zatem je nastopil moški pevski zbor cerkve sv. Jožefa aer zapel: "Vsi so prihaja- kov - pijonirjev v Ameriki, č.|H„ in «Bratci veeeli Vsi» za g. Rev. Ciril Zupan, bivši več- kar sQ že,. V8eatransko pohva-letni duhovni vodja KSKJ svojo; Jo Nato je na8topii naš pr0_ zlato mašo. V znak spoštovanja fcsor pevovodja Mr. A. Rozman in zaigral na harmoniko do č. g. novomašnika vsi navzoči vstanejo s sedežev in z ogromnim trikrat "živijo" klici izra- par okroglih melodij, za kar je žel od veselega občinstva buren zijc čestitke odličnemu slavljen-;aplavz • in pioskanje ni hotelo naši velandu, Ohio, danes vrši izved-[naš narod Š€ verfllo najbolj lju- a|iin> do mene v>*em povrniti, ako mi bo le mogoče. • . t. Ostajam vam vedno hvaležna in vdana sosestra ter prijatelji- no častna slavnost, ko je dobil č. g. Rev. J. B. Ponikvar, župnik fare sv. Vida. častno odlikovanje ter postal monsignor, na- bi svoje domače preproste pesmi in pristne melodije doma- °eKoncem programa se je sto-j **™ kvoto f30;10,00- Druitvo Marije Sedem Žalosti it. 81, Pittsburgh, Pa. Iz zadnjega kampanjskega poročila iz gfavnega ifrida je iazVidno, da potrebujemo še 722 točk, oziroma $2Ž50 nove zavarovalnine da dosežemo predpi- kar tudi njemu v počast vsi | ioraVnatelj br. Jos. Zalar v le-vstanejo ter zakličejo trikrat ;pem g0voru zahvalil vsem, ki "živijo!" so se udeležili te slavnosti ter Po zaključku govora brata izrazil še posebno zahvalo go-Zalarja je v imenu župnika in stom iz drugih naselbin, nakar cele fare v jako pomembnem je šolska godba zaigrala Star govoru čestital društvu pomožni Spangled Banner, kar so vsi župnik Rev. M. Hitti. Nato je stoje poslušali, nakar je bil v Steve Vertin mlajši jako izbor- vsestranskem veselem razpolo-no deklamiral pesem: Gostom v ženju zaključen ta zanimivi pozdrav. Zatem je burno po- popoldaiski program, ki bo go-zdravljen nastopil cerkveni pev-;tovo ostal vsem udeležencem v ski zbor sv. Jožefa in pod vod- prijetnem spominu, kajti splo Ker -mo že tako daleč napredovale v tej kampanji, bi bilo zelo naprijetno, da res ne bi dosegle kvote, časa za to imamo Če tekoči mesec november in prihodnji mesec, potem bo kampanja zaključena, članice, ki fo dosedaj že pridobile kaj novih članov, še vedno marljivo delajo naprej. Prošene so pa ledaj še druge, da nam gredo na roke. Najlepše bi bilo, da dosežemo kvoto še ta mesec, po- Druitvo sv. Ane, it. 156, Chisholm, Minn. Ob priliki, mojega desetletnega uradovanja kot zapisnikarica tega društva, se naj prvo zahvalim vsem cenjenim članicam za obilno udeležbo na zadnji naši seji dne 21. oktobra. Seja se je vršila eno uro prej kot navadno. V resnici lep pogled na dvo-lano, ker je bila polna kakor še nikdar poprej. Društvene seje >o pri nas jako zanimive, zato ?e jih članice rade udeležujejo, t'ri nas imamo določbo, Če se u-leleži seje 60, članic, potem dobi ena izmed srečnih $1.00 denarne nagrade iz društvene blagajne. Na minuli, seji je bila sreča mila sestri Ivanki Prebil. Le tako naprej i Jlodite redno na eje, pa že, prihodnjič ena zmed srečnih zopet vrnila z do- *a: Augustina Baraga, zapisnikarica. Druitvo Marije Pomagaj, it. 164. Eveleth, Minn. Tem potom se želim prav iskreno zahvaliti v imenu našega društva najprvo sobratu Mr. Antonu Grdina iz Cleve-landa, O., ki se je potrudil, da je prišel s svojimi slikami na to železno okrožje, katere je nam kazal tukaj v »Evelethu dne 20. oktobra zvečer; nekatere izmed teh slik so bile v resnici prav zanimive. Nadalje lepa hvala vsem tistim članicam, ki so bile tako dobre, da so šle okoli vstopnice prodajat,, ker to ni lahko delo v tem času-^ I^pjij,Jivala tpdi onim. ki so v dvorani pomagale bljenim dolarčkom domov. iri vsem udeležencem te naše Dalje moram pohvaliti vse j prireditve, seveda tudi vsem, ilanice, ker nam gredo tako ra-|ki vstopnice kupili, pa se vsled zadržka morda niste u-deležili. Hvala vsem, kj ste nam pripomogli do boljšega u-speha. Zdaj moram pa še prositi nekatere članice, da naj enkrat preberejo Glasilo št. 37 in št. 39, da bodo črno na belem videle, da je bil meseca oktobra od Jednote razpisan izredni a-sesment 50c na vsakega člana in članico; torej ni treba mene in drugih uradnic našega dru- končala ob 7. uri zvečer. Izvoljeni so bili za leto 1937 sledeči glavni uradniki: John C. Arko, predsednik, iz Virginia, Minn.; Jack Malevich, 1. podpredsednik, Eveleth, Minn.; Mike Spehar, 2. podpredsednik, Duluth, Minn.; Matt Turk, 3. podpredsednik, Aurora, Minnesota; Frank J. Indihar, tajnik, Gilbert, Minn.; Frank Te-kautz, blagajnik, Chisholm, Minn.; Louis Govze Sr., zapisnikar, Eveleth, Minn.; John dne 12. novembra v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Se enkrat vas opozarjam, dajBorich, Duluth, Minn., Jacob ne pozabite prihodnje nedelje!Muhvich, Gilbert, Peter Fugi (Martinove); ta dan je naš in za naše prijatelje, kajti krstila se bo izborna vinska kapljica v dvorani svete Kristine. Pridite na to prireditev od blizu na .Aurora, Martin Gorenc, Greaney, Carl Dosen, Chisholm, nadzorniki. John Movern, Duluth, Minn., ki je bil glavni tajnik Zveze od njene ustano- in daleč', pripeljite tudi svoje vitve, celih enajst let in si se prijatelje s seboj; zabave bo stekel obilo zaslug za svoje dosti za vse, za starejše kakor J neumorno delo za Zvezo in ker tudi za mlajše. Nekdo bo ta-go srečen, da bo nesel veliko je odklonil nominacijo za tajnika, je bil imenovan za čast- Sivo gosko domov. Najeti mu- nega predsednika Zveze za vse zikantje bodo pa rezali plesne komade po slovensko in an gleško, kar bo kdo želel. življenje in se ima pravico u-deležiti vseh sej glavnega odbora in konvencij ter ima iste Prav vljudno vabimo naše pravice kot kak drug član iz-domače pevce zbora Slovan, da vrševalnega odbora, nas posetijo ta večer; ob prili-j Zvezina konvencija se bo vr-ki jim lahko povrnemo njih I šila prihodnje leto v mestu prijaznost. . Hibbing, Minnesota. Zveza bo Posebno pa naši člani, po- zopet imela radio uro na Hib- kažite se ta večer vsaj enkrat v letu in ga žrtvujte za društvo, kajti sam odbor in par čla bing postaji WMFC, počenši 8..novembra 1936 in sicer za 5 mesecev, ^.v slovenskem jeziku. de na roke, |{a/dar imamo kako društveno prireditev, osobito na plesnih veselicah. Kako ste vnete za kupovanje tiketov, da ;e s tem pomaga društveni blagajni; zato Wnamo tako up-peh. Pri našem društvu je sedaj 248 članic odraslega oddelka in 67 v mladinskem; torej skupaj 315. Sej^ se bodo še v bodoče vršile po starem, kakor v poletnem časti. Naše uradnice ro mlade in zelo aktivne; več- stvom Mr. Rozmana lepo zapel: šna sodba je bila, da tako za-j "Pozdravljeni!" za kar je žel nimive in vesele prireditve v . tem drugi mesec bomo pa delale j krat imamo po seji kaj prigrizka kredit čez kvoto. nov "Je'vse" premalo, da bi biUpr^ram na radio se vrši vsa-uspeh." Vsak naj malo pri po- ko nedeljo popoldne od 1:30 more, pa bo skupaj veliko do-;d0 2:30. seženo. Zatorej vas še enkrat R.ojaki* ppslužite se te prili-V imenu društva prav uljudnojke, da boste zopet poslušali vabim na naš Martinov večer^našo milo slovensko pesem in prihodnjo nedeljo, dne 15. no— ;godbo. vembra. Na veselo svidenje! ! Zvečer se je vršil slavnostni Za odbor: banket v Eveleth City Auditor- Slovenia dvorani še ni bilo. —; V zadnjem Glasilu je bilo o--iDo polnoči se je še potem vr-; menjeno, če dosežemo kvoto, bo vsestransko pohvalo. Nato so bili na odru predstavljeni na I I I ^^^H HI vzoči še živeči ustanovitelji šila prijetna zabava, mladina naše društvo prvo v Pennsylva društva sv. Janeza Krstnika: se je veselo sukala ob zvokih; niji, ki bi doseglo to priznanje Joseph Grill, Matt Rogina, Jos. znanega Zlogarjevega orkestra, i in čast. Torej le naprej z de-Ausec in John Kastelic; Jos. starejši smo se pa po prijazni j lom, drage mi članice! Pleše je bil vsled bolezni odso-'domači navadi medsebojno za-| Kakor -em že omeni , ■■ bavali ob vljudni postrežbi od-j in- priznanje ne gre samo onim j naj naredim za to sejo en velik Matilda Ropret, tajnica. jiumi katerega se je udeležilo --.. j čez 500 gostov in je bila ob- Druitvo sv. Štefana, it. 224. širna dvorana zasedena do zad-Cleveland, O. ' njega sedeža. Program po Vabilo na veselico .banketu je bil izvrsten. Glav- Naznanjam vsem Članom na-!wi govornik na banketu je bil šega društva, da se nam pri-1 Rev. Fr. John Sholar, Ph. D., bližuje čas naše veselice, ka-jiz Dulutha, Minn. Častiti go-štva kriviti ali dolžiti, da je taltero priredimo na dan 15. no- spod Sholar je nadzornik ka-. .naklada. Me iste nismo nalo- vembra v cerkveni dvorani sv. toliških šol v duluthski škofiji, ka in malo»zaftave, kakor se je to,žile> pft je tudi ne moremo pre. lPavla na E. 40 St. Th veseli- Govoril je • najprvo v sloven- vršilo v oktobru. klicati, treba je isto samo pla-' ca se vrši kakor vsako leto fcčini, potem pa v angleščini. Za zadnjo (oktobrsko sejo) je bilo določeno (menda po gotovih uradnicah društva?), da se ista prične eno uro prej kakor običajno. Naša sestra bla-Kakor :-em že omenila, čast i ga jničarka mi je naročila, da ten bavali ob vljudni postrezoi oa-nn piiziianje gre »»mu umm ........... — —j--------tiste članice. Ki aoig Glavni predsednik brat Fr bornikov društva, da je bilo j članicam, ki« so bile že imenova. j q»ke za Halloween party; to so mente društvu, da i Onpka ip imp! ob tpi nriliki kar težko ločiti se od prijaznih i ne, ampak vsem članicam, ki so same sklenile in da ne smem te jn poravnate ta upeka je imel tej PruiKi,^ ^^ ^ naftelbin, kaj pripomogle k pridobitvi no-j nobeni praviti, da bo kak Sur- u. , čati. Zato vas prosim, porav-ipred adventom, zato je prošen Bratski pozdrav vsem Slo-najte ta mesec, ker je vas pre-i vsak član in članica našega vencem v USA. cej, da še niste tega storile, i društva, da se udeleži te pri- Louis Govze, zapisnikar. namreč da bi plačale to poseb- reditve in da privede seboj tu-; —-0- no naklado. di svoje prijatelje. Dalje so Soudan Minn _ 1)ne 27. Dalje., opominjam tudi vse uljudno vabljena vsa slovenska^• oktobra je v storU; je nam- prise. V trdnem prepričanju lede nameravane party po Seji, sem na to sejo tudi jaz vabila članice,'da bi se na ta način naredilo par dolarčkov za našo blagajno. Kakor navadno so me prišle dom klicat že ob sedmi uri sestra Virant in sestra Agnes Koehevar, da naj se požurim, ker nisem bila še nič na to pripravljena. Ko dospemo v dvorano, bi morala jaz pomagati stole nositi iz druge sobe; pa so jih same znosile. Na seji so bile vse zelo živahne kakor navadno. Po seji so se podale vse v cbednico, jaz sem pa ostala pri rvojem delu1, nič sluteča, kaj se ondi pripravlja ali godi. Ko sem bila z zapisnikom gotova, me pride sestra Virant klicat, da naj grem hitro, da imajo že vse v redu. ko odprem vrata, zakličejo vse: Surprise! Mrs. Virant mi pojasni stvar, da je vse to prifejeno za mojo 10 letnico kot zapisnikarica. V obednici v naprej zahvaljujemo. Igrali bodo naši člani, oziroma? mesec in drugi; leto jl936 bo kmalu končano, takrat morajo biti plača- luIVrtJ ni ali poravnani vsi stari dol- murskih muzikantov še niste ^ Marijo omoženo s Frank ----: j„ i--------nikdar čuli; zdaj bo nastopil (jornikom ta orkester prvič v javnosti; .sestoji iz samih mladih ameriških Prekmurcev ter igra iz-j. borno. Zato še enkrat vabim vse na- govi da bomo lahko plačale koncem leta vse upravne stroške društva. Na vaše prošnje smo društveni denar založile za asesmente; žal, da se ne katere tako malo brigajo, da bi dolg poravnale. Zdaj pa če mi zato zamerite ali ne, jaz ne morem drugače, da vas nato še pravočasno o-pominjam. • - S sosestrskim poždravom, Gabriela Masel, tajnica. ob času smrti je bil star 91 let . . i in B mesecev. V Ameriki je Prekmurski orkester; teh prek- b.val M ,et Tukaj zapušča in sina Johna v Umrli Matija je bil svoje-časno tudi član našega društva sv. Cirila in Metoda št. 4, . . /i. i j- • .KSKJ, toda pred več leti je še rojake Clevelandcane in! . * j . j , . U . • i . v. i vzel starostno podporo ali od- brate Hrvate, da se udeležijo te naše veselice v največjem številu. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor. Na svidenje! S sobratskim pozdravom, Jchn Hodnik, predsednik. -u-o- Druitvo Marija Pomoč Kristjanov, št. 195, West Allis, Wis. Poročati moram nekaj važnega za vse članice našega društva. Na zadnji seji je bilo namreč sklenjeno, da priredimo Card party dne 18. novembra v cerkveni dvorani; to bo prihodnjo sredo zvečer ob 7:30. Vstopnina 25c. Torej vas vabim in prosim, da se te prireditve udeležite, ki se vrši v DOPISI Eveleth, Minn. — Dvanajsta letna konvencija Amer. Jugoslovanske Zveze v Minnesoti fce je vTŠila v nedeljo 25. oktobra 1936. Konvencija se je vršila ravno ob enajstletnici ustanovitve Zveze. Ameriška Jugoslovanska Zveza je bila Ustanovljena dne 26. oktobra pravnino in je s tem prenehal biti član društca in Jednote. Pokojnik je bil doma iz vasi Malenje, fara Semič na Dolenjskem. Dragi nam Matija! Počivaj r miru božjem! Prizadetim naše sožalje! • Tukaj smo s 1. novembrom že začeli s pravo zimo. Na praznik Vseh svetnikov je zapadlo snega kakih 8 palcev in gotovo bo tudi ostal do prihodnjega maja. Dne 3. novembra se je povodom narodnih volitev pokazalo, da ima narod glavno besedo in državne vajeti v rokah; izvoljeni so bili skoro v vseh dr-CDaU« aa 1 strani) as kandidatje demokratske dobila vsaka *Aranka,.ki spada samo še veliko udeležbo priča-e, v katere je imelo Ijud- lk cerkvi sv. Jožefa. kni^A H^ILO K. S, K, JEDNOTE, NOVEMB^ IOT^ 1936 svoje zaupanje; torej je pal predsednik Roosevelt zopet na vladnem krmilu. Bog ga šivi! Zdaj pa še nekaj o naši mladinski kampanji. Tukaj v Min- nesoti nam dosedaj ni bogve kaj uspelo. Ne vem, ali je b! la kriva poletna suša ali kaj. Vse premalo se zanimamo za svoje lastne koristi! Zatorej, združeni mi sobratje in sestre, začnimo zdaj, proti koncu te kampanje, posebno ker nam je naš glavni tajnik brat Jos. Za-lar zadnje tedne tako lepo um-Ijivo razložil novo vrsto certifikatov mladinskega oddeka razreda F-JD. Prečitajte še enkrat št. 40-43 Glasila na prvi strani! Uverjen sem, da boste uvideli veliko vrednost zavarovanja tega razreda za našo mladino, da boste opustili vse judovske insurance kompanije in dali svoje otroke zavarovati pri naši Jednoti, ki se lahko ponaša, da je prva in najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. In kar je tudi glavno, bodimo vsaj toliko versko in narodno zavedni, da bomo rajši sami sebe podpirali kakor pa tujce, ali svoje nasprotnike. Še enkrat vam kličem: De-lujmo skupaj še za večjo in močnejšo KSKJednoto! S pozdravom : George Nemaniah, IV. podpredsed. KSKJ. Brzinaki rekord vlaka Ker se pričakuje večje udeležbe, je bilo sklenjeno, da se vrši ta "party" popoldne ob S in ob 8. zvečer; ako bo treba se bo rabilo tudi spodnjo dvorano, da ne bo prostora zmanjkalo. Ker bo to na nedeljo pred Zahvalnim dnevom, bo za dobitke dosti perutnine, kokoši, petelinov in rac; eden bo dobil tudi lepega živega purana. Da ne bo manjkalo tudi potic, cakes, blazinic za povštre (pil low cases), ovrathic in raznih drugih potrebnih stvari, za kar bo res vredrto igrati. Vse bo v redu in preskrbljeno, saj so štiri predsednice v odboru in sicer: Barbara Vranesich (dr. sv. Ahe); Jean M. Težak (dr. sv. GtenOvefe); Anna Je-risha (dt. sv. Cecilije) in Emma Planinshek (SŽZ). Ne smem pozabiti omeniti Mrs. Mary Ambrozich na Elizabeth St.; ona se tudi jako trudi in dela, da bi se ta prireditev dobro obnesla, tako so agilne tudi ostale uradnice teh štirih ženskih društev. „ Torej dragi farani cerkve sv. Jožefa, vas prav uljudno vabimo v Slovenia dvorano dne 22. novembra popoldne ali zvečer, kadar je mogoče kateremu priti. Končno prosim, da vrnete vse vstopnice nazaj do 20. novembra, prodane ali neprodane, da ne bo prevelikega navala v dvorani in da se bo vsaj VABILO NA CARD PARTY malo Pripraviti glede dobitkov in sedežev. Vstopnice vrnete Joliet, lil. — Štiri ženska lahko katerikoli uradnici ali društva te naselbine se zopet tajnici in sicer: Antonija Stru-pripravljajo na veliko Card na. 1016 Wilcox St.; Rose Ba-party v korist naše slovenske her, 121t N. Center St.; Jose-cerkve sv. Jožefa vršečo se dne phine Muster, 213 Raub St.; 22. novembra, tretjo nedeljo Amelia Kostelz, 917 N. Center tekočega meseca popoldne in'St. zvečer v Slovenia dvorani. že danes se zahvaljujemo za Zadnjič smo poslale vstop- vse sodelovanje in pomoč in nice samo članicam različnih'za vse, kar je že katera daro-društev, toda zdaj je pa iste vala; vse je že pripravljeno. VABILO NA MARTINOV VEČER katerega priredi društvo sv. Cirila in Metoda št 191 KSttl CLEVELAND, O. na martinovo nedeljo, dl ie 15. novi emi ira V CERKVENI DVORANI NA 222ND ST. Listopad je zopet tukaj, bliža se nam sv. Martin, ž njim pa šege prošlih časov nam prihajajo v spomin. Mošt jezi se in razburja, v sodu čudno godrnja; kmalu se bo potolažil, ko bo vinska kapljica. Pa ga bomo spet krstili, natočili v glažek si; kaplja letos bo izborna. Hej, prijatelj, ven ga izpij! Luštno res bo v družbi naši, plesal lahko bode vsak; v polki, valčku in mazurki bo prestavljal svoj korak. Jankovich bo z godbo svojo vse navzoče razvnel; staro, mlado bo plesalo, vsak korajžen bo, vesel. Za spomin pa nekdo — gosko živo, lepo bo dobil; drugi dan pa za večerjo lahko isto bo použil. Pridite zato v dvorano na Martinov naš večer v našo Novo sem Ljubljano, boljše ker zabave našli res ne boste — prav nikjer! VESELIČNI ODBOR. kujemo. Za pripravljalni odbor: * Antonija Struna. -o- SMRT ZNANEGA ROJAKA Ely, Minn, — V Brunswicku, Mich., je preminul rojak Frank Debelak, po domače Ulčar, v starosti 73 let. — Nad eno leto je trpel grozne bolečine v drobovju vsled raka. Njegove telesne moči so bile takorekoč do kraja izčrpane, preden se je preselila njegova duša v večnost. Pokojni Frank je bil eden prvih tukajšnjih naseljencev v naši naselbini in je imel tudi svojo družino, s katero se je nekako pred tridesetimi leti preselil v Holton, Michigan, kjer je kupil zemljišče. Kakor mi je včasih sporočal, je tam prav dobro napredoval. Pokojnik je bil član društva sv. Lovrenca št. 7, Slovenske Hrvatske Zveze. — J. J. P. NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjam, da je po dolgi in mučni bolezni previden s sv. zakramenti preminul dne 15. oktobra moj ljubljeni soprog in oče petih otrok Anton Jerina. Pokojni je bil rojen dne 13. maja 1881 v IŠki Loki, fara Studenec-Ig pri Ljubljani. K večnemu počitku smo ga položili dne 17. oktobra na pokopališče sv. Križa v Akronu, O. Pogreba se je udeležilo ve-iliko število njegovih sorodnikov, prijateljev in znancev, takor tudi članov društva št. čevalcem in potvarjalcem slovenščine, kot so bili Koseski in drugi "veraokovi." Svoje literarne zmožnosti je udejstvoval največ v Zvonu, v katerem je objavi) znamenite satire "Pasji pogovori" in pa "Triglavan s Posavja," * kjer biča razne napake slovenskega značaja. Znameniti so "Dunajski so neti," priljubljeni njegovi pripovedni spisi kot Svetinova Metka, Pri Sodnikovih, Gospod Mirodolski, Zorin, Hudi stric, Pod lipo, Jagode, Lešniki, Zimski večeri; Dolga je vrsta spisov, s katerimi je obogatil slovensko slovstvo. Včasih je nekoliko duhomoren, težak, a v jedru je zdrava, poštena in plemehl-ta slovenska duša. Zvest je ostal svojemu narodu in Svoji veri, kar je zanj tembolj Častno zato, ker je bil eden onih redkih slovenskih velmož, ki ni imel trdega boja za vsakdanji kruh. Bil je zelo nadarjen in rojen za salon. Zato so ga hoteli napraviti za vseučiliškega profesorja. On se je pa raje posvetil službi privatnega učitelja in si pridobil v tem delu lepo imetje. Pozneje je postal uradnik Oženil se je s preprostim, revnim dekletom, kateri je pre je preskrbel primerno izobraz- neizprosen borec proti potuj- lk in vožnje, pa tudi lepega zaslužka. Moj oče je bil po pokli-| cu tudi tesar, torej je svoj tkal-tti sttoj zamenjal s tesanjem raznih tramov in pri tem boljše žaslužfl. Kot deček prvih let bi se bi laž zelo rad naučil čitati in p u.tl, pa tedaj pri nas še ni bilo nobene šole; sicer je moja mati /.nala brati, pa me je naučila *amb glede pisanja je bilo bolj težko. Tedaj je pri nas živela moja stara teta, ki je imela si na pri vojakih, ki je večkrat pi sal svoji materi. Tudi teta je žnala brati, toda pisati pa ne Pa mi je brala in kazala Črke kar me je zelo veselilo; bolj s te-žavtf sem se vseeno naučil tudi pisati, čeprav ne povsem pra Vlino. Ko sem bil 17 let star, sem hodil z očetom in sem mu tudi malo pomagal; dve leti ka «neje sem pa že sam hodil bo. Imel je plemenito srce za siromaka in bistro oko, da je spoznaval njegovo bedo. Znal je tudi v življenju držati zapoved ljubezni, a vsvojih spisih je posebno mladini budil 73 SNPJ, kamor je pokojnik j sočutje do trpečih in bednih, spadal. Njegova je pesem, poznana V dolžnost si štejemo, da se zahvalimo g. župniku Rev. J. Medinu za obisk in tolažbo, katero je nudil pokojniku ob času njegove bolezni in za lepe obrede v cerkvi in na pokopališču. Najlepša hvala vsem, ki so darovali vence in za sv. maše. Imena so: Društvo št. 73 SNPJ, Mr. in Mrs. Jankovič, Mr. in Mrs. Lah, Mr. in Mrs. Matt Usnik, Mr. in Mrs. Zurtz, Mr. in Mrs. Wosary, Mr. in j Mrs. Kopatz, Eastside Boys, Mr. Le Bar, Mr. in Mrsi. Pro-stovič, Mr. in Mrs. Znidaršič, Mr. Jevc, Mr. in Mrs. Joe Usnik, Mrs. Serjak, Mrs. Smuk, Mr. in Mrs. Cimperman, Mr. Kopač, Mr. S. Goletz, Mr. in Mrs. Šuštaršič, Mr. in Mrs. Markovič, Mr. in Mrs. Frank Sobrat Frank Slabe, najstarejši Zgonc, Mr. in Mrs. Joe Zgonc, clan K. S. K. Jednote Mr. in Mrs. Kaluza. Plymouth, Wis. — Rojen sem Nadalje se zahvaljujemo bil dne 3. decembra leta 1844 v vsem: Turki na Slevici (grmade na gorah gore, v nebo njih plamen šviga, privrel je Turek. . . ) Leta 1881 je bil ustanovljen Ljubljanski Zvon, kjer je objavil Stritar mnogo svojih spisov, ki so še danes živi spomenik negovega dela. Umrl je 1. 1924 v Rogaški Slatini, star 88 let. Bela Ljubljana je velikega Stritarja že pred leti s tem počastila, da je prekrstila bivšo Špitalsko ulico v Stritarjevo. iiiiiiiiimintiniiiM* :: IZ ŽIVLJENJA NAŠIH Č1TATELJEV miitiitiiiitiiitiimin vsem onim, ki so ga prišli kropit, ki so čuli ob njegovi krsti in tistim, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu na razpolago ter ga spremili k zadnjemu počitku. Še enkrat lepa Jivala vsem in vsakemu posebej, kateri so mi pomagali na en ali drugi način v teh žalostnih dnevih. Ako je morda kako ime pomotoma izpuščeno, naj mi blage volje oprostijo. Ti pa, ljubljeni soprog, nepozabni oče in dragi brat, počivaj v miru božjem in večna luč naj Ti sveti! Žalujoči ostali: Agnes Jerina, soproga. Agnea ml. hčerka. Anton, Josip, Frank in John, sinovi. Agnea Jankovič, sestra v Barbertonu in dve sestri v starem kraju. Barberton, O., 1. nov., 1936. Ob stoletnici rojstva Joaija Stritarja Rojen je bil 6. marca 1836 v Podsmreki pri Vel. Laščah na Dolenjskem, v domovini Trubarjevi in Levstikovi. Ker Velike Lašče spadajo v Rbniški kot, moramo priznati, da je ravno Ribniška dolina dala Slovencem najodličnejše kulturne delavce. Prav od tam so prišli tvorci slovenskega lepega jezika. Poleg Levstika je bil Stritar Martinovem hribu pri Ložu, torej bom prihodnji mesec na dan sv. Frančiška Ksaverja, mojega patrona, star 92 let, seveda, ako mi Bog da še teh par tednov dočakati. Kakor je bilo v našem Glasilu že parkrat poročano, sem jaz najstarejši člafci naše KSKJ, na kar sem zelo ponosen, hvala Bogu, saj spadam zraven že od njenega početka. Moj oče je imel majhno bajtico in je bil po poklicu tkalec, katero obrt je vršil kar v svoji hišici. Pridno je delal ves dan, pa je zaslužil po 50 krajcarjev. — Ljudje so pa sčasoma opustili pridelovanje lanu in konoplje, zato ni bilo več prediva, ne preje, torej ja bil oče prisiljen opustiti svojo tkalnico vsled pomanjkanja dela in naročil. Drugo leto so pa začeli graditi Južno železnico od Ljubljane do Trsta, kjer je dobil tudi moj oča delo. Nova železniška proga je bila gotova v štirih letih. Spominjam se dneva še kot deček, ko je začela prva lokomotiva iz Ljubljane proti Trstu po-hati in piskati, tedaj smo leteli v.si k progi, da vidimo prvi vlak in vso okrašeno lokomotivo. Drugo leto so pa že prišli lesni trgovci iz Primorja in Italije tudi v naš kraj; nova železnica je otvorila nove vrste kupčijo, in sicer z lesom. Kmetje po hribih so začeli prodajati svoje gozdove za sekanje hlodov za žage, kar je povzročilo dosti de- za delom kot tesarski pomočnik kai* sem se ob strani očeta pri vadil; v tem poklicu sem delal navadno v poletnem času v goz du. Ko eem bil star 23 let, sem se priženil na neko kmetijo, kjer sem delal celih 22 let. Sprva mi je šlo precej dobro, potem pa slabo; vsako leto sem naredil nekaj dolga. Tedaj (I. 1888-89) so se začeli naši ljudje seliti v Ameriko; tudi mene je obšla že Ija in misel na Ameriko, toda kako? Kje dobiti denar za karto in potne stroške? Sel sem na semenj v Lcž pri Cerknici; tam sem dobil nekega fanta, ki je imel par voličkov ali juncev na prodaj, s katerim sem začel ta koj "glihati." Pogodila sva se da me bo z denarjem počakal do Kresa. S kakim veseljem sem gnal domov one voličke, katere *em dobro krmil. Dne 24. apri la, na dan sv. Jurija, sem pa že gnal svoja sivca na semenj v Planino, kjer sem jih dobro prodal, pa sem imel denar za potovanje v žepu, pa tudi onemu fantu sem dolg plačal. Dne 2. maja leta 1889 sem že bil v Ljubljani, kjer sem kupil karto do St. Paula, Minn., za katero sem odštel 140 goldinarjev. Vozil -'em se do Hamburga, kjer so nas spravili na neki stari parnik; povedali so mi da vezi čez morje že preko 40 let; par let zatem sem pa čital, da se Je potopil. Do New Yorka smo se vozili 14 dni ter dospeli tja dne 18 maja. Potem smo pa nadaljevali vožnjo po železnici; dne 24. maja smo pa dospeli v St. Paul, Minn. V St. Paulu so nas vse potnike spravili v neko veliko dvorano ali čakalnico, čez nekaj časa je začel nekdo potnike klicati (jaz ga nisem razumel), ki so mu sledili iz one dvorane. Jaz sploh nisem vedel, da smo .e v St. Paulu, hotel sem torej iti s svojimi sopotniki, pa me dotični človek ni pustil. Tako sem postal ves zbegan in radoveden, kaj se bo z menoj zgodilo. Slučajno pa je bil v oni čakalnici neki gosposki človek, ki me je v nemščini nagovoril: "Wo-čhin reisen Sie?" (Kam potujete?) Povedal sem mu, da v St. Paul. Mož je nato udaril z nogo ob tla, rekoč: "Das ist St. Paul." (To je St. Paul), šele nato sem šel tudi jaz ven iz dvora ne na prosto; napis na kolodvoru me je pa prepričal, da sem res na cilju, v St. Paulu Pred kolodvorom me zagleda neki fantiček, hoteč mi vzeti mojo culo ali punkelj, kar mu pa nisem pustil; končno me je zmagal fantiček in mi ga vzel, rekoč: "Come on!" Seveda sem mu radovedno sledil do nekega hotela. Tukaj so mi pa vse papirje vzeli, eden izmed uslužbencev mi je dal številko iz pleha; potem je bila kmalu večerja, po večerji sem šel pa takoj spat, zakaj bil sem zelo razburjen in tudi že truden. Drugi dan je bila sobota. Ko sem vstal, sem moral takoj plačati Ž5c, to je bilo za posteljo. Nato sem se podal po mestu, da si ga malo ogladam. Na nekem (Dalje ng 4. atranl) MIHAJLO PUPIN PROFESOR ZA ELEKTROMEHANIKO NA COLUMBIA UNIVERZI V NEW YOR&U od pastirja do izumitelja PRfcVEL PAVEL BREŽN1K Pupin je odšel iz Banata, kuje mlad izseljenec brez pa-ker so ga hoteli Madžari, ki so rev žepu, ki se ni naučil nika-tedaj vladali v deželi, pomad- ke obrti in ki niti ne zna jezi-žariti; odšel je iz Prage, kerjka nove dežele? Vsekakor ni-mu je bilo tedanje avstrijsko Česar in če bi bili današnji iz- germanstvo zoprno, in dejal je, da bo odšel tudi iz nekega ameriškega mesta, če tam pričakujejo, da se bo odpovedal svojemu narodu in postal meričan: "Moja mati, moja domača vas, moja srbska pravoslavna vera ,moj srbski jezik in narod, ki ga govori, so moje srb-stvo, in prej bi lahko od mene pričakovali, da opustim dihanje, ko da opustim svoje srb-stvo." Kar je otroka učila skromna in nepismena kmetica, njego- seljenski zakoni veljali pred osem in štiridesetimi leti, bi me bili pri izkrcanju zavrnili. Vendar prinese včasih mlad A- izseljenec v Ameriko morda stvari, ki So mnogo več vredne kot one, ki jih sedanji izseljenski zakoni predpisujejo. — Ali sem prinesel katere od teh stvari s seboj, ko sem se izkrcal v Castle Gardenu leta 1874? Skušal bom odgovoriti na to vprašanje v sledeči kratki povesti svojega življenja pred izkrcanjem v Ameriki. Moj rojstni kraj je Idvor. va globoko verna in naredna . , . . , . . . .. . ... Toda če povem to, ni dosti po- zlata mati, mu ni mogla iztr- . ... ' . gati iz srca nobena sila sveta. Materin vpliv se kaže skozi vse njegovo življenje, nas pa uči v teh težkih časih, ko mora še velik del našega naroda bivati pod tujo oblastjo, a tisoči živeti kot izseljenci v tujini, da je ni sile na svetu, ki bi mogla raznaroditi mladino, ako ji da dom pravo vzgojo. magano, kajti Idvora ne najdete na nobenem zemljevidu. To je majhno selo, daleč proč od velike ceste, v Banatu, ki je prej spadal pod Avstro -Ogrsko, a tvori sedaj važen del kraljevine Jugoslavije. Ko so leta 1919. na pariški mirovni konferenci Rumuni zahteva-li Banat, so ga zahtevali za-jStonj. Niso mogli ovreči dej- ' of.-. Blagodejni vpliv matere nalstva, da je prebivalstvo Bana- dečka Pupina sta še ojačila srbski svečenik, njegov učitelj verouka, in njegov slovenski učitelj prirodopisa. S tem trdnim temeljem je šel Pupin v svet in v svoji knjigi nam pravi, da je bil to dober temelj. Koliko je koristil profesor Pupin pred in med vojno ter po njej srbski in ž njo jugo- jet n osti. Razen Srbov ni ni-slovanski stvari, nam v svoji,koli nobena druga narodnost skromnosti ne pove. Omeniti prebivala v Idvoru. Prebival-hočem le eno, česar ne sme po- ci Idvora so bili vedno kmetje ta srbsko, in predvsem onega dela Banata, kjer leži Idvor. Predsednik Wilson in državni tajnik Lansing sta me poznala osebno, in ko so jima jugo-slovenski delegati v Parizu povedali, da sem jaz po rodu iz Banata, so rumunski dokazi izgubili mnogo od svoje ver- zabiti noben Slovenec in noben Jugoslovan: Da ni bilo Pupina, bi danes Bled in del Gorenjske severno od Bleda ne bila v naši državi. Že je bila pariški mirovni konferen- na ci leta 1919 meja potegnjena in večina njih je bila za časa moje zgodnje mladosti nepismena. Moj oče in moja mati nista znala niti čitati niti pisati. Sedaj pa nastane vprašanje: kaj je mogel reven petnajstleten deček, ki se je rodil zrastel v takih razmerah, južno od Bleda, ko je za tojm zrastel v zvedel Pupin in takoj odločno prinesti v Ameriko, kar bi mu ugovarjal pri svojem prijate-'na podlagi kakršnegakoli izse-lju. predsedniku Wilsonu, ki je ljenskega zakona dalo pravico nato ovrgel sklep konference, do izkrcanja? Toda jaz sem Zato je tudi občina Bled po- bil prepričan, da sem tako ve-delila svojemu rešitelju častno občanstvo. Pavel Breznik. 1. Kaj aem prinesel v Ameriko. Ko sem se pred osem in štiridesetimi leti izkrcal v Castle Gardenu v New Yorku, sem imel samo pet centov v žepu. Ce bi bil prinesel pet sto do-arjev, namesto petih centov, bi bil začetek mojega življenja novem, meni popolnoma tujem svetu isti. Mlad izseljenec, kakor sem bil jaz tedaj, ne pričenja svoje življenjske poti, preden ne izda vsega denarja, ki ga je bil prinesel s seboj. Jaz sem prinesel pet centov in izdal sem jih takoj za komad češpljevega kolača, katerim sem se pa prevaral, zakaj v njem so bile same češ-pljeve pečke. Ce bi bil prinesel pet sto dolarjev, bi trajalo nekoliko dalje, da bi jih potrošil, večinoma za prevarlji-ve stvari, toda boj, ki me je čakal, bi bil v vsakem primeru isti. Nikaka ovira ni za mladega izseljenca, če se izkrca brez denarja; tudi ni nikaka ovira za kateregakoli mladega človeka, da nima denarja, če stopi na samosvojo življenjsko pot, samo da je vztrajen, da kljubuje težavam, na katere morda naleti. Če je izseljenec izučen obrtnik in krepkega zdravja, da prenaša muke težkega dela, potem lahko zaupa v svojo bodočnost. Toda kaj naj priča- lika pridobitev za Ameriko, da mi bodo dovolili izkrcati se in sem se nekoliko čudil, da ljudje niso postali name pozorni, ko sem stopil na suho. Srbi iz Idvora so se od pam-tiveka vedno smatrali za brate Srbov v Srbiji, ki prebivajo le nekoliko streljajev daleč od Idvora na južni strani Duna-va. Ob jasnih dneh se vidi iz Idvora gora Avala pri Beogradu. Ta modri in za mene skrivnostni gorski vrh je ba-natske Srbe vedno opominjal, da jih Srbi onkraj Dunava motrijo s paznim očesomf v skrbni ljubezni. Ko sem bil še deček, je spadal Idvor k tako zvani avstrijski vojaški granici. Kos zanimive zgodovine je zvezan s tem imenom. Do začetka osemnajstega stoletja so avstrijsko cesarstvo napadali Turki. Od časa do časa so turške armade poskušale prekoračiti njegovo južno mejo, ki jo tvorita Du-nav in Sava, in prodreti v notranjost dežele. Proti koncu sedemnajstega stoletja so prišli Turki celo do Dunaja in bi bili resno ogroževali vso Evropo, da ni prišel poljski kralj Sobjeski Dunaju na pomoč. V tistem času je avstrijski cesar Leopold t. povabil srbskega patrijarha Carnojeviča iz Peči v Stari Srbiji, naj se preseli s 35,000 izbranimi rodbinami iz Stare Srbije na avstrijsko o-zemlje severno od Save in Dunava. (Dalje prihodnjič) "glasilo k. s. i. jebrote v Zdndenlh drtavah 6117 ST. CLAIR AVENUE UREDNIŠTVO IN UFRAVNI8TVO CLEVELAND, OHIO Za člane aa letau Zm nečlane... Za InoaemstTOu Naročnina; .MM ..al 60 ..81.00 OFFICIAL ORGAN OF AND PUBLISHED BY ' THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the USA. In the interest of the Order Issued every Tuesday OFFICE: 6117 ST. CLAIR AVENUE Phone: HEnderson 3812 CLEVELAND, OHIO For members, yearly.. For nonmembers...................... Foreign Countries........ Terms of Subscription: p 84 .81.60 .83.00 K 18-LETNICI PREMIRJA Dne 7. novembra 1918 je na francosko-nemškem bojišču nastopilo prvo premirje, konec 4 letnega svetovnega klanja končnoveljavno ali pravo premirje je bilo sklenjeno šele štiri dni zatem, dne 11. novembra istega leta. V "Koelnische Volk zeitung" priobčuje nekdo doslej neobjavljen dokument usod nih dogodkov tiste noči. Iz njega posnemamo: Težke novembrske megle so ležale na južni flanderski fronti, kjer sta stali nemška 5. reservna in 11. pehotna divizija nasproti močnim francoskim četam. V nemškem glavnem stanu v Spai ter v nemški vladi v Berlinu je dozorel sklep premirje! Sestavljena je bila komisija za premirje (državni tajnik Erzberger, general v. Winterfeldt, grof Oberndorff itd.) katera je 7. novembra v Spai dobila zadnja navodila. Tu se je pričel konec! Po radiu je med nemškim in francoskim vojnim vodstvom bilo dogovorjeno, da nastopi premirje med 3 popoldne in polnočjo v odseku zgoraj omenjenih divizij. Pri 11. diviziji naj nemško odposlanstvo prekorači francoske črte. Ker pa so Francozi proti 5. rezervni diviziji še vedno streljali, tudi ko je minula 3, je pri Nemcih nastal nevaren položaj. Zato je štab te divizije sklenil, naj trije štabni častniki gredo na drugo stran posredovat. Kljub sovražnemu ognju so srečno prišli skozi. Pri francoskem pehotnem poveljniku pa so izvedeli le, da povelje, naj se ogenj ustavi, Še ni prišlo tja. Vendar pa je francoski poveljnik na lastno odgovornost odredil, da se ogenj za nekaj ur ustavi, vsled česar so se nemški častniki okrog 11 ponoči lahko mirno vrnili k, svojim. Ta akcija pri 5. rezervni diviziji pa ni v zvezi z uradno komisijo za premirje. Bila je le prvi poskus nemškega vodstva. Zgodovinsko dejstvo je, da je 11. nemška pehotna divizija dobila nalogo, naj nemške odposlance privede k Francozom. Zaradi razmer v nemškem glavnem stanu in zaradi avtomobilske nezgode državnega tajnika Erzbergerja, pa se je prihod komisije k 11. diviziji zakasnil skoro do 9 zvečer. Ritmojster Schaube je določil, naj komisijo spremlja nižji stražmojster Zebrowski od 2. šlezijskega ulanskega polka ter naj trobi signale, da s tem Francozom naznani prihod komisije. Adjutant ritmojster Schaube in trobentač sta čakala za Fourmiesom, kjer je bil sedež divizije, na prihod nemške komisije. Ura za uro je potekala v velikih skrbeh, ker nihče ni vedel, zakaj komisij ni. Že davno je napočila ura in siva megla je pokrila pota. Slednjič je komisija prišla. Adjutant naglo poda svoje poročilo. Žalostna vožnja se je lahko pričela. V prvem vozu sta se vozila adjutant Schaube in trobentač Zebrowski, v drugih štirih avtomobilih pa komisija. , Lef počasi je šlo naprej, ker so bila pota od granat zelo razrita. Mimo 5. rezervne divizije je kolona prišla do prve črte. Tu pojdejo čez. Pri zadnji nemški straži je adjutant ukazal ojačiti vse luči, trobentač pa je trobental oficirski klic 4 nemške konjenice. Vedno znova mora trobiti signale. Vse je pretresalo do mozga, ko so glasni klici trobente doneli v temno noč. Tamle 20 metrov daleč — odgovarja francoski rog. S svetilkami nam migajo, naj pridemo bliže. Nemci privozijo. Na francoski klic obstanejo. Cesta je zaprta z bodečo žico in strojnice so postavljene po obeh straneh. Francoski častnik salutira in izjavlja, da pričakuje Nemcev. Vse polno francoskih vojakov obkoli prihajajoče Nemce. Radovedno jih ogledujejo in sprašujejo: "La guerre finie? — Ali je konec vojske?" — Odgovor: "Da* vojska je končana!" jih razveseli. Francozi puste Nemcem njihovo orožje, tudi oči jim ne zavežejo. Adjutant Schaube povabi francoskega častnika in francoskega trobentača, naj stopita v prvi avto. Častnik stopi na levo stopnico, trobentač pa stoji v vozu in trobi signale. V prihodnjem kraju pride francoski avto, ki je poslej vozil na . čelu. Nemci ne vedo več, kje so. Vozijo se sem in tja. V krajih, skozi katere se vozijo, se sliši iz hiš in celic klic: "Zi vio mir! Živela Francija!" Slednjič obstanejo v La Capelle, v lepo razsvetljenem gradu. Treba je zapustiti vozove. Tu je stan štaba francoske divizije. Vrsta francoskih častnikov stoji na levi strani vhoda v grad. Njim nasproti stopijo Nemci. Francoski častnik stopi v grad s poročilom. „Cez nekaj časa pride iz gradu francoski general, pokrit z jekleno čelado. V ustih ima gorečo cigaro. General v. Winterfeldt mu predstavi nemško odposlanstvo. Francoski general je hladno vljuden in resen. Filmski operater je že zraven in je ovekovečil ta prizor. Nato povabijo Nemce v grad, le trobentač Zebrowski ostane zunaj. Francozi ga sprašujejo od tisoč strani — vsi pa: "Ali bo mir?" Trobentač jih posluša, kako se vesele, da je konec vojske in da pojdejo domov. Zebrowski mora francoskim vojakom pokazati, kakšna živila ima seboj. Ko je pokazal, da ima s seboj nekaj skorij kruha in malo vina, je vzkliknil francoski častnik v prisrčni francosko-nemški mešanici: "Oh! Niks boune pane!" Brž je poslal v kantino po konjak in cigarete za nemškega trobentača. Skoro eno uro so se mudili Nemci v gradu. Potem zasedejo francoske avtomobile in nastopijo najtežjo pot v Com-piegnski gozd k francoski vrhovni komandi. Adjutant Schaube, stotnik od vrhovnega poveljstva in trobentač Zebrowski se sami vračajo. Polnoč je že minila in s tem je potekel rok. Vendar pa je francoski poveljnik zapovedal, da smejo Francozi streljati le, če bodo Nemci začeli. Tako so se ti trije srečno vrnili v Fourmier. ZAKON 0 S0CUALNI VARNOSTI 91 e ♦ e Trobento s katero je Zebrowski takorekoč odtrobil svetovno vojsko, je dobil v spomin. Btfat Američan mu je pozneje ponujal bajne denarje za njo, pa je ni hotel dati Partner Zebrowskega na francoski strani, Francois Sellier je dobil križ častne legije. Njegov rog pa so shranili v pariškem vojnem muzeju. Ko so po vojni nemški Zeppelin! prvič pripluli nad Pariz, je mož padel z okna in se ubil.—S. -o-— 'Nadaljevanle e 8. stran!) stavbišču so začeli kopati temel, za veliko hišo; 100 ljudi je dobilo tam delo; pa jih je stalo v bližini še kakih trideset, ki so zastonj čakali na dplo. Ves dan 3em hodil po mestu, vendar se mi ni posrečilo dobiti kako delo Drugi dan je bila nedelja treba bo iti v cerkev; toda smola! Dospevši v prvo cerkev sem takoj spoznal, da ni katoli ška, pa sem šel ven, iskaje dru go, ki je bila prava. Tam sem bil pri sv. maši. Po sv. maj i sem šel južinat v oni hotel. Za nedeljo so računali kosilo 30c druge dni pa 25c. Mene je že pričelo skrbeti, kaj bo z meno; ker sem imel vsega denarja sa mo še 50c šel sem torej nazaj cerkev in tam zelo pobožno molil kot še nikdar prej. Duhovnik je ravno učil otroke krščanski nauk. Pa mi je prišla misel glavo: Tega gospoda vprašaj Šel sem torej ven in ga čaka pred cerkvijo. Ko je prišel ven sm ga nekaj vprašal po nem ško, pa se mi je nasmehnil, rekoč : Warten Sie eine halbe Stunde." (čakajte še pol ure) V svoji slabi nemščini sem ga dobro razumel. Ko je pa gospod drugič prišel iz cerkve, me je razveselil in razočaral, da vam ne morem povedati; Nago-oril me je v slovenščini, rekoč: 'No, kaj bi radi?" Meni se je takoj kamen odvalil od srca. Rekel mi je: "Pojdite z menoj!" Sledil sem mu v farovž. Tam sem mu povedal, od kod sem prišel. Dotični gospod je bil namreč tudi Slovenec in sicer iz Brezovice pri Ljubljani; žal, da sem njegovo ime pozabil Gospod mi je pokazal zemljevid Kranjske in jecelo pokazal, kje stoji naša vas ali moj rojstni krt j. Ko sva se malo pogovorila, mi je dal naslov nekega rojaka iz Gorenjske v mestu, katerega sem kmalu dobil in *em ostal čez noč pri njem. Drugi dan pa sem šel obiskat gospoda Jakoba Trobca, župnika cerkve sv. Neže v St. Paulu. Gospod je bil ravno zunaj pred farovžem; segla sva si v roke, bil je zelo uljuden in prijazen; stisnil mi je tudi $1 v roko. Sledil sem mu zatem na željo v farovž, kjer sva se malo pogovarjala. Father Trobec, poznejši škof, mi je omenil, da ima za en teden delal zame, s čimer sem bil zelo zadovoljen, spal sem pa v farovžu na lepi zofi. Drugi dan sem šel v cerkev k sv. maši. Minulo je leto dni, odkar je kongres s pretežno večino v obeh zbornicah sprejel zakon o socijalni varnosti, takozvani Social Security Act. Predno je bil ta zakon sprejet, je poseben odbor za socijalno varnost, v katerem so sodelovali ekonomisti in voditelji industrije, trgovine in delavstva, proučeval šest dolgih mesecev to polje so-cijalnih potreb. Načrt, ki je bil končno vzakonjen, odseva, kar je ta odbor našel. Določal je uvedbo vsenarodnega sistema zaščite proti večjim rizikom modernega industrijalnega življenja. Vključen je bil načrt zavarovanja proti nezaposlenosti, ki je poedinim državam prepuščal odgovornost za vza-konjenje in upravljanje njihovih lastnih zakonov o odškodninah za slučaj nezaposlenosti. Določal je federalno upravljeni sistem starostnih pokojnin, ki zasigura delavcem neka sredstva za vzdrževanje v zadnjih letih življenja. Pooblaščal je podporo državam za javno pomoč potrebnim starcem, potrebnim slepcem in odvisnim otrokom in za razne dobrodel ne svrhe: razširjanje javno-zdravstvenih ustanov, razvoj rehabilitacije za druge poklice, zdravstveno oskrbo mater in detet itd. Kaki so uspehi prvega leta socijalne varnosti pod novim zakonom? Zakoni za zavarovanje proti nezaposlenosti so v veljavi že v trinajstih, državah in distriktu Columbia, kar zapopada približno osem milijonov delavcev. Federalno odobreni sistemi starostnih pokojnin so bili že uvedeni v 36 državah, kakor tudi v distriktu Columbia in te ritoriju Hawaii. Odobreni na črti za odvisne otroke so v ve-javi v 21 državah in odobreni načrti za pomoč slepcem se izvajajo že v 20 državah. Vsi ti načrti javnih podpor so že pri nesli pomoč skoraj milijonu potrebnih starcev, potrebnih slepcev in odvisnih otrok. Prispevek federalne vlade je znašal več kot 48 milijonov dolarjev; skupni trošek je seveda veliko večji, kajti federalni prispevek ima v splošnem pogoj, da drža ve prispevajo svoj delež. Mnogo dodatnih držav bc ___ IHIII jj,j "iffiST»8ftWB)P9 kritizirali oni del zakona, ki se bavi s starostnimi pokojninami, kot "nepraktičen" in "birokra-tičen." Ta del zakona stopi v veljavo leta 1987. Potrebno bo vaditi sezname vseh 26,000,000 nameščencev, ki bodo kvalificirani za pokojnine, in število rekordov utegne doseči 35 do 40 milijonov. Bržkone vsak delavec, ki dobiva mezde, bo dobival primerno karto, v kateri bo zaznamovana številka njegovega računa, ravno kot so številke za hranilne vloge ali zavarovalne police.—FLIS. -o- Ob tridesetletnici smrti Simon Gregorčiča Dne 24. novembra poteče 30 let, kar je preminil najbolj pri ljubljeni pevec slovenskega na roda: Simon Gregorčič. Trideset let bo skoro,od kar krije čr na zemlja pesnika in preroka I la Soče, pesnika in preroka slovan- nika, da mir in je želeti, da se ske vzajemnosti. Njegovo trup- zognemo vsaki polemiki, da se lo pa počiva tam pri Sv. Lov- ako zopet ne onečašča spomina rencu ob Soči, ob vznožju mo- /elikega pisatelja, pač pa, da se gočnega Krna, tam čakajo nje-1 lostojno pripravimo za odkrit- ljana nista bila v nobenih dogovorih v tej zadevi, pa si bosta to pot prestolnica Slovenije, *— Ljubljana, in metropola Slovencev Ameriki, Cleveland, ob tridesetletnici segla v roke ter zaklicala to, kar je Simon Gregorčič zložil v pesmi "Zedinjena Slovenija," katere besede tao vklesane tudi na njegov sporne nik v Jugoslovanskem kultur nem vrtu: "Bog živi vse Slovene, pod streho hiše pne!" Važen in odličen je ta dan za slovenski Cleveland, zato narod slovenski pokaži se ta dan v vsej svoji veličini! To ne bo samo navaden Thanks-giving day, to bo Zahvalni dan dogo-tovljenega vrta in odkritja spomenikov Simona Gregorčiča in Ivana. Cankarja. Naj mi čita-telj oprosti, ker danes pišem o Simonu Gregorčiču in ne o Cankarju. O Cankarju*se je že toliko pisalo in naj se mu sedaj, odkritje njegovega spome- Ko smo se malo pri zajtrku o-j uživalo koristi socijalno-var-krepčali, mi je Father Trobec j nostnega zakona, čim njihove prinesel škatljo žebljev in kladi-'legislature sprejmejo svoj za-vo, pa sva se vrnila nazaj v cer- kon za zavarovanje proti neza-kev; raročil mi je, naj kl«pi poslenosti in dovolijo potrebne zneske za razne socijalne oskr- ali -edeže popravim in pritrdim z žeblji, kolikor mi mogoče, da se ne bedo preveč majali. Jaz sem takoj začel udrihati in zbijati po sedežih, gospod župnik pa me je gledal, rekoč: "Vi boste lahko dobro izhajali v Ameriki, ker vam gre delo tako lepo izpod rok." Father Trobec je šel potem iz cerkve, jaz sem bil pa ves dan zaposlen v cerkvi s popravljanjem sedežev. Ko ni bilo pri cerkvi več dela, mi je dal kak drug posel, vsak večer sem pa dobil en dolar plače in 3eveda prosto hrano. Jaz sem računal dolar na naše stare av-strjijske goldinarje, pa sem bil 3 to plačo zelo zadovoljen. Nato mi je Rev. Trobec neki dan omenil: "Ker nimam več dela tukaj za vas, bom pisal Father Buhu v Tower, Minnesota. Tam je dosti Slovencev, tam boste pa bolj lahko dobili kcj zaslužka in tudi stalnegl* dela." In res Father Buh je kmalu odpisal, rekoč: "Da, za enega Kranjca je pa tukaj še dela, le naj pride sem!" .(Konec prihodnjič) ben Posebno zanimivo je delovanje na polju poklicne rehabilitacije: 45 držav ima sedaj take programe in razširjajo svojo oskrbo na tem polju s pomočjo federalnih prispevkov. Social Security Act odpravlja gospodarske zapreke proti vzakonitvi postav za zavarovanje proti nezaposlenosti s tem, da se v vseh Zedinjenih državah pobira enak davek na govi telesni ostanki častitljivega vstajenja in tam čaka tudi sam vstajenja svojega naroda, ki je-5i danes pod tujčevo peto. Trideset let poteče letos. Naj se danes prav na kratko omejim na zadnje dneve pesnikovega življenja ter posnamem to, kar je zapisal njegov drug v svečeništvu in .njegov drug v pesništvu, dr. Anton Medved ki je tudi že med pokojnimi. V petek 16. novembra 1906, take piše, "je pesnika zadela kap prec oltarjem, ko je opravljal daritev sv. maše. Odstopil je od ol tarja ter sedel k mizi, nakar sc poklicali zdravnika in kmalu za tem spovednika. Prve dni jc bil bolnik precej zmeden, zad nje dni pa pri polni zavesti. Ka pi se je pridružila pljučnica, ka teri je podlegel dne 24. novem bra 1906 ob navzočnosti dr. Breclja, spovednika in drugih prijateljev. Deset minut čez K je umrl. Pet minut pred smrt jo je pri polni zavesti krčevito prijel sv. Križ in poljubil razpetega Zveličarja na križu. Ko jc •jmrl, je vse vrelo skupaj, celt Slovenija je bila na nogah. — Prihajali so razni odličnjaki kro-oit mrliča, trumoma so prihajali, da izkažejo zadnjo čast dragemu pokojniku. Dne 26. novembra ob desetih jc bil pogreb ob najlepšem vremenu. Udeležba je bila tako ogromna, kakršne Gorica dotle; še ni videla, ves mrtvaški spre vod je bil velik triumf za pesni ka-preroka. Pri pogrebu je bii >sebno navzoč goriški nadškof 1r. Frančišek Sedej, ki je moli dušo pokojnika; dalje ljub-janski župan Ivan Hribar, pi >atelj Meško, skladatelj Aljaž ir irugi odličnjaki ter zastopnik: iruštev in občin. V zadnje slo vo so mu pevci Glasbenega dru Uva zapeli ono njegovo "Naza; v planinski raj;" pri tem nasto ou ni ostalo suho nobeno oko. Tako pripoveduje dr. Med ved. Ne mislim opisovati tega od ičnega moža, ker za to se bode ie našli drugi, ki naj ga opišejo in primerno bi bilo, da ga opi Jejo. Jaz se hočem omejiti samo na dan 26. novembra letos, ko bo slovesno odkrit spomenik Simonu Gregorčiču v Jugoslo- e spomenika. Tako sem se dales mimogrede lotil spomenika Simona Gregorčiča, ker se m ) njem še nič pisalo oziroma le >rav malo. Gregorčičev spomenik v Kul-irnem vrtu bo iz belega gra-lita ter se bo nahajal na spod-ljem pročelju Kulturnega vrta. ?od njim so vklesani 'sledeči /erzi: "Učakal rad bi srejčni lan, dan našega združenja," in 'Bog živi vse Slovene, pod stre-io hiše ene." Pod temi verzi so ; bel granit vklesani trije grbi: rbski narodni grb, slovenski larodni grb in hrvatski narodni ?rb. — Prva dva verza se nana-ata na združenje Jugoslovanov — druga dva pa na Slovane ploh, kar je jako pomembno iz •azloga, ker se na Gregorčičevi lesnici nahaja Poljski kulturni /rt, na levici pa Češki kulturni /rt, torej oba slovanska naroda, jregorčič se je zanimal z p. Slo-ane sploh, ko je v pesmi "Ve-ikonočna" opeval trpljenje, in /stajenje Slovana, ko pravi: — 'Mi bratje pa z delom priprav-j.ajmo zdaj to silno slovansko nogočnost, in z duhom prero-kim nazdravljajmo zdaj: Na davno slovansko bodočnost!" Gregorčič se je zlasti zanimal .a Čehe, ko je naslovil ono — "Bratom Čehom" in potem, ko e spesnil ono "Carju Nikolaju il," ko prosi ruskega carja, naj >o dober Poljakom in naj jih likar ne preganja. Zdaj bo i j ego v spomenik v združenem Jugoslovanskem vrtu, česar se e pesnik tako veselil in hrepe-lel, ko je zapel: "Učakal rad bi srečni dan, dan našega združenja." Ni mu bilo dano, da bi Ta učakal, zato je na mestu, da »a pročelju ;ulturnega vrta poziva Jugoslo-ane in Slovane k slovanski vza-emnpsti, zlasti te uboge Slo--ence, ki jih je v primeri z drugimi komaj peščica, pa se gleda-o kot pes in mačka in bi drug Irugega najrajši v žlici vode Jtopili. Dobro bi bilo, da bi šli /saj malce vase in pomislili, ko-iko so na boljšem, če tja v en !.an kričijo in smešijo z nazad-ijaki, klerikalci, klovni itd. — Pr tem nij bi tudi pomislili, ia je tam pri Sv. Lovrencu ob 3oči danes oskrunjen grob naše-?a- pesnika Simona Gregorčiča zanjaško," marveč plemenit® in izrazito slovensko kulturo!* Jože Grdi na. Razne prireditve Jed-' notraih društev 15. novembra: Martinov večer s plesno zabavo društva sv. Cirila in Metoda št. 191, Cleveland, O., v cerkveni dvorani na Bliss Rd. 15. novembra: Plesna zabava društva sv. Štefana št. 224 v Clevelandu, Ohio, v cerkveni dvorani sv. Pavla na 40. cesti. 18. novembra: Card party društva M. P. K. št. 165, West Allis, Wis., v cerkveni dvorani. 22. novembra: Veselica društva sv. Družine št. 136, Wil-lard, Wis. 22. novembra: 30 letnica dr. Marije Čistega Spočetja št. 104 Pueblo, Colo. 22. novembra: Štiri ženska društva v Jolietu, 111., priredijo popoldne in zvečer Card party v Slovenia dvorani v prid slovenske cerkve. 22. novembra: Društvo sv. Ane št. 208, Butte, Mont., priredi eno slovensko in eno angleško igro v Slov. Nar. Domu. 25. novembra: Redna letna veselica društva sv. Jožefa št. 169 Cleveland, O., v dvorani na Holmes Ave. 26. novembra: (Zahvalni dan): Plesna veselica društva Friderik Baraga, št. 93, Chis-holm Minn. 31. novembra: Plesna veselica v Labor dvorani društva sv. Jožefa št. 103, West Allis, Wis. 26. decembra. Plesna zabava društva sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn., Rakozy dvorani. 27. decembra: Društvo sv. Helene št. 193, Ceveland O., priredi gledališko igro "Nevesta iz Amerike" v Slov. Domu na Holmes Ave. 10. januarja: Domača zabava društva sv. Ane, št. 173 v Milwaukee, Wis., v spodnjih prostorih S. S. Turn dvorane. 16. januarja: Društvo sv. Štefana št. 1, Chicago, 111., bo priredilo veselico v šolski dvorani. 24. januarja: 30 letnica društva sv. Genovefe št. 108, Joliet, 111. Ostala društva, ki imajo to sezono tudi kakšno prireditev na programu, naj nam izvolijo to naznaniti. — Uredništvo. delodajalci v glavnih industri-| jalnih in trgovskih strokah, kij zaposlujejo osem ali več delavcev. Ta davek znaša eden od-| stotek izplačanih mezd v letu vanskem kulturnem vrtu. Kar___ _ _________________ skupno vsoto plačanih mezd.l jaz želim podčrtati in poudariti, I Tepta ga tujčeva peta in ne bii kateri davek morajo plačati vsi I je, da kar nosi slovensko ime J osvobojen, dokler se bomo Slo- kdor se čuti Slovenca in Sloven- venci tako obnašali, namreč tako, in mu je mogoče udeležiti se ko, da je sramota za vse Sloven-odkritja spomenika temu odlič- ce.— nemu pesniku in preroku, naj Zatorej, slovenski narod, daj, se gotovo udeleži. Zadnje dni zdrami se, če res kaj daš na 1936, dva odstotka v letu 19371 smo čitali, da bodo v Ljubljani slovensko ime, pozabi vse tiste in tri odstotke v letu 1938 in odkrili spomenik Simopiu Gre- nedostojne in Slovencev nevred-naprej. Na tak način postane gorčiču njegovi Sočani, Primor- ne spore in se pokloni 26. no-odškodovanje v slučaju neza- ci, ki mu bodo odkrili spomenik vembra spominu svojih kultur-poslenosti gospodarsko mogoče 24. novembra, to je na dan nje- nih mož, spominu Ivana Can za vsako državo v Uniji. Zani- gove smrti. Slovenska metro- karja in Simona Gregorčiča!_ mivo je poudarjati, da zavaro- pola v Clevelandu mu ga bo To sta dva moža iz častnega vanje v slučaju nezaposlenosti odkrila dva dni pozneje, in si- števila slovenskih velmož, ki so je bilo sprejeto z odobrenjem cer ob tridesetletnici njegovega dali našemu narodu kulturo, obeh večjih političnih strank, veličastnega pogreba. Ali ni to ne "klerikalno," ali "socialisti-Na dtugi strani so nekateri | značilno ? Ne Cleveland ne Ljub- čno" ali "naprednjaško" ali "na- Š te vil no amer. milijonarjev Sew York, N. Y. — Neko podjetje, imenovano Boyd's, se bavi s preiskovanjem soci-j al nega in gmotnega stanja posameznikov in je izdalo te dni svoje poročilo. Iz niega se razvidi, da je v New Yorku 2,141 Jugoslovanskega j milijonarjev in 1,036 bogatih vdov. Vsa dežela pa šteje 13,-183 milijonarjev in veckratnrh milijonarjev ter 25,379 napol milijonarjev. -o- Mladi jugoslovanski kralj je poslal darila Pred kratkim se je mladi jugoslovanski kralj Peter II. mudil v Gornjem gradu in nato v Logarski dolini na Štajerskem. Vozil se je tudi skozi lepo planinsko vas Luče. Tu so g a otroci obsuli s cvetjem in so nekateri izmed njih na šopke pritrdili lističe, na katere so napisali svoja imena. V veliko presenečenje občanov, zlasti pa otrok, je prišel na občino Luče čez nekaj tednov velik zaboj, v katerem je bilo več zavitkov slaščic in čokolade in na zavitkih imena otrok, ki so bili takrat pritrjeni na šopke. Eden izmed fantičkov, sinko upokojenega orožnika Kocijana, je napisal na listek, da bi rad prišel v vojno akademijo, pa je prejel obvestilo, da naj svoj čas vloži prošnjo za sprejem naravnost na kralja samega. Darila so povzročila veliko veselje med lučansleimi otroci. imate V Franciji. Vlada govo- Uatanorljena t Joliet^ m^ 2. aprila, 1894. Inkorpcrirana t Jolietu. drtavl Illinois, dne 12. januarta. lms > Telafon^^nURAD: i"4 N C=CAcS% J5jirr, ILL. V W iuSm^;« dO M in^S^J1!14?:1 oddelka 273.51% o r APv i9? S"*00 »"P1*"* podpora I«,040,75« VJIjAVNI ODBORNIKI* Olavnl predsednik: FRANK OPEKA, 403—10th St NOrth Chicm™ m JOHN QESTSI?^ O ST.,' SSfo SS^' DrugI podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH 4TO HaS« sT«,^ Bh Po Tretji podpredsednik: JOSEPH LHKSAN1&-SdStn w' o četrti podpredsednik: OEOROE OT^C^lSta 701 S^^i^S* ZALAR- 1004 N- Chlca^o^t, Joliet, hl.^^ Pomoto^i tajnik:^ STEVE O VERTIN. 1004 N ChkigoSt JOliet 111 Glavni blagajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR. 1004 N cSL«o 8t Jollet 111 SS^^iVLPLKVNIK- 810 N. chiSuoSnl Vrhovni sdravnlk: DR M. F. OMAN, «411 St. Clair Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODBOR* BRINCE, 71« Jones St., Eveleth. Minn. L nadzornica: LOUISE UKOVICH,, 9627 Swing Ave., sTcSeago DL TL nadsomik. FRANK LOKAR. 4517 Colerld^StJntSwrSTpa. "£2* W. National Ave^Mihraukee, Wis rv. nadzornica. MART HOCHEVAR, »341 Miller Ave, Cleveland. O FINANČNI ODB OR : FRANK GOSPODARICH, 212 Scott St.. Jollet ftL MARTIN SHUKLE. 811 Avenue A, Eveleth. Minn RUDOLPH G. RUDMAN. 400 Burlington Rd„ Wllklnsbur Pa. POROTNI ODBOR:' JOHN DEC MAN Box 529, Forest City, Pa. AGNES GORIŠEK. 533« Butler St. Pittsburgh, Pa JOSEPH RUSS. 1101 E. 6th St., Pueblo, Colo GEORGE PANCHUR, R. F. D. 4. Chardon Ohio WILLIAM F. KOMPARE, 920« Commercial Ave.. So. Chicago, 111 UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote. naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALARJA. 1004 N. Chicago St., Joliet, 111, dopise druitvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K S K. JEDNOTE, 6117 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Večje in manjae zlo v Španiji Izviren dopis slov. akademika s francosko-španske • meje (Ponatis iz "Duhovnega življenja). Visoko v Pirenejih blizu španske meje leži francosko mestece Bagneres-de-Bigorre. Mesto je polno letoviščarjev, tuluška uiverza prireja tu svoje "Cours des vacances." Ker nas loči le majhna razdalja od krvi in dima polne Španije, sem povprašal, če bi mogel priti v stik s kakim Špancem. Hitro sem ga našel. Grem k njemu na stanovanje ter se predstavim: "Mathias Sanchez, akademik Salamanque." Odložil je pismo, ki ga je dobil pravkar iz Španije. Črne oči se mu za-iskre, rdečica ga oblije. sedaj kol jemo med seboj za tuje interese, ali ni to strašno? Veste, Moskva bi se rada vsedla na Gibraltar. Darda-nele že drži. . . Sedanji položaj vam sedaj v tujini gotovo ni dobro znan? "Pač, kolikor zvem iz časo-jpisja in pisem, ki jih dobivam od doma. Pravkar so mi pisali, da ljudstvo skoraj povsod željno čaka na prihod uporniške vojske kot na neko odrešitev. Kaj pa je prav za prav po vašem mnenju povzročilo to nesrečno prelivanje bratske kr- ri o nevmešavanju, Front Po-pulaire (Ljudska fronta) pa prireja zbirke za španske strojnice; minister Delbos vabi k nevtralnosti Italijo, komunistični pariški dnevnik pa zbira prispevke za vojni avi-jon madriškim komunistom; g. Blum vabi k nevtralnosti Nemčijo, toda na nedeljskem mirovnem kongresu v Parizu ga je sprejela množica z vzkli ki: kanone za Španijo!" Kaj pa španski katoličani Na čigavi strani so? 'O tem je težko govoriti, ker je revolucija političnega značaja, oni pa hočejo biti nad vsako politiko. Takšno je njihovo oficijelno stališče. — Vem pa, da se mnogi junaško bore pod zastavo gen. Franca. Med komunisti jih ni, saj je zadnje boljševiško divjanje bilo v največji meri naperjeno proti njim. Pred kratkim sem bral, da sta škofa v Biscagi in Navarri izdala za svoji škofiji skupno pastirsko pismo, v katerem izjavljata, da katoličani pod nobenimi okoliščinami ne morejo nuditi roke komunistom in se na bojnem polju boriti pod rdečo zastavo." Danes sem se seznanil s šestimi Španci iz San Sebasti-ana. Eden je član Gil Roble-sove Action Popular. Ta mi je v glavnem potrdil gornja izvajanja, glede katoličanov pa je izjavil, da vladajo med njimi in fašisti precejšnja trenja glede socialne reforme in glede avtonomističnih gibanj lu posvetiti. In v jesen je naj-ilitrov- Zanimivo je tudi, da je šampanjsko groedje v večini črno in vendar je šampanjec zlato - rumene barve, kakor bi bil iz samega belega grozdja večkrat bilo, v ogradu listje grbi jati in tudi jabolka brati. Ali to prvo delo je bole lušno bilo. Nagrablali po našom mnenju trao velki kup, potem pa, posebno mi fantje, hajd na naše delo. Skakalo se je v kup in prek kupa, tečas ka je kako obliko kupa imel. Tudi je bila naša skrb, živino pasti. Vsaj je imel se preskrbiti z eno stvarjo, brez katerih se paša ne more misliti. Eden je neso v šurci slamo za naložiti pa špice (vžigalice), drugi kukrco, tretji kostanje za pečti itd. In nikdar nam neje sonce prepozno šlo zagoro. . . . V jutro rano pa da smo še zaspani bili, nas je rogat zbu-dio, ki so ga oča gnali, da so plug in brano pripravljali, ka bo za sejanje se k redi. Veselo se čulo, da so obroče na lagvaj nabijali, ker so grozdje zrelo in jabolk tudi mamo precej nabrani, da malo mošta napravimo za velko žejo. Pa goska, ka jo mamo pripravljeno za brače v vinogradi, je tudi že našopana — "lakša je navada in tak bo.M Da se pa vino spreša in je malo rezno postalo, pride sosed gledat, kakšo je. Se uztoči eno kupico, malo pokusi, proti soluci drži in gleda, ednok ženjer Dubos je tudi trdno prepričan, da bo njegova iznajdba velike važnosti za poljedelstvo. Vendar pa strokovnjaki dvomijo, da bi se v iztisnjen. Mošt se v tovornih kmetijstvu ta iznajdba obnes-avtomobilih takoj prepelje v ia. centralne vinarne, kjer se v j Sicer pa Fraticoz Dubos ni-kleteh pretvori potom vrenja .kakor ni prvi, ki se lahko ba- v vino. S tem pa šampanjec ha, da zna delati vreme. Pred še ni pripravljen. Treba bo njim jih je bilo že mnogo, ki čakati še nadaljna tri leta. — so v teoriji natančno izraču-Spomladi se pretoči v stekle- nali, kako se dela vreme, a v nice, ki se dobro zamašene naložijo v spodnje kletne prostore, kakor polena v skladovnici. Ko se šampanjec pretaka v steklenice, se mu doda mala količina čistega trsnega sladkorja. S pomočjo tega sladkorja se v steklenici polagoma dovrši drugo vrenje. Ogljikova kislina, ki se pri tem razvija, ne more uhajati temveč ostane v vinu, ki se zato tako lepo peni, ko ga na- praksi se njihovi poskusi niso obnesli. Pomislimo le na streljanje zoper točo. Takrat so po vseh gričih stali topiči, ki so ob hudi uri streljali v obla ke in razganjali nevihto. Uspeh pa je bil tako malenkosten, da so to streljanje opustili. V Ameriki je nekdo iznašel posebne balone, ki jih je spuščal v zrak, kjer jih je z elek triko užigal, da so eksplodi z jezikom poči n reče: "vejpa letos lepo farbo ma, pa žmah tud nej božen, če nam Bog srečo in zdravje da, smo leh-ko zadovoljni z bdijim darom." livarno v kozarce. Kleti so rali. S temi baloni je hotel globoko pod zemljo, do 30 m., (pregnati hudo uro. Toda stro-da je v njih stalna temperatu-.ški za te balone so bili večji ra od 10 do 12 stopinj. So pa kakor pa odvrnjena škoda. — te kleti ogromnih dimenzij žel Ameriški inženjer Rob. Reid skoraj podobne katakombam, j je iznašel tudi električni vre-kjer se človek prav lahko iz-jmenski stolp. Ta stolp je na- vi i? "O, to so velike reči. Govoril sem vam že o vmešavanju Moskve v našo notranjo politiko. In sedaj gre za to, Mi, ki smo že duge leta v v nekaterih pokrajinah. Rekel tujini, to skoro več nemremo je, da bi se na primer San Se- j verovati, ka je tak bilo. Mogo- j navzdol in posebej izvežbani bastian, ki je pretežno katoliš- če tudi da se nam sedaj ker!delavci skoz» tri mesece jih gubi v neštetih hodnikih. Ena polnjen z električno strujo in sama vinarna v Reimsu ima I je hotel z elektriko v zraku kletnih prostorov za 4 kvad- j povzročiti dež. Prvi poskusi ratne kilometre, kjer zori do so mnogo obetali, toda pozne-5 milijonov steklenic šampanj-'je se ta iznajdba ni obnesla, ca. Razumljivo, saj morajo Sedaj se bo videlo, ali je vinarne imeti pridelek v zalo-'nova iznajdba francoskega in-gi od 4 do 5 let nazaj. Ko jelženjerja Dubosa kaj več vred-šampanjec po 3 do 4 letih v na, kakor so bili poskusi nje-steklenicah dozorel, mu je tre-jgovih prednikov v Evropi in ba odvzeti goščo, ki se je used-j Ameriki, la na steno. V ta namen se ^ steklenice nagnejo z vratom kjer tirajo jetnike naravnost v blaznost. V takšni celici ne zdrži noben jetnik nad 24 ur pri zdravi pameti. Tu vlada večra noč, zraka je le za silo, temperatura je segreta do skrajnosti in jetniki morajo piti slano vodo. V teku enega dne jetnik zblazni in pogine kakor žival. Ta jetnišnica je s podzemskimi hodniki zvezana s Krem-Ijem. Sest tisoč Stalinovih vojakov stoji tukaj na preži vedno pripravljenih, da izvrše vsak ukaz Jagode. Seveda prejemajo t: vojaki za svojo pripravljenost posebno nagrado. Plačani so tako dobro, da si lahko privoščijo marsikaj, o čemur se drugim niti ne sanja. Kako je to mogoče? Da GPU ima poseben fond, s katerim razpolaga Jagoda in katerega nadzoruje Stalin. "Soba 101" pazi na vsak dih milijonskega ljudstva. SPOMENIK — CIJ" 'KIFELJ- Soba at. 101 Vsakdo v Rusiji pozna grož- ki, že davno predal upornikom, smo daleč od doma, raztepenij vsak dan obračajo in na pose-njo s "sobo 101" in se trese od če bi general Mola pristal na v tujini, vse to lepše zdi — jben način tresejo, da se gošča strahu, da bi ga utegnili prive-avtonomistične zahteve, ki jih torej spomin je siromakovo j polagoma vsede na zamašek sti v ta predpekel, kjer presedi San Sebastian stavi. Rekel je veselje dalje, da si katoličani ne žele na noben način komunistične zmage, pa tudi v primeru uporniške zmage njihov položaj ne1 bo rožnat. V tej revoluciji da ali Španija še ostane Španija imaJ° le večjim in ali ne. Ves upor je le poli-! manjšim zlom tičnega značaja in ne social- •Glejte, moja ljuba domovi- j ne£a, "e kakršnegakoli druge-na je sedaj strašna mesnica. &a- Komunistični agenti soj Matej Puštuvan. -o- Najraje bi vam sploh ničesar ne govoril o strahotah, ki se tam godijo, ker se bojim, da mi ne boste verjeli. Kdor ne vidi, ta težko verjame. Nekaj vam povem ,nekaj o sebi, če dovolite. Bil sem vzgojen / katoliškem internatu. Ko sem prišel na univerzo, so me pre- sec* še tu(*i jaz navduševal, vzela komunistična gesla vrgli med nas udarna gesla, ki zelo vlečejo, pa nič ne pomenijo. Mnogo se jih je ujelo, ali bolje: se nas je ujelo. S Jeaenaki spomini Prekmurskega Slovenca Tu v toj srečnoj zemlji, gde nam vedno sunce sija in ne poznamo razločka med zimov pomočjo ljudske stranke so in poleti, se nam lahko pripe-hoteli ustanoviti zvezo Pire- ti, da pozabimo na prošle ča-nejskih sovjetskih republik, za se, katere tečas, ker smo bili katero sem se pred tremi me- j doma, nesmo znali ceniti j smo je vzeli kad nekaj "sakdašnjc- __,, ga. skoraj vsi smo drli za njimi — munističnega prodora v Afri-j z&res je povsod lepo, gdje In Maroko bi bil izhodišče ko- postal sem član in agitator ko. . . Za ta cilj je bilo treba se lahko živi, ali doma je tudi "ljudske fronte." Prirejali smo zrevolucijonizirati armado, jo1 iepo bij0, če glih ko smo, da shode, zborovanja, po zadnjih j "očistiti," odstraniti in pobiti ,je ieto slabo bilo, malo s stra-volitvah smo bili kar pijani. I nezanesljive oficirje, pobiti vse nasprotne politične voditelje." V komunističnem dnevniku "Humanite" sem bral, da je vaša revolucija generalov pro- Vse se je stopnjevalo, vozili smo se po mestih, mestecih in začeli so se krvavi plesi, razbijanje, požiganjte cerkva, prete pi, kri. V Valenciji sem gle- ti španskemu ljudstvu in da dal, kako so moji tovariši me-'se v Španiji sedaj bije odločil-sarili nekega fašista. Tedaj se|ni boj med demokracijo in farni je zastudilo, uprlo. Prote- šizmom. stiral sem proti takemu počet- hom zimo pričakovali; ali teh časov se samo nehvaležniki spominjajo kak nekaj grozno-ga, vse ka smo pa lepega doživeli, nam ostane kak večni spomin. Kak je bilo veselo pogledati na vrt: listje na drevji se začelo žutiti, jabolke in hruške "Povejte vašim ljudem, kaj pa so rumeno in rdečo barvo ju, opustil blagajniške funk- jim govori bivši komunist, ki dobivale; od daleč negdje se cije, ki sem jih vodil (komu- je ravno na te fraze nasedel.'čul "klepotecov" rogat, ki je nistična stranka nas je zala- Komunisti se povsod progla- svoje vetrnce v lahkom vetri gala z veliko količino denar- ša j o za zagovornike demokraci-, pomalo obračal in z repom ja) in se vrnil domov. Takoj je, pa bi bilo bolje, da bi o migal, kak da ne bi za strašilo so mi očitali, da sem bil le fa- tem molčali. Veste, ravno to bil, nego povablač, kateri va šistični špijon. Zagrozili so mi z maščevanjem. V juliju je završalo po vsej Španiji o vojskinem uporu.— Vse je bilo zmedeno, nemirno. Ker sem bil opozorjen, da me komunisti nameravajo ubiti, sem pobegnil. Sedaj je Salamanque rešena, je v rokah u-pornikov." In kot da bi se bal, da ga prehitim s kakim vprašanjem, je nadaljeval: "Vidim, da me čudno gledate, zakaj sem tu v tujini. Vi ne veste, kako ljubim svojo nesrečno domovino Španijo. Rad bi se povrnil, rad bi pomagal onim, ki hočejo pognati vsiljivo komu n'stično bando, ki nam je to nesrečo prinesla, nazaj v Moskvo, da ne dobim dovoljenja. .. Pomislite, ogenj so vrgli med nas, .nas razdvojili, nam dajali denar, orožje, in mi se je mene najbolj odbilo. Dek- bi vse tiste k sebi, ki so volje, lamirafi smo o demokraciji in i Delo na polji z žetvov je do- svobodi, praktično smo jo pa končano, samo še krumpir ča-izvajali tako, da smo tistim, |ka in koruza. Posebno koruza ki so bili po svojem svobodnem)se teško pričaka, da bo zrela, prepričanju nam nasprotnega i ker so veseli časi, da se ide mnenja, upihnili življenje. — Komunist pojmuje demokracijo in svobodo tako, da smeš postati komunist. Vsako drugo mnenje uniči tud^ s silo." kukrco lupt." Da smo v prvih urah popoldne pripihali iz šole in vsak s svojim želodcem pa prijateljstvo potrdo, hajd šolsko nalo- V časopisju je sedaj mnogo go na dnevni red, da se lahko polemik, tičočih se francoske- z mirno dušo drugemu šolskega predloga o nevmešavanju mu dnevu v obraz gleda. Te-tujih držav v španske notra- daj pa v ograd. Da so drugi njepolitične zadeve. Kaj pravite vi o tem? "Zdi se mi, da so predmet teh pogodb bolj politični interesi med temi državami kot je Španija. — Orožje bodo pošiljali v Španijo vsi, če sklenejo deset pogodb ali pa no- odrasli v gmajni krumpiče ko pali ali pa, vborožani z velikimi koši na kola j, kukrco trgali, smo mi kje v bolj sigurnem zavetišču odvijali dnevni program naših iger, šteri se je vsaki dan menjao. Pa včasih smo tudi morali naše ma* bene. Najlepši dokaz za to le moči kakemu domačemu de- Buenos Aires, Argentina. -Or- Slovenci v pokrajinah aampanjca Vinorodnih krajev v Franciji je obilo, toda le majhna ploskev severo - vzhodne Fran- v vrat steklenice. Drugi potem,VSak dan 20 ur Grigorij Jago-L. A. L«fc.|tako navzdol obrnjene stekle- da, šef tajne policije sovjetske-nice spretno odpirajo tako, da režima, pena požene ven vso goščo. Se- daj je treba steklenico še doli-|čih zidakcv, stene pa so zno-ti, vnovič zamašiti, olepšati z traj izolirane g pluto vino, da ne cije rodi vino, ki ima po zako- r. nu zaščiteno pravico naziv se šampanjec, ^eljite se z železnico od Strassbourga ali od Metza proti Parizu. Kakih 150 km pred Parizom je postaja Chalons a Marne, ki že leži na meji šampanjske pokrajine. Bolj znano mesto je Reims, kjer so se vršile hude bitke za časa svetovne vojne. napisom in šampanjec je gotov. prodre gkozi nje noben člove_ za pošiljatev. Na zahtevo kli-jentov se mu doda tudi nekaj ški glas. Grigorij Jagoda sedi , , , . . ... tukaj za svojo mizo in drži v sladkorja, da ima še slajši * rokah usodo 200.miiijonskega . kus . Ako hočemo šampanjec , K.. ,__.. ,-ati , , . , naroda. Njegova polnomočja prav okusiti, moramo stekle-, . T . ...... , so neomejena. Ima pravico vo- nico pustiti nekaj časa na le-' du tako, da se čaša na zunanji strani nalahno orosi. Možje so svoje žene ob po- vratku izpraševali, če so bile * lcJ , » !ruske tajne policije. Posebni ijane od šampanjca. Ni-; . K * • - t kaj pijane ti pokusiti ga ne dajo," je bil odgovor. "Pile smo le navad- ... no vino, a le za potrebo in nič Nemci so za nekaj dni zasedli!^ „ Znano je, da v pokra- prisluškovati tem pogovorom Reims in so imeli priliko uži- J ' !.— vati pristni šampanjec, ki ga jim šampanjca ni pijancev, j kajti_ kabelI GPU *tražijo po-Ljudje vino uživajo zmerno, Prihodnji mesec se bo v Budimpešti zbralo več kot triti-soč pekov iz Avstrije in Ogrske,. ko bodo odkrili prvemu rogljičku ali kifeljcu spomenik. Ako bi kdo vprašal, zakaj ravno rogljičku in ne kake druge vrste pecivu, bi dobil odgovor, da je baš rogljiček. ki je bil za pekovstvo bivše avstro-ogrske monarhije največjega pomena. Zgodovina kifeljca sega 250 let nazaj, ko je bil politični položaj v svetu ravno tako raz-rvan kot je danes. Ko so Turki oblegali Dunaj, so dunajski peki vršili svoj važen posel v podzemeljskih kavernah bastijon. Neko noč so začutili pod seboj sumljiv ropot in pri natančnejšem poizvedovanju so ugotovil^ da Turki kopljejo rov pod obzidjem, katerega hočejo tako pognati v zrak in se polastiti mesta. Peki so nemudoma obvestili poveljnika o preteči nevarnosti, ki je še pravočasno poslal čete, da so Turkom preprečile zlo nakano, jih potolkle in rešile cesarsko mesto. Naslednji dan so bili peki pozvani pred cesarja, ki jih je visoko odlikoval, jim dal uniformo in orožje. Pri tej priliki je pek Wendler, ki je bil obenem tudi humorist, spremenil obliko zaj-trkovalnega peciva v upognjeno, tako da je izgledalo kot polumesec. "Kifeljc" bo pri sebni detektivi. Zakrita vrata slovesnosti igral največjo Poslopje je ogromno iz rde- huniti za delavcem in komisarjem. sme tudi vsakogar prijeti, zapreti in mučiti. V tej sobi se stekajo vse niti telefonski kabli vežejo šefa GPU z voditelji tajne policije v 24 mestih. In nihče ne more je bilo po kleteh centralnih vi- zato jjm je pa v blagoslov, ki Indijo v "črni kabinet." pro- naren na milijone steklenic. , . ---------t---j« Le škoda, da oficirji niso pustili vojakom do tako dragocene kapljice, misleč jo v celoti prepeljati v zaledje. Prišel pa je nenaden hiter umik in LU Jim JC pa » •jia&KJmv. , n. - _ na zunaj kaie v lepih hitah.tor i« katerega more Jagoda ________ _ in čednih gospodarskih poslop- pnsluskovat, vsakemu telefon- * jih . kako strašno bo za perilo, to je sobo za Marijo, v najmanj svetlem prostoru. Ni se bal povedati, da se mu zdi ta sprememba zelo nespametna, toda o jezi je sama. S počasnimi koraki se je vračala preko samotnih travnikov proti vili, ki se ji je videla neznansko kričava, celo njenih zidov — tako se ji je kuharice ni slišal ničesar in|2delo _ se je še držala groza tudi ni zvedel, da je bila ta, pred tisto ki je ondi zapove_ ne pa gospa Hughe, edini vzrok dovaia izpremembe. j Kaj bi po5ela? Da bi čitala? Marija se v ostalem izogne Kako> ko pa ni bilo nobene tozadevnemu pojasnjevanju, knjižnice v hiši. Nobene do- kadarkoli načne on vprašanje bre misli od nikoder. sobe, kar se mu primeri do-j Zdajci je zagiedaia kiavir. sti pogosto. jNikoli. se ga niso posluževali, Cemu tudi? Opustila je že ker ni v 0bitelji Hughe nihče sleherno upanje, čuti, da se je poznal not Tedaj je šinila naveličala vsega, celo ljubez- mladenki v glavo brezumna, nivega zanimanja, ki ga kaže nepričakovana misel tako ne- Spominjaš se večera? Tiho plula sva. . . Nikakega glasu vrh vode, ne z bregov, Le vesel šum, ki so po taktu udarjala V skladnosti valov. Potem pa se usujejo akordi veselih klasičnih partitur. Po vrsti slede v odlomkih Carmen, Arležanka, Mignon. I-vankina svatba, ki sta jih njen oče in njen brat tako rada poslušala. In ko so prsti enkrat zopet dovolj gibčni, se prepusti Marija Durand ali bolje ljubka gospica Rozalina de Cressy užitku, da tolmači Beethovena, Chopina, katerih čuvstva so tako v soglasju ž njeno sedanjo stisko. Dalje prihodnjič) VESTIIZJUGCmVlJE (Nadaljevanje s 1. strani) službo v Ljubljani na takratnem liceju in je na tem zavodu ostal vse do svoje tragične smrti. Nenadna smrt posestnika. V Št. Jurju pod Kumom je dne 11. oktobra nenadno umrl 43-letni Alojzij Cop, največji ondotni posestnik. Pokojnik je bil daleč naokrog znan, posebno kot trgovec z lesom in kot šegav dobrodušnež. Pred dvema letoma so ga napadli neki fantje, ki so bili potem obsojeni na pol leta zapora. A medtem ko so oni bili deležni amnestije, je poškodovani Cop trpel posledice in je hiral. V nedeljo zjutraj je rekel ženi, da gre k prvi maši. Ko pa se je vsedel na stol, je omahnil in je bil pri priči mrtev. Za pušča 11 otrok, izmed katerih je najstarejši pri vojakih. Radi nesreče preložena poroka. — V Cigoncih pri Slov. Bistrici so nameravali obhajati svatbo. Odpeljali so se dopoldne na dveh avtomobilih k poroki. V prvem je bil ženin z družicami in svojimi tovariši, v drugem nevesta Terezija Rak iz Cigoncev v družbi očeta, starešine in 3 svatov. Avto je bil last avtoizvoščka Cafa iz Slov. Bistrice. Ko je šofer pripeljal do mosta, ki vodi čez po- slemšek se je peljal od kraja Žaga s kolesom proti Kamniški Bistrici. Na kolesu pa je peljal še enega svojega tovariša. Tako ^st* *privozila na klanec. Tam pa se je Pusto-slemšku naenkrat utrgala veriga, obenem pa je kolesu odpovedala zavora. Oba moža na kolesu sta bila prepuščena kolesu, ki je s silovito naglico zavozilo v kup skal, kjer sta obležala, obenem pa se je razbilo kolo. Pustoslemškov tovariš je dobil le lažje praske in ga ni bilo treba prepeljati v bolnišnico, pač pa je dobil Pu-stoslemšek sam zelo nevarne in strašne poškodbe po vsem telesu in glavi. Glavo ima tako razmesarjeno in razbito, da so bili možgani kar vidni. Njegovo stanje je Skrajno resno. Trebnje. — V nedeljo, 25. oktobra je naša trebanjska dolina doživela nekaj posebnega. Trebanjski vinogradi so dobili novo cerkev. Stojj vrh Gradišča, odkoder je najlepši razgled po trebanjski in mirenski dolini in po daljnih vrhovih in slemenih gorenjskih gora. Cerkvica je okrogla romanska stavba, ima prostora za 115 ljudi, strop je raven in kaseti-ran. Iz srede strehe se dviga kvišku zvonik z bronastim zvonom. Cerkvica ima oltar posvečen sv. Jožefu. Verski duh in idealnost ljudstva je ustvarila in še ustvarja velika dela. Tako je tudi pri tej cerkvici večina dela izvršilo ljudstvo s prostovoljnim delom, zlasti vse vožnje. Zidarska dela je izvršil Krištof Franc, tesarska dela so se delala z domačimi mcčmi, kleparska dela pa je izvršil Kmet Ferdo. Masno obleko izdelujejo dekleta, za svečnike so zbrale žene. Oltar dela Slivar Albin v Ljubljani, kamen za oltarno mizo je iz Ajdovca, podoltarna omara za paramente je pa delo domačega mizarja. Kačrte je izvršil in vse delo vodil naš g. dekan. Ker je stavba vrh gore, je bilo treba vodo nositi iz bližnjih in daljnih kapnic. Vse to so izvršili domačini iz Gradišča, pripregal pa je skoraj vsem voznikom Matija s Pristave. Bripomniti je treba, da so pri gradnji te cerkvice sodelovali vsi lastniki vinogradov te gore. V nedeljo 9. avgusta je bil blagoslovljen temeljni kamen, v nedeljo 25.^oktobra je bila] pa cerkev posvečena po mil ljubljanskemu škofu dr. G Rožmanu. Veliki Ptuj. — Na kraljevski ukaz so priključeni deli sosed nih občin mestni občini, in si cer Breg, Rogoznica in Graje na. So to deli sosednih občin ki imajo popolnoma mestni značaj, posebno je omeniti grad "Zgornji Ptuj," ki itak stoji skoraj v sredi mesta. S priključitvijo teh delov pridobi mestna občina okrog 2500 pre bivalcev, tako da bo štela sedaj nekaj nad 7000 duš. Radičev sin Vladimir se je vrnil s svojo ženo iz Francije v Zagreb. V Franciji je bival več let. Tudi nekateri drugi |ključ. Orožniki so namreč zvedeli, da se Bezenšek zadnje dni skriva v seniku posestnika A-lojza Senožetnika na Gozdu pri Kamniku. Bližina na nevarnega zlikovca je pomenila, da pripravlja vlom, in topot v kamniškem okraju. Orožniška patrola, v kateri so bili narednik Šerjak in kaplarja Lan-genfus in Kovačevič se je takoj z avtomobilom odpeljala v Črno, odkoder so od treh strani neopaženo prišli do kozolca, na katerem je spal Bezovšek. Ta jih ni opazil, dokler ga niso pozvali, naj pride dol in se vda. Vlomilec pa se ni ganil. Zavit v seno je ostal nepremičen in se ni zmenil za prigovarjanje orožnikov, ki se niso mogli povzpeti na visoki senik, dobro vedoč, da je Bezovšek oborožen in da bi brez pomišljanja streljal. Ko so mu zagrozili, da ga bodo zgrda spravili iz senika, se je javil in vrgel skozi vrata revolver, češ, da se vda. Mirno se je nato i dal ukleniti, ker je videl, da ni nobenega izhoda. Najbrž je računal, da se mu bo pozneje spet posrečilo pobegniti. Kam- niški orožniki so ga zvečer privedli v Kamnik na orožniško postajo. Škoda zaradi zgodnje zime po hribih. — Kum, 17. okt. Žalosten je. pogled s Kuma na polja, ki so pred dobrim tednom bila up kmetovalcev. Povsod leži še sneg, pod katerim se uničujejo in gnijejo jesenski pridelki. Dočim je po dolinah in nižje ležečih krajih sneg skopnel, tako da ljudje že sejejo in pospravljajo jesenske pridelke, je po višinah še do pol metra snega. Na prvega je padel drugi; ker je nastopil mraz, je zmrznil, tako da je trd kot v najhujši zimi in drži ne samo. človeka, ampak celo voz. Zato je škoda zaradi zgodnje zime za te kraje strašna. Prizadete so v tej okolici najbolj župnije* Dobo-vec, St. Jurij, Dole, Svibno, Pclšnik. Ljudje so naravnost obupani. Pridelali so žita več kot polovico manj ko druga leta, tudi krompir je slabo obrodil. Upali so na ajdo. To je pa uničila zima. Ljudje ne bodo imeli potrebnega živeža niti za polovico leta. So kmet- tok Ložnico, je pridrvel na- vodilni radičevci so dobili do-sproti drug avto. Šofer se je vol jen je za vrnitev v Jugosla svojemu tovarišu izognil, pa vijo. ga je v naglici zaneslo malo Na banovinsko električno o-preveč ob stran in naenkrat je mrež je so priključili vasi Ho avto z nevesto in svati vred smuknil čez nabrežje ter obležal kake tri metre globoko doli v koritu Ložnice, ki je sedaj precej globoka in deroča. Z veliko težavo so se ponesrečenci rešili iz avtomobila, ki je precej poškodovan. Dobili so vsi več ali manj hude poškodbe, najhujše pa oče starešina, ki se je moral zateči k zdravniku. Poroka je bila zaradi te nesreče seveda preložena ter se bo morala vršiti drugič. Ker je kolesu odpovedala zavora. — Te dni so v Ljubljano v splošno bolnišnico pripeljali grozno razmesarjenega in potolčenega 29 letnega brez- temež, Loka pri Zidanem mostu in Marijin dvor. V kratkem priključijo Radeče in tudi Krško dobi še to jesen elektriko Iz Rusije se je vrnil te dni Simon Kurent, posestnik pri Sv. Katarini nad Hrastnikom. Pravi, da je še več našihfc rojakov v ruskem ujetništvu. Izredno velikega delfina, dolgega nad 5 m in težkega 1000 kg, so vjeli te dni v bližini Korčule. Pravijo, da je žival prišla k nam iz Severnega morja. Zloglasnega vlomilca Bezov-ška so kamniški orožniki te dni izsledili in srečno djali pod Plovitve za Božič VULCANIA REX 5. dec. v Jugoslavijo — 12. dec. preko Genove ske družine, ki štejejo 10 do 12 članov, pa intajo za celo leto 300 do 400 kg žita, denarja pa tudi ne, da bi vsaj koruzo kupili. Edino upanje, ki ga imajo je, da jim bo v tem pomanjkanju pomagala država. To je nujno potrebno, ker se sicer drugače ne* bodo mogli preživeti. | NAJNOVEJŠE! ( E Pravkar je izšla popolno- = S —- 5 ma nova knjiga ki vas po- § E oči kako se pripravite za E 5 pridobitev = | ameriškega | (državljanstva I = Najnovejši podatki in po- E = stave so v tej knjigi. Do- E E biti morete to knjigo sa- E s mo v zalogi 1 | Ameriška Domovina ( | 6117 St. Clair Ave. 1 | Cleveland, O. i E Pošljite v znamkah ali v = E money ordru 25f in knji- E | go vam takoj odpošljemo E I na vaš naslov. E Ln PR A TIKE blasnikova in družinska za leto 1937 imamo v zalogi Stane vsaka 25 centov Obe letošnji izdaji sta zanimivi. V obeh pra- tikah so krasne slike iz domovine in mnogo drugih \ zanimivosti. Pošljite vaše naročilo takoj, dokler so pratike v zalogi. Naročila pošljite na: KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC i849 West Cermak Road, Chicago, 111. božični čas Božični čas je čas spominov ln najlepši spomini so oni na nato mladost, katero Je večina nas preživela v starem kraju. V prihodnjih tednih bodo torej naši spomini pohiteli v naš rojstni kraj. k našim sorodnikom in prijateljem. in ako motno, bo nato misli tjakaj spremljal tudi m al dar v obliki denarne pošiljke. Vsak dinar ali lira bo dobrodošla in s hvaležnostjo sprejeta. Cene u denarne pošiljke: Za S 5.00 200 Din,Za $ S.60 60 I.ir Za 7.26 300 Din Za <.40 100 Ur Za 11.*5 600 Din Za 12.26 2*« Lir Za 2S.00 1.000 Din, Za 29.00 60« Lir Za 34.26 1.60o Din Za 67.00 l.OOo Lir Za 45.00 2.000 Din Za 112.00 2.000 Lir Pošiljamo tudi v ameriških dolarjih, kakor tudi po brzojavnem pismu ter direktnem brzojavu. Cene so podvržene spremembi gori ali doli. Božični izleti v stari kraj Razne parobrodne družbe prirede skupne izlete v stari kraj za Božič s posebnimi spremljevalci. Ako ste namenjeni potovati ob tem času. nam takoj pišite za nadaljna pojasnila. Dobava sorodnikov te starega kraja Sedaj je nekoliko lažje dobiti kakega sorodnika iz starega kraja. Pišite nam za natančnejša pojasnila o vašem slučaju. Drugi posli s starini krajem. V zadevah posestev, dedščin. tožeb. dobave denarja od tam, notarskih listin Itd. se vselej obrnite na nas. Vsa pisma in druge pošiljke naslovite na: LEO ZAKRAJŠEK General Trave! Service, Jnc. 302 E. "2nd St. New York. N.Y. Želodčne zdravilo iskreno priporočano Chicago, III. — "Uživam Trinerjevo grenko vino, kadarkoli trpim na želodčnih ali neprebavnih nerednostih, in priporočam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanna Pavlus." Ne preizkušajte ■ kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi Uživajte Trinerjevo grenko vino, ki je v zadnjih 45 letih dokazalo, da Je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim teikočam. I — — — -Pišite po brezplačni vzorec— _ _ - Triner's Bitter Wine Co., 544 S. Wells St Chicago, 111. Send me a iree semple. Name ................................... Pr> vseh drttiristih i Address VAŽNO ZA VSAKOGA KADAR pošiljate denar t stari kraj; KADAR ste namenjeni T stari kraj; KADAR želite koga Is starega kraja; se obrnite na nas. KARTE prodajamo m vse boljše par-nlke po najnižji oenl in seveda tudi ta vse Izlete. Potniki so ■ našim posredovanjem vedno sadovoljni. Denarne podHljke tevrtajema tetae In zanesljivo bo " V JUOOSUVUO Za t 2.66 Za 6.00 100 Din 200 Din Za >00 Din Z« 500 Din Z« 7.20 11.70 ...___ 22.00 1,000 Din 46.00 Z.OOo Din V ITALIJO Za t «.«o Z« Za - 1*0 Lip lt.S( IM Ur »•-•• 600 Lir »7.00 1.000 Lir JJH* Lir 1*740 MU Ur Navedene cene ao faMi»ii»w _ 5LSSL& tun- tudi denar brzojavno in tentaJano Izplačila v dolarjih. ^^ V Vašem lastnem lntareeu Je, da pišete nam, prodno se drugje poalu-Hte, sa cene ln pojasnttT Slovenk: Publishing Co. N«">da-Trevel Boresa) *!• Weal ISth St. New fseTw. T. LJS--1. . JJL.'X J OtN KSKJ'S ■ March To Progress! Fall In! The Membership Drive Is On! UNDYING MEMORY OF THE DEPARTED Special Memorial Days In the days of King David, when the two sons of Respha were crucified, the distraught mother daily took up her station at their gibbets "and suffered neither the birds to tear them by day, nor the beasts by night" until they were given honorable burial (II Kings, xxi, 10). The Church might be likened to this sorrowing mother. At the death of her children, her supplications ascend to God to grant eternal rest to the departed. The tolling bell summons the living to pray for the dead. On the (Jay of death or burial, on the third, seventh and thirtieth day therefrom, special Masses and prayers are offered to beseech mercy for the deceased. When the funeral Mass is celebrated, the bereaved are comforted by the inspired words of Holy Writ breathing undying hope. Prayers are intoned that the Archangel Michael might conduct those who have gone before us to the light promised to Abraham and his seed. From the time that the remains are borne to their resting place there has begun a continual prayer for the departed. The Daily Memento Time may lessen the grief of those who survive, but the Church daily continues in her remembrance of the poor souls in Purgatory. Every morning, in the Holy Sacrifice, the priest is enjcined to prayerfully recall the memory of those "who are gone before us and sleep in the sleep of peace." During the day, at the conclusion of every canonical hour, there is an imploring of eternal rest and perpetual light on the faithful departed. How often does the Church lay aside the vesture of gladness to don the black of mourning! This is done to recall to our minds the terrible day of final judgment, but at the same time to instil in us confidence in the divine mercy and hope in the unfailing promises of Christ. Just a* frcm the rising of the sun to the going down of the same there is offered somewhere in this land of exile the unspotted Sacrifice of the New Law, so there is had an unceasing memory in prayer of the suffering souls. The Month of Special Memory The~ month of November comes heralded by the signs ol' death in nature to recall to our minds a time of special commemoration of all the faithful departed. Just as cn the first day of this month, the Church honors all the Saints, named and unnamed, so on the second day, she recalls, especially bv the three Masses of all her priests, the loving solicitude expended on the dead whether known to men or known to God alone. Such providential care leaves not even the least of the departed • unwept, unhonored or unsung and this is the only way that can profit them. So it has been through the history of the Church, in the days of her triumphs as well as in the days of her sorrows. The souls in Purgatory have never been forgotten. With these thoughts in mind, let us be enlivened with the spirit of the Church to contribute our share to help these souls who arc unable to help themselves. In turn we SEVEN MORE WEEKS--AND THEN THE ANSWER Seven more weeks and the curtain will be •Irawn for the current KSKJ Golden Booster Campaign. Seven weeks and the general out-rome of the Juvenile Department Campaign vri 11 be known! According to reports, 129 lodges have riven their support to this drive for new members, and 48 members have placed on ;he honor roll. All due credit to them. We could go into a long- drawn-out article r.nd explain all the various types of policies now available to KSKJ members, and we could emphasize that in addition to the protection offered by our Union there are other "ntangible benefits. We need not do that at the present time; every KSKJ member knows why he is a member. We would like to point out that the KSKJ Golden Booster Campaign scheduled to close Dec. 31, 1986, was sponsored to give the young people a chance to show their booster spirit, in addition to gaining new members for the Juvenile Department. It is a known fact that the future of the KSKJ depends on the strength and size of the Juvenile Department, for it ,Js THE branch that augments the Adult Department membership. Not so many years ago it was said that the young people would not cherish and carry on the work of their parents, that they would not be interested in the KSKJ. We need not look far to note that the forecasters were in error. Aside from the many athletic teams, we see a decided interest in the KSKJ and that at the various ledge celebrations: little brother and sister, born in this country, singing and reciting Slovenian in tribute to the fathers and mothers who organized their lodge or the KSKJ; young men and women, born in this country, holding responsible executive offices in the various lodges, and so on. Young men and women, your fathers and mothers built the KSKJ so they could pass it on to you. So far you have responded splendidly, and no doubt you shoulder the responsibilities as they come your way. This Golden Booster Campaign, as was repeatedly said, was sponsored to gauge the spirit of the Boosters. In proclaiming the i tart of the drive, the officials said, "We can rest assured that our KSKJ Boosters will manifest the same active spirit and help us Carry this campaign to a successful close." Members, seven weeks remain in which to meet this challenge. Will the Boosters carry on as they have in the past? Will they add to their present commendable record? Will they aid the KSKJ in another success? The young people With the aid of their active seniors can give you the answers—and i n seven weeks. 18 LODGES GAIN AS 129 UNITS CARRY Jl BOOSTER CAMPAIGN INTO FINAL STRETCH joseph ulm, pioneer, dies Cleveland, O.—Friends and relatives from far and near and the local Slovenian colony mourned the death of Joseph Zalar Sr., who died last Thursday after a brief illness at the home of his daughter, Mrs. F. Susman. Funeral services were held in St. Mary's Church Monday, at a Solemn Requiem High Mass offered by the Rev. Lud-wig Kuznik. Burial was in St. Paul's Cemetefy? ^ The deceased was born in Slovenia and came to this country while in his teens. He settled in Forest City. Pa., where for many years he worked in the mines. Sixteen years ago he came to Cleveland with his daughter, Mrs. F. Susman. with whom he made his home until hi3 death last week. He was one of the oldest Slovenian pioneers in this country and comes from a lineage dating back 300 years. Surviving him are sons Joseph, supreme secretary of the KSKJ, and Anton, daughters Mrs. U. White and Mrs. F. Susman, 58 grandchildren, 77 great-grandchildren and two great-great-grandchildren. Joes' One-Point Margin Gives Jays Win as Interlodge Opens; Defeat T wo-Year Rivals JPitt Bowlerets Give Party In Honor of Bride-to-Be Pittsburgh, Pa.—Last week ! after bowling the Pitt Booster 1 girls held a surprise shower ' party for one of their bowlers, Anne Grabrian, who is to mar-Iry John Stayduhar, Nov. 11, at I St. Mary's Assumption Church, 157th and Butler St. The party I was held at the home cf Secretary Mary Golobic, who very graciously offered her home for the party. We all wish to extend our deepest thanks and appreciation to her for this ' courtesy. Anne is also very thankful to all the girls for the lovely gifts which she received. A very nice buffet lunch and refreshments were served, and after quite a bit of merriment we left for home, feeling that another evening was well spent. The Pitt girls extend their heartiest congratulations to the bride and groom, wishing them lots of luck, good health and happiness in their married life. shall be well rewarded. "Blessed are the merciful for they shall obtain mercy." Cleveland, O.—In a fiery game billed as the headliner in the opening 1936-37 Interlodge Basketball League, the St. Joseph rambling Kay Jays edged their arch-rival, the Serbian quintet, 16 to 15, in a bitterly fought tilt. The Collinwoodites led throughout the contest with the exception of a few moments in the waning, minutes of tfie last period. It wTas a close, hard fought, mighty struggle between two powerful juggernauts. The teams lined up with the St. Josephs at a disadvantage, as Boogie Dolence, 170-pcund charge of dynamite on a five-foot-seven frame, was in the tip-off position and was compelled to jump his adversary, who soars six feet skyward. Despite the handicap the Kay Jays took possession of every opportunity and forged into the lead on a fotll tallied by Olzewski and a two-pointer by Urbancic. Ahead 4 to 3 at the first eight-minute mark, 7 to 5 at the midwav,l