1 GLASILO SLOVENSKE SKUPNOSTI na REKI in v PGŽ l letnik 9 l december 2020 l {tevilka 4 Želimo vam prijetne praznike in veliko sre~e v letu 2021! GLASILO SLOVENSKE SKUPNOSTI na REKI in v PGŽ l letnik 9 l december 2020 l {tevilka 4 Želimo vam prijetne praznike in veliko sre~e v letu 2021! Sopotja glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ december 2020, {tevilka 4, letnik 9 ISSN 1848–4360 Reka, december 2020 Uredništvo: Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Rijeka Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Rijeka slovenskidom@bazovica.hr zanj: Zvonimir Stipeti} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Rijeka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Rijeka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Istog @or` Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov Glasilo finan~no podpirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike hrvaške iz vsebine Uvodnik 3 Iz Zveze slovenskih društev na hrvaškem 4 Iz društva 7 Literarni koti~ek 15 Ustvarjalni COVID 16 Iz pouka DPS 18 Si-T 20 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 Foto koti~ek 24 Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Podpinjol 43, 51000 Rijeka zveza@slovenci.hr za: Barbara Riman Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 slovenskidom@bazovica.hr Veleposlaništvo RS v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: Vojislav [uc tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: tel.: +385 98 462 666 Generalni konzulat RS, Split ^astni konzul Branko Rogli} tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr T T udi zadnji meseci tega leta minevajo v znamenju novega koronavirusa. Spreminjajo~im se razmeram se po svojih mo~eh prilagajajo tudi društva in krovna organizacija, ki je dejavnost v veliki meri prenesla na splet, uspešno tudi sestanke z vodstvi društev. Nadaljuje prizadevanja za uvedbo slovenš~ine v izobraževalni sistem na hrvaškem, za korake v gospodarstvo in uspešne prijave na razpise. Nadalje beležimo obisk ministrice, pristojne za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. helene Jaklitsch na hrvaškem. Na Dnevih slovenske kulture v Istri je dr. Barbara Riman v Pulju predstavila knjigo o slovenskih društvih na hrvaškem, v Ro~u pa sta nastopila mešani pevski zbor (MePZ) in folklorna skupina (FS) KPD Bazovica. V društvu je potekalo dobro obiskano sre~anje za najmlajše, Jesen v Bazovici, in odprti sta bili dve razstavi: Impresije s fotografijami dveh vsestransko ustvarjalnih ~lanic nekdanjega društva Dr. France Prešeren iz Šibenika in medijsko odmevna razstava o judovski družini Morpurgo. ^lan KPD Bazovica, reški umetniški fotograf Istog Žorž, je prejel novo nagrado, likovna skupina (LS) pa se je uspešno predstavila na spletni razstavi. Zaklju~ne prireditve društva letos ni bilo, pa tudi miklavževanja, kot smo ga vajeni, žal ne, so pa vsaj otroci dobili darila. Planinska skupina (PS) je izpeljala dva nadomestna izleta, ~lani so veliko planinarili posami~no, v gore pa hodijo tudi udeleženci dopolnilnega pouka slovenš~ine (DPS) na Reki, o ~emer pri~ajo sestavki, ki nam jih je poslala u~iteljica Vida Srdo~. Literarni koti~ek predstavlja del pesniške ustvarjalnosti avtoric razstave Impresije, rubrika Slovenska informativna to~ka Si-T pa omenja novo društvo v Lokvah in razstavo Luciana Bibuli}a s fotografijami ~udovitih ikeban nedavno preminule ve~letne ~lanice KPD Bazovica Ksenije Grabusin. Si-T omenja tudi novo skulpturo grafi~ne urednice Sopotij Vesne Rožman in poro~ilo Sveta Evrope (SE) glede Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih (ELRMJ), ki je spodbudno za slovenski jezik. Dragica Jakseti~ se v svojem Pogledu z onkraj Snežnika znova kriti~no ozre na aktualne razmere v Sloveniji, kjer vladajo~i niso kos zajezitvi okužb, podobno kot na hrvaškem. V rubriki Sre~anja pa se tokrat predstavlja dolgoletna aktivna ~lanica ve~ skupin Slavica Vukovi} Ba~i}, tudi sodelavka Sopotij. Ob izteku leta, ki mnogim ne bo ostalo v lepem spominu, naj vam zaželimo spokojne prazni~ne dni in leto, polno topline in prijaznosti. Sre~no 2021! Pazite nase in ostanite zdravi! y Uredništvo Obvestilo Študij v Sloveniji Z rektorata Univerze v Ljubljani so na naslov KPD Bazovica sporo~ili, da so na spletni strani www.uni-lj. si/studij/novice/informativni-dnevi objavili termine informativnih dni in spletnih predstavitev v letu 2021 ter informacijo glede razpisanih prijavnih rokov za naslednje študijsko leto. Objavljen je tudi rokovnik prijavno-sprejemnega postopka za študijsko leto 2021/22. Informativni dan bo v petek, 12. februarja, prvi prijavni rok pa od 16. februarja do 19. marca 2021. Podatki o razpisanih študijskih programih bodo objavljeni predvidoma na za~etku februarja 2021 v raz pisih za vpis na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije (www. mizs.gov.si), na spletni strani Univerze v Ljubljani (www.uni-lj.si) ter posameznih akademij in fakultet. Uvodnik Popravek V prejšnji številki Sopotij je bilo na strani 20 (In memoriam, Ksenija Grabusin) napa~no zapisano ime omenjene doma~ije na Koroškem, in sicer kot Peršnikova doma~ija, ~eprav je pravilno Peršmanova doma~ija. Bralcem se opravi~ujemo za neljubo napako. y Uredništvo IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM Poro~ilo o delovanju krovne organizacije Prezid, foto: www.cabar.hr S predstavitve v SKD Istra v Pulju, arhiv krovne organizacije Barbara Riman, foto: Marjana Mirkovi} Sre~anje na daljavo uspešno, foto: Saša Kernjak Zubovi} 15. septembra sta se predsednica Zveze slovenskih društev na hrvaškem (ZSDh) Barbara Riman in tajnica Saša Kernjak Zubovi} v Prezidu sestali z Zoranom Ožboltom, predsednikom Kmetijsko izobraževalne skupnosti (KIS) Gorski kotar. Govora je bilo predvsem o možnostih medsebojnega sodelovanja, ZSDh pa bo v prihodnje po svojih mo~eh pomagala KIS pri promociji Prezida in okolice. 2. oktobra je Barbara Riman v sklopu Dnevov slovenske kulture v Istri v puljski Mestni knjižnici in ~italnici predstavila svojo knjigo Slovenska društva na hrvaškem od 1886 do 1991 (Slovenska društva u Hrvatskoj od 1886. do 1991.). O knjigi je poleg avtorice v imenu založnika, Sveta slovenske narodne manjšine Primorskogoranske županije (PGŽ), spregovoril najprej njegov predsednik Vasja Simoni~, sicer tudi predsednik Slovenskega kulturnega društva (SKD) Snežnik iz Lovrana, zatem pa še urednica dr. Kristina Riman. Knjiga je pionirsko znanstveno delo na podro~ju zgodovinskega raziskovanja delovanja slovenskih društev na hrvaškem. 31. oktobra je ZSDh prejela odlo~bo hrvaškega ministrstva za znanost in izobraževanje, in sicer po sklepu z dne 22. septembra o odobritvi projektov, prijavljenih na javni razpis, namenjen sofinanciranju posebnih programov za narodne manjšine v Republiki hrvaški (Rh) v letu 2020. Gre za tri projekte: literarni nate~aj za u~ence osnovnih in srednjih šol, ki obiskujejo pouk slovenskega jezika in kulture po modelu C, natis slovenske abecedne pobarvanke za otroke in izobraževanje u~iteljev/-ic slovenskega jezika na hrvaškem. Prva dva projekta sta v teku in bosta predvidoma kon~ana do konca letošnjega leta, medtem ko pogodba za omenjeno izobraževanje ni bila podpisana, saj zaradi aktualnih epidemioloških ukrepov na~rtovanega ni bilo mogo~e izvesti. 2. novembra je Barbara Riman gostovala v oddaji Soto~ja na prvem programu Radia Slovenija. V pogovoru z urednico Matejo Železnikar je spregovorila o prvi prijavi in odobritvi vseh projektov, kar je velika spodbuda za prihodnje, ter se ozrla tudi na položaj slovenske skupnosti na hrvaškem, predvsem v okviru izobraževanja. Pogovor je dostopen na spletnem naslovu https://radioprvi. rtvslo.si/2020/10/sotocja-293/. 16. novembra je ZSDh organizirala sestanek, na katerem so se vodstva društev zaradi epidemioloških razmer sre~ala nekoliko druga~e kot obi~ajno, in sicer prek spleta in aplikacije Zoom. Sestanka se je udeležila ve~ina predsedujo~ih v društvih in ta na~in izvedbe zelo dobro sprejela. Beseda je tekla o težkih izzivih, s katerimi se slovenska društva soo~ajo v trenutnih razmerah, predvidenih projektih ZSDh za leto 2021 in okvirnih na~rtih ob praznovanju 30. obletnice krovne organizacije v letu 2022. Sestanku se je pridružil tudi Zoran Ožbolt, predsednik KIS Gorski kotar. Naslednji sestanek vodilnih predstavnikov društev je v enaki obliki na~rtovan za december. y Povzeto po zapisu Saše Kernjak Zubovi} Projekt M.A.J. Dr. Klemen Lah, foto: www.ludliteratura.si V V okviru nadaljevanja projekta Mreža Alpe Jadran 2020 – M.A.J. je ZSDh sodelovala pri jesenskih webinarjih, tudi v vlogi moderatorja. Vsi zainteresirani si jih lahko ogledajo na Facebook strani ZSDh. 20. oktobra je potekal odmeven in zelo zanimiv pogovor o maternem jeziku, slovenš~ini, o tem, ali je to mali ali veliki jezik, kakšno vlogo ima v primerjavi s sosednjimi jeziki in v okviru Evropske unije (EU), ter o njegovi prihodnosti. Gost je bil dr. Klemen Lah, predavatelj na waldorfski gimnaziji v Ljubljani in lektor za slovenski jezik na filozofskih fakultetah v Zadru in na Reki. Pogovor je vodila Barbara Riman, webinar pa je bil deležen številnih pohval in izrazov navdušenja. 12. novembra je bil webinar namenjen delovanju medijev v sosednjih državah Slovenije. O tej temi sta spregovorila odgovorna urednika pomembnih medijev slovenske skupnosti v Italiji, Igor Devetak s Primorskega dnevnika in Marko Tav~ar s slovenskega novinarskega uredništva (Radio Trst A in televizija) deželnega sedeža RAI za Furlanijo-Julijsko krajino. 20. novembra je potekala zaklju~na prireditev v okviru projekta M.A.J. Gostoval je Sašo Avsenik s svojo harmoniko, v okviru nate~aja Saj pesem druži nas pa so bili predvajani tudi glasbeni posnetki slovenske mladine iz Argentine, Avstrije, hrvaške, Finske, Madžarske, Italije, Slovenije in Srbije. Pod pokroviteljstvom Slovenskega doma Zagreb je Slovence na hrvaškem zastopal Matic Zakonjšek, ki od jeseni 2017 študira na zagrebški akademiji za glasbo, in sicer s pesmijo Doma smo že (Zaki in Vasko z Mašo. V potek se je s pozdravom vklju~ila tudi ministrica, pristojna za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. helena Jaklitsch. y Povzeto po zapisu Saše Kernjak Zubovi} IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM Sre~anje u~iteljev/-ic slovenskega jezika na Hrvaškem Dr. Đur|a Strsoglavec, foto: www.ff.uni-lj.si T T udi v letu 2020 je v organizaciji Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS, Inštituta za narodnostna vprašanja (INV), Enota Reka in Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ) potekalo skoraj že tradicionalno Sre~anje u~iteljev/-ic slovenskega jezika na hrvaškem. Zaradi epidemioloških ukrepov in težav pri pre~kanju meje je bilo sre~anje tokrat preseljeno na splet. Bogato in zanimivo vsebino so zagotovili predavatelji z bogatimi izkušnjami iz pou~evanja slovenskega jezika in tako pomembno prispevali tudi k nadaljnjemu delu sodelujo~ih na seminarju. Predavanja so potekala oktobra in novembra, sodelovali pa so dr. Tatjana Vu~ajnk (Slovni~ne vsebine iz besedila), ki pou~uje slovenš~ino v srednji šoli v Gradcu in na univerzi v Celovcu, dr. Đur|a Strsoglavec (O južnoslovanskih lažnih prijateljih) z oddelka za slavistiko filozofske fakultete v Ljubljani, gledališki lektor Martin Vrta~nik (Pou~evanje govora med fonetiko in pravore~jem) in lektor za slovenski jezik na filozofskih fakultetah v Zadru in na Reki dr. Klemen Lah (Kako in zakaj spodbujati branje pri mladih). Dostop: https://www.youtube.com/channel /UCQYs5l8AI9brB6nLdLTXinQ. y Povzeto po zapisu Barbare Riman 23. septembra podpisan aneks o podpori projekta Gorski kotar Ministrica, pristojna za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. helena Jaklitsch in (takratna) ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec sta slovesno podpisali Aneks o Dr. Helena Jaklitsch (levo) in dr. Aleksandra Pivec, foto: www.gov.si IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM Aneks podpisan v Loški dolini, poleg ministric sta na sliki vodja Zavoda Ars Viva Benjamin Žnidarši~ in Zoran Ožbolt, foto: www.gov.si Mladi glasbeniki z odli~no izvedbo navdušili vse navzo~e, foto: Sandra Grudeni} 23. oktobra ministrica obiskala Lovran Dr. helena Jaklitsch se je v Lovranu udeležila slovesnosti v po~astitev 15. obletnice SKD Snežnik. Društvo je nastalo leta 2005 na pobudo tedanjega Sveta slovenske narodne manjšine (SNM) Ob~ine Lovran. Skupina rojakov, ki se je pod vodstvom Vasje Simoni~a in takratnega župana Edvarda Primoži}a samoorganizirala leta 2004 za manjšinske volitve, je bila po vzpostavitvi slovenskega manjšinskega sveta mo~no zainteresirana za delovanje na podro~ju kulture, zato je kmalu ustanovila društvo. Od za~etka ga vodi Vasja Simoni~, pobudnik uspešnega povezovanja rojakov v Lo- Minsitrica in predsednik SKD Snežnik, foto: Sandra Grudeni} podpori projekta Gorski kotar, sklenjenega pred tremi leti. Skupni projekt ministrstev predvideva izgradnjo Vzor~ne turisti~no-izobraževalne kmetije Gorski kotar v Prezidu, ki naj bi postala pomembno središ~e za najrazli~ nejše dejavnosti rojakov v tem obmejnem delu. Kot je ob tej priložnosti med drugim poudarila dr. helena Jaklitsch, je tamkajšnja slovenska narodna skupnost v zadnjem desetletju doživela pravi preporod, zato veseli, da se ob pestrem kulturnem delovanju pove~ujejo gospodarske aktivnosti. y Ve~: www.gov.si vranu in okolici ter pozneje tudi v bližnjih Matuljih, v zadnjih dveh mandatih tudi predsednik Sveta SNM Primorskogoranske županije (PGŽ). V društvu, ki je dejavno vpeto tudi v številne kulturne prireditve v Lovranu in okolici ter tesno povezano s slovenskimi organizacijami v Istri, se je v minulem desetletju in pol zvrstilo ve~ dejavnosti, od dopolnilnega pouka slovenš~ine (DPS), pevskega zbora in planincev do zelo aktivne ustvarjalne skupine, ki jo v zadnjih letih zelo prizadevno in z veliko navdiha vodi Branka Širola, ter uspešne ženske balinarske sekcije pod vodstvom Ivanke Štanc. Pomembno obletnico delovanja so po~ astili v živo, s kulturnim programom v lovranskem kinu Svoboda, a žal ob omejeni, skromni udeležbi dvajsetih navzo~ih obiskovalcev in predstavnikov slovenskih kulturnih društev, od Istre do Dalmacije. Predsednik SKD Snežnik Vasja Simoni~ se je ob tej priložnosti ozrl na prehojeno pot, med navzo~imi pa s posebnim zadovoljstvom pozdravil ministrico dr. heleno Jaklitsch. ^estitala je društvu Snežnik in vsem, zaslužnim za obletnico, ter v pozdravnem nagovoru med drugim poudarila pomen organiziranega delovanja in povezovanja rojakov. V imenu krovne organizacije in KPD Bazovica se je slovesnosti v Lovranu udeležila tajnica Sandra Grudeni}, prenesla iskrene ~estitke in zaželela še mnoga leta dobrega delovanja in sodelovanja. y Sandra Grudeni}, Marjana Mirkovi} IZ DRU[TVA 3. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica Uspeh likovne skupine 5. oktober, Galerija Kortil, Reka Porto Etno 2020, drugi del S S kupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izro~ila (SRSKI) že ve~ let redno sodeluje na prireditvi, na kateri razli~ne oblike svojega delovanja predstavijo organizacije narodnih manjšin na Reki. Zadnja leta to poteka v okviru festivala Porto Etno, številni gosti z vsega sveta pa v mesto za nekaj dni med drugim poleg okusov prinesejo tudi pesmi in plese daljnih kultur. Letos zaradi epidemioloških ukrepov ni bilo niti javne kuhe za obiskovalce prireditve in so ~lanice SRSKI v prvem delu te prireditve sodelovale le pri videopredstavitvi jedi in posredovanem tradicionalnem receptu, tokrat je~menovi kaši oziroma po doma~e ri L L ikovna skupina KPD Bazovica je jeseni dobila novo spodbudo za delovanje. hrvaški sabor kulture, ki podpira razli~ne oblike ljubiteljskega delovanja, je na 36. sre~anju likovnih ustvarjalcev in razstavi podelil priznanje za sodelovanje skupini in posebej tudi trem ~lanicam. Sre~anje je letos potekalo na daljavo, enako razstava. Skupno je prispelo ve~ kot tristo del iz dvaindvajsetih prijavljenih likovnih društev in od samostojnih umetnikov, strokovna komisija pa jih je za razstavo izbrala oseminsedemdeset. Svoja dela je med poletjem za to sre~anje poslalo devet ~lanic likovne skupine KPD Bazovica, tri med njimi so bile nagrajene z uvrstitvijo na razstavo in prejele priznanje za sodelovanje. To so Renata Jerkov (Idrijska ~ipka, suha igla, chinkole), Zdenka Kallan Verbanac (Koš~ek modrega neba, suha igla, chinkole) in Maja Žu- vela Stipeti} (Polži, suha igla). ^estitamo vsem sodelujo~im ~lanicam in vodji likovne skupine, reški umetnici Tihani Karlovi}. y Sandra Grudeni} ~etu, ob veliki pomo~i kuharja Nenada ^argonje. Posnetek pa je na ogled tudi na Facebook strani KPD Bazovica. Drugi del prireditve Porto Etno, festival svetovne glasbe in kulinarike, je potekal 5. oktobra in bil iz že znanih razlogov izveden malo druga~e, bolj okrnjeno, a vseeno je bilo lepo. Letos so vsi predstavniki organizacij narodnih manjšin kuhali posami~ no, v prostorih Kuharmonije, centra kulinarike in osebnostnega razvoja. V finalu, drugem delu Porto Etno festivala, pa so vse manjšinske skupnosti z Reke predstavile del svoje bogate tradicije na razstavi v galeriji Kortil v hrvaškem kulturnem domu (hKD) na Sušaku, kar so spremljali tudi nastopi folklornih in glasbenih skupin. KPD Bazovica je na ogled postavila slovensko narodno nošo, knjižna dela o raziskovanju slovenstva in slovenskih društvih na hrvaškem ter razli~ne slovenske simbole, zastavice in podobno. y Sandra Grudeni} Predstavljen del dejavnosti KPD Bazovica, foto: Sandra Grudeni} IZ DRU[TVA 6. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica Izmenjujmo veš~ine, razstava ro~nih del Delo pridnih rok, foto: Sandra Grudeni} V V okviru sodelovanja zlasti z bližnjimi slovenskimi društvi je KPD Bazovica gostila SKD Snežnik iz Lovrana na razstavi ro~nih del, pred tem postavljeno na ogled 18. septembra v Lovranu. V programu z naslovom Izmenjujmo veš~ine so na sre~anju ustvarjalnih delavnic poleg lovranskega sodelovala tudi društva KPD Slovenski dom v Zagrebu, SKD Istra v Pulju, SKD Oljka v Pore~u in SKD Gorski kotar v Prezidu. 9.–27. oktober, Galerija HDLU Juraj Klovi}, Reka Mali format, razstava Nagrajena fotografija, foto: Istog Žorž T T retja razstava malega formata v organizaciji hrvaškega društva likovnih umetnikov (hDLU) je v galeriji Juraj Klovi} predstavila umetniška dela ~lanov tega društva in študentov reške Akademije za uporabne umetnosti. Na ogled so bila dela, ustvarjena v razli~nem likovnem delovanju, edini pogoj za sodelovanje pa je bila velikost, ki ni smela presegati 15 cm oziro 11. oktober, Dom kulture, Ro~ Dnevi slovenske kulture v Istri U U deležili smo se ene izmed prireditev na letošnjih Dnevih kulture v Istri, ki jih že ve~ kot desetletje uspešno organizirajo tamkajšnja slovenska društva: SKD Lipa iz Buzeta, Društvo Slovencev Labin, SKD Ajda iz Umaga, SKD Oljka iz Pore~a, SKD Istra iz Pulja in SKD Snežnik iz Lovrana. Gostitelj prireditve v Ro~u je bilo Železni~arsko kulturno umetniško društvo (ŽKUD) Renato Perni}, ki že ve~ kot šestdeset let v tem istrskem mestecu predvsem na podro~ju glasbe združuje Navzo~e je pozdravil predsednik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti} in ~estital vsem pridnim ustvarjalkam, projekt Izmenjujmo veš~ine in sodelovanje ve~ društev pri tem je predstavil predsednik SKD Snežnik Vasja Simoni~, ve~letna vodja te zelo dejavne in uspešne skupine v lovranskem društvu Branka Širola pa je obširneje spregovorila o na~inu izdelave, materialih in razli~nih tehnikah pri ustvarjanju razstavljenih izdelkov. Zaradi upoštevanja epidemioloških ukrepov je bilo v števil~nem pogledu ob~instvo ve~ kot skromno v primerjavi s siceršnjo gne~o na takšnih dogodkih v društvu. Vsekakor si je bilo zanimivo ogledati lepe in z umetniškim navdihom narejene izdelke ter ob~udovati voljo, potrpežljivost, znanje in pridne roke ustvarjalk, malo poklepetati in se posladkati. y Sandra Grudeni} ma je bila ~asovna omejitev za video do tri minute in za performans do pet mi- nut. Odziv je bil dober, strokovna žirija hDLU-ja pa je prvo nagrado podelila priznanemu reškemu umetniškemu fotografu Istogu Žoržu, tudi ~lanu KPD Bazovica in ve~letnemu mentorju fotografske skupine društva. Istog Žorž je bil pred tem predstavljen tudi na razstavi z naslovom Reška fotografska štiriperesna deteljica v galeriji Principij, odprti 24. septembra. Na ogled so bile poleg njegovih še fotografije Ranka Dokmanovi}a, Egona hreljanovi}a in Anteja Škrobonje. Gre za avtorje, ki s svojimi fotografijami ve~ kot petdeset let soustvarjajo in pomembno prispevajo k raznolikosti in bogastvu reške fotografije. y Marjana Mirkovi} vse generacije, v sodelovanju s tamkajšnjo Krajevno skupnostjo in podporo Mesta Buzet. Tokratna prireditev je potekala tudi v sklopu tradicionalnega sejma v Ro~u. Navzo~e je pozdravil predsednik SKD Lipa Boris Grželj, nagovoril pa tudi buzetski župan Siniša Žuli} in med drugim poudaril povezanost prebivalstva v obmejnih krajih. Zahvaljujemo se organizatorju SKD Lipa iz Buzeta za vabilo in zelo lep program, ki ga je v okviru našega ve~letnega dobrega sodelovanja z drugimi društvi tokrat obogatil tudi nastop dveh skupin KPD Bazovica, mešanega pevskega zbora (MePZ) pod vodstvom Zorana Badjuka in folklorne skupine, ki jo vodi Nataša Grlica. Posebej smo uživali tudi v istrsko obarvanih nastopih, tradicionalni glasbi skupine Ro~ki gunjci Arkul (godci, op. ur.), ki deluje v sklopu ŽKUD Ro~, šestnajstletnem harmonikarju Patriku Kroti in seveda tudi tokrat, kot vedno, v veselem nastopu vokalno-instrumentalne sku- pine Trio Lipa. Program je povezovala in vodila u~iteljica dopolnilnega pouka slovenš~ine v buzetskem društvu Eva Cigler. Vzdušje je bilo odli~no, dobre volje pa ni pokvarilo niti slabo vreme. y Sandra Grudeni} 2.–3. november, KPD Slovenski dom Bazovica Jesen v Bazovici S S lovenski dom KPD Bazovica si že ve~ let na razli~ne na~ine prizadeva pritegniti ve~ mladih in v sodelovanju z u~iteljicami slovenš~ine je doslej pripravil ve~ uspešnih projektov, od delavnic in dogodkov, povezanih tudi s praznovanji, do jezikovnih in igralnih uric, ki v društvu še vedno redno potekajo. Na za~etku novembra so to dejavnost obogatili z no- vim programom z naslovom Jesen v Bazovici, zasnovanim po vzoru na priljubljeno poletno delavnico Poletje v Bazovici. Tudi tokrat so se prijavili ve~inoma potomci aktivnih ~lanov društva in drugih rojakov, ki sicer obiskujejo številne dogodke za najmlajše. Dvodnevno druženje Jesen v Bazovici sta pripravili in vodili u~iteljici slovenš~ine po modelu C oziroma kot izbirni pouk na ve~ šolah: Andrea Šlosar, ki pou~uje na OŠ Pe}ine na Reki, OŠ Dr. Andrija Moho- rovi~i} v Matuljih ter podružni~nih OŠ Juši}i in OŠ Klana, ter Darja ^ubri}, ki vodi ta pouk na OŠ Marija i Lina v Umagu in OŠ Vazmoslav Gržalja v Buzetu. Programa, posebej prilagojenega željam najmlajših – brez tega pa~ ne gre, pravita u~iteljici, se je udeležilo petnajst otrok v starosti od pet do dvanajst let. Pestra dejavnost je potekala v lo~enih skupinah in ob upoštevanju vseh drugih epidemiološ kih ukrepov in priporo~il. Po zajtrku so risali, brali, izdelovali voš~ilnice za boži~ne in novoletne praznike, izkopavali dinozavre ter se ob vsem u~ili slovenskih besed, po kosilu pa si ogledali tudi kakšen film ali risanke. Po besedah u~iteljic se otroci med seboj v glavnem že poznajo z drugih sre~anj v KPD Bazovica, nastala so tudi nova prijateljstva in nasploh so bili izjemno pridni. K temu je med drugim gotovo pripomoglo tudi lepo, son~no in toplo vreme, v katerem so lahko brezskrbno uživali v igri in veselju na prostem, v velikem in urejenem vrtu Slovenskega doma. Po besedah tajnice KPD Bazovica Sandre Grudeni} je društvo do konca leta na~rtovalo ve~ novih dejavnosti za najmlajše, a žal so se jim morali odpovedati zaradi slabega epidemiološkega položaja. Med drugim to velja celo za miklavževanje in prazni~ne decembrske prireditve, pa tudi Mala planinska šola ~aka na prihodnje leto. Kljub temu optimizma ne manjka, kajti dobra udeležba najmlajših in njihovo navdušenje, skupaj s pohvalami staršev, babic in dedkov, nakazujeta, da se uresni~uje dolgoletna želja in da po ve~ letih v društvu nastaja nov podmladek. y Marjana Mirkovi} S pesmijo in plesom je življenje lepše, foto: Anita Hromin Jesen v Bazovici tudi na vrtu Slovenskega doma, foto: Saša Kernjak Zubovi} IZ DRU[TVA IZ DRU[TVA 10 Jesen v Bazovici – pogled u~iteljice Darje "No, to je bilo za las, bi se reklo za mišjo dlako!" Kljub strahu, da nam morda ne bo uspelo izpeljati jesenskih – krompirjevih – po~itnic, smo se dva dni družili v našem Slovenskem domu Bazovica. Zaradi epidemioloških ukrepov smo že tako majhno skupino razdelili v dve še manjši, otroci pa so prvi dan preživeli pri eni, drugi dan pa pri drugi u~iteljici. Otroci v moji skupini so izdelovali novoletne voš~ilnice. Bo kdo rekel, da zgodaj ... Da, res je, ampak ~as leti in otroci so uživali. Prišli so zjutraj, in ker so dnevi bili še lepi in topli, smo se najprej odpravili na dvoriš~e. Kot poleti smo se tudi sedaj igrali zemljo krast in med dvema ognjema, se lovili, prodajali razli~ne namišljene izdelke. Po takšni telovadbi se je treba dobro najesti. Za zajtrk smo imeli na voljo nuttelo (ne vem, kako izgleda življenje brez nje), marmelado in maslo ter salamo in sir, ~aj in kakav … Prava pogostitev! Nato je prišlo resno delo, ki so ga "mali škrati" opravili z veliko odliko. 5+! Voš~ilnice smo pripravili vnaprej, tako da so otroci imeli ~as samo za njihovo oblikovanje. Otroške ideje so neverjetne, tako lepih, pristnih voš~ilnic že dolgo nisem videla. Dejansko se tudi delo otrok razlikuje od dela prejšnjih generacij. Prišepnila vam bom samo to, da te dejansko zagledajo "Cyber". Najlepše je bilo to, da so kar tekmovali, kdo jih naredi ve~. Upam, da boste tudi vi deležni kakšne … Po tako težkem delu je sledilo kosilo. V tej epidemiološki situaciji smo se odlo~ili za kosilo kar v društvu. Naš hišnik Robert je poskrbel za odli~no hrano, pripeljano iz ene izmed reških konob. Matea, Sandra in Saša so razdelile obroke, obedovali pa smo v u~ilnici slovenš~ine. Pa naj še kdo re~e, da slovenš~ina ni zabavna?! Verjetno ni treba povedati, ~esa smo najve~ pojedli. Ali pa~? No, tudi tokrat je pošlo vse dunajsko pe~enje, pa tudi vse testenine so mu hitro sledile. Klasika, ki je vedno priljubljena. Po kosilu je sledil že znani po~itek. Seveda mnogi ne spijo, smo pa zato gledali risanko oziroma film. Ko smo kon~ali z našim kinom, je Michelle prevzela glavno besedo in se vneto igrala z njimi. No, pa tudi jaz. Igrali smo se ^rnega Petra in ^lovek ne jezi se, pa podobno kot zjutraj še Zemljo krast, Med dvema ognjema in še marsikaj. Na koncu dneva smo se razšli polni nove energije in si obljubili, da se kmalu spet vidimo. Želim vam vesele praznike in veliko sre~e ter zdravja v novem letu 2021! y Darja ^ubri} Vokviru dodatnega izobraževanja in pridobivanja znanja s podro~ja, na katerem slovenske organizacije na hrvaškem še nimajo veliko izkušenj, sta se tajnici KPD Bazovica in ZSDh Sandra Grudeni} in Saša Kernjak Zubovi} udeležili dvodnevnega seminarja z naslovom Upravljanje s protokolom. Organizirala ga je mednarodna zasebna univerza Libertas in pripravila tudi spoznavanje prakti~nega dela tega podro~ja. Za uspešno opravljeno izobraževanje sva prejeli tudi potrdilo, certifikat. Protokol je sklop pravil in obi~ajev pri vedenju v uradni interakciji. Poznavanje protokola in navad je eden osnovnih pogojev za uspeh, ne samo v mednarodnih odnosih, vladnih in državnih institucijah, enotah lokalne in regionalne samouprave, organizacijah in drugih organih, temve~ tudi v podjetjih, gospodarskih subjektih ter kulturnih, znanstvenih, turisti~nih in drugih organizacijah in ustanovah. Seminar je bil izveden za majhno skupino udeležencev. V veliki dvorani nas je bilo samo enajst, pri ~emer smo upoštevali izjemne epidemiološke ukrepe. Namenjen je bil vsem, ki se želijo nau~iti ve~ o organizaciji poslovnih in družbenih dogodkov, Jesen v Bazovici – pogled u~iteljice Andree Otroci so z navdušenjem sprejeli zamisel delavnice o dinozavrih. Ogledali smo si krajšo predstavitev in spoznali glavne vrste dinozavrov. Nismo pozabili na ostanke dinozavrov na hrvaškem in v Sloveniji, zato smo si ogledali tudi njihove ostanke na Brionih in v Kozini. Po predstavitvi smo se lotili izkopavanj. Kot pravi paleontologi smo s ~opi~i in drugim orodjem izkopavali kosti dinozavrov, sestavljali okostja, jih risali in jim dolo~ali vrsto. Igrali smo se tudi razli~ne igre in na koncu iz gline izdelali obesek z odtisom dinozavra. y Andrea Šlosar 27.–28. november, Mednarodna univerza Libertas, Zagreb Upravljanje s protokolom pravilih poslovne in diplomatske komunikacije ter protokolu. Predavala nam je nekdanja ve~letna vodja protokola na najvišji ravni na hrvaškem, ki ima bogate mednarodne izkušnje na tem podro~ju, Milada Privora, sicer predavateljica na zasebni Visoki šoli za mednarodne odnose in diplomacijo Dag hammarksjöld v Zagrebu, ki je od lani del univerze Libertas. Prenesla nam je veliko zanimivih in pou~nih primerov iz svoje dolgoletne prakse. V društvu in krovni organizaciji so pogosti obiski najvišjih predstavnikov oblasti, kot so ministri, veleposlaniki, župani in podobno, zato nam je seminar zelo koristil. Na idejo za takšno izobraževanje sva prišli nekega dne, ko sva se znašli v težavah pri postavitvi zastav. Nisva bili sigurni, katera gre na levo in katera na Del skupine na baliniš~u, del na vrtu, za nadzor Andrea Šlosar, foto: Marjana Mirkovi} IZ DRU[TVA 10 Jesen v Bazovici – pogled u~iteljice Darje "No, to je bilo za las, bi se reklo za mišjo dlako!" Kljub strahu, da nam morda ne bo uspelo izpeljati jesenskih – krompirjevih – po~itnic, smo se dva dni družili v našem Slovenskem domu Bazovica. Zaradi epidemioloških ukrepov smo že tako majhno skupino razdelili v dve še manjši, otroci pa so prvi dan preživeli pri eni, drugi dan pa pri drugi u~iteljici. Otroci v moji skupini so izdelovali novoletne voš~ilnice. Bo kdo rekel, da zgodaj ... Da, res je, ampak ~as leti in otroci so uživali. Prišli so zjutraj, in ker so dnevi bili še lepi in topli, smo se najprej odpravili na dvoriš~e. Kot poleti smo se tudi sedaj igrali zemljo krast in med dvema ognjema, se lovili, prodajali razli~ne namišljene izdelke. Po takšni telovadbi se je treba dobro najesti. Za zajtrk smo imeli na voljo nuttelo (ne vem, kako izgleda življenje brez nje), marmelado in maslo ter salamo in sir, ~aj in kakav … Prava pogostitev! Nato je prišlo resno delo, ki so ga "mali škrati" opravili z veliko odliko. 5+! Voš~ilnice smo pripravili vnaprej, tako da so otroci imeli ~as samo za njihovo oblikovanje. Otroške ideje so neverjetne, tako lepih, pristnih voš~ilnic že dolgo nisem videla. Dejansko se tudi delo otrok razlikuje od dela prejšnjih generacij. Prišepnila vam bom samo to, da te dejansko zagledajo "Cyber". Najlepše je bilo to, da so kar tekmovali, kdo jih naredi ve~. Upam, da boste tudi vi deležni kakšne … Po tako težkem delu je sledilo kosilo. V tej epidemiološki situaciji smo se odlo~ili za kosilo kar v društvu. Naš hišnik Robert je poskrbel za odli~no hrano, pripeljano iz ene izmed reških konob. Matea, Sandra in Saša so razdelile obroke, obedovali pa smo v u~ilnici slovenš~ine. Pa naj še kdo re~e, da slovenš~ina ni zabavna?! Verjetno ni treba povedati, ~esa smo najve~ pojedli. Ali pa~? No, tudi tokrat je pošlo vse dunajsko pe~enje, pa tudi vse testenine so mu hitro sledile. Klasika, ki je vedno priljubljena. Po kosilu je sledil že znani po~itek. Seveda mnogi ne spijo, smo pa zato gledali risanko oziroma film. Ko smo kon~ali z našim kinom, je Michelle prevzela glavno besedo in se vneto igrala z njimi. No, pa tudi jaz. Igrali smo se ^rnega Petra in ^lovek ne jezi se, pa podobno kot zjutraj še Zemljo krast, Med dvema ognjema in še marsikaj. Na koncu dneva smo se razšli polni nove energije in si obljubili, da se kmalu spet vidimo. Želim vam vesele praznike in veliko sre~e ter zdravja v novem letu 2021! y Darja ^ubri} Vokviru dodatnega izobraževanja in pridobivanja znanja s podro~ja, na katerem slovenske organizacije na hrvaškem še nimajo veliko izkušenj, sta se tajnici KPD Bazovica in ZSDh Sandra Grudeni} in Saša Kernjak Zubovi} udeležili dvodnevnega seminarja z naslovom Upravljanje s protokolom. Organizirala ga je mednarodna zasebna univerza Libertas in pripravila tudi spoznavanje prakti~nega dela tega podro~ja. Za uspešno opravljeno izobraževanje sva prejeli tudi potrdilo, certifikat. Protokol je sklop pravil in obi~ajev pri vedenju v uradni interakciji. Poznavanje protokola in navad je eden osnovnih pogojev za uspeh, ne samo v mednarodnih odnosih, vladnih in državnih institucijah, enotah lokalne in regionalne samouprave, organizacijah in drugih organih, temve~ tudi v podjetjih, gospodarskih subjektih ter kulturnih, znanstvenih, turisti~nih in drugih organizacijah in ustanovah. Seminar je bil izveden za majhno skupino udeležencev. V veliki dvorani nas je bilo samo enajst, pri ~emer smo upoštevali izjemne epidemiološke ukrepe. Namenjen je bil vsem, ki se želijo nau~iti ve~ o organizaciji poslovnih in družbenih dogodkov, Jesen v Bazovici – pogled u~iteljice Andree Otroci so z navdušenjem sprejeli zamisel delavnice o dinozavrih. Ogledali smo si krajšo predstavitev in spoznali glavne vrste dinozavrov. Nismo pozabili na ostanke dinozavrov na hrvaškem in v Sloveniji, zato smo si ogledali tudi njihove ostanke na Brionih in v Kozini. Po predstavitvi smo se lotili izkopavanj. Kot pravi paleontologi smo s ~opi~i in drugim orodjem izkopavali kosti dinozavrov, sestavljali okostja, jih risali in jim dolo~ali vrsto. Igrali smo se tudi razli~ne igre in na koncu iz gline izdelali obesek z odtisom dinozavra. y Andrea Šlosar 27.–28. november, Mednarodna univerza Libertas, Zagreb Upravljanje s protokolom pravilih poslovne in diplomatske komunikacije ter protokolu. Predavala nam je nekdanja ve~letna vodja protokola na najvišji ravni na hrvaškem, ki ima bogate mednarodne izkušnje na tem podro~ju, Milada Privora, sicer predavateljica na zasebni Visoki šoli za mednarodne odnose in diplomacijo Dag hammarksjöld v Zagrebu, ki je od lani del univerze Libertas. Prenesla nam je veliko zanimivih in pou~nih primerov iz svoje dolgoletne prakse. V društvu in krovni organizaciji so pogosti obiski najvišjih predstavnikov oblasti, kot so ministri, veleposlaniki, župani in podobno, zato nam je seminar zelo koristil. Na idejo za takšno izobraževanje sva prišli nekega dne, ko sva se znašli v težavah pri postavitvi zastav. Nisva bili sigurni, katera gre na levo in katera na Del skupine na baliniš~u, del na vrtu, za nadzor Andrea Šlosar, foto: Marjana Mirkovi} IZ DRU[TVA desno stran. Na internetu je mnogo nepravilnih navodil, kar sva doumeli šele zdaj. hvaležni sva za vse, kar sva se novega nau~ili. Vsekakor priporo~ava vsem in upava, da bo kaj kmalu spet možnost, da nau~eno preneseva v prakso, pripravljeni pa sva po svojih mo~eh odgovoriti tudi na vsa vprašanja o tem iz drugih društev in slovenskih organizacij na hrvaškem. hkrati se zahvaljujeva za dano možnost novega izobraževanja, saj meniva, da je vsako novo znanje pomembno za boljše opravljanje najinega dela. y Sandra Grudeni} 1.–23. december, Slovenski dom KPD Bazovica Impresije, razstava fotografij Udeležba majhna, zadovoljstvo veliko, arhiv Sandre Grudeni}. E E pidemiološki ukrepi so sicer mo~no skr~ili kulturno dejavnost v društvih. Med redkimi dogodki, ki so potekali to jesen, je bila tudi razstava fotografij z naslovom Impresije, postavljena na ogled v KPD Bazovica. Predstavili sta se aktivni rojakinji in ~lanici nekdanjega slovenskega kulturnega društva Dr. France Prešeren iz Šibenika, ki je na ža- lost prenehalo delovati ob koncu leta 2018, in sicer njegova zadnja predsednica Karmen Đon|ivi} in Mojca Bareša, tudi nekdanja predstavnica slovenske narodne manjšine Šibeniško-kninske županije. Njuna dejavnost je široko razvejana, poleg njunih poklicev, ki nista povezana z umetniškim ustvarjanjem, in ljubiteljske fotografije obe med drugim tudi pišeta. Del pesniškega ustvarjanja sta predstavili na Reki in njune pesmi smo uvrstili tudi v tokratno rubriko Literarni koti~ek v Sopotjih. Peš~ico obiskovalcev je pozdravila podpredsednica KPD Bazovica Jasmina Dla~ i}, se za postavitev razstave posebej zahvalila Istogu Žoržu in Dionisu Juri}u iz fotografske skupine ter zatem k besedi povabila obe gostji. Zahvalili sta se za povabilo k sodelovanju in izrazili veliko zadovoljstvo, da se z zapiranjem društva v Šibeniku niso prekinili že navezani dobri in ve~letni stiki s KPD Bazovica, ter na kratko spregovorili o sebi in svojem ukvarjanju s fotografijo in poezijo. Mojca Bareša (1969), rojena v Celju, danes živi v Vodicah pri Šibeniku. Pesmi pi- še od mladih let in leta 1999 je izdala prvo pesniško zbirko z naslovom Moja pot v poeziji. Kot pravi, je bila to zapuš~ina, njen poklon Sloveniji, preden se je leto po zneje z družino preselila na hrvaško. V zadnjih letih je odkrila tudi ljubezen do fotografije. Na svojih posnetkih želi ujeti trenutke in jih ohraniti, kot so bili doživeti ali videni, v~asih skuša pozornost nameniti stvarem, ki so mimoido~im v vsakdanji naglici pogosto prezrte. Rada se poigra tudi s svetlobo in sencami, a ve~ni navdih ji ostaja neizmerna lepota narave. Karmen Đon|ivi} (1971) se je rodila v Postojni, pri njenih štirih letih pa se je družina iz Vipave preselila v Šibenik. Fotografija je zanjo svet umetniške svobode, ne postavlja si meja. Rada spontano beleži vse, kar jo privla~i in spodbuja ~ustva, najsi bo to impresivna pokrajina, nenavadno okolje, bitje … Posebej rada pa fotografira morje, kamen, ladje, globoko vtisnjene v njen vsakdan in življenje nasploh. Sploh pa so fotografije predvsem pobeg v njen svet, je med drugim poudarila. Gostjama se je za lep ve~er zahvalil predsednik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti} in izrazil upanje tudi na sre~anja ob podobnih dogodkih tudi v prihodnje. Posnetek z razstave je dostopen tudi na Facebook strani KPD Bazovica in naslovu https://youtu.be/kcyXe9cuVD8. y Marjana Mirkovi} Sedeži ~akajo obiskovalce, foto: Marjana Mirkovi} IZ DRU[TVA 6. december, Slovenski dom KPD Bazovica Miklavževanje 2020 L L etošnje miklavževanje je bilo druga~ no, ~isto posebno. Veselili smo se obiska sv. Miklavža, daril in dramske igrice, še posebno peke finih boži~nih piškotov. A nam jo je epidemija zagodla in na vse skupaj smo morali pozabiti. A sv. Miklavž je slišal, da so bili otroci letos izredno pridni, zato se je potrudil in poslal vsa darila k nam po svojih kurirjih. Kar na osemdeset otrok so v naši u~ilnici ~akala darila, polna lepih presene~enj, neizogibne šibe in tudi sadja. Otroci so vseeno bili zelo veseli daril. Upamo, da bo leto 2021 boljše, bolj radostno in veselo ter da bodo po naših hodnikih spet odmevale otroške pesmi in njihov razigrani smeh. y Sandra Grudeni} Miklavževanje na daljavo, foto: Sandra Grudeni} 14.–24. december, Slovenski dom KPD Bazovica Morpurgi, potomci mariborskih Judov, razstava njega veka do obdobja po drugi svetovni vojni. Razstava je nastala v sodelovanju Mestnega muzeja v Splitu in Sinagoge Maribor – Centra judovske kulturne dediš~ine iz Slovenije, reški postavitvi pa se je pridružil še muzej judovske skupnosti v Trstu Carlo e Vera Wagner, ki je skupaj z Judovsko ob~ino Reka raziskal gradivo o Carlu Nathanu Morpurgu. Na odprtju sta skupinico navzo~ih uvodno pozdravila predsednik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti} in predsednik judovske skupnosti na Reki Ranko Špigl, razstavo pa je predstavila ve~letna aktivna ~lanica te skupnosti, dobra poznavalka in raziskovalka Rina Brumini, zaslužna tudi za postavitev. Ob tej priložnosti je prebrala pozdravno pismo ravnateljice Mestnega muzeja Split Branke Brekalo, tajnica KPD Bazovica Sandra Grudeni} pa je prebrala obširen pozdrav v slovenskem jeziku, ki ga je poslala kuratorica razstave iz Maribora Marjetka Bedra~, ker žal epidemiološke razmere niso dovolile obiska iz Slovenije. Vse navzo~e je pozdravil tudi reški podžupan Marko Filipovi}, ki je razstavo tudi uradno odprl. Navzo~i so bili tudi predstavniki ve~ medijev. ^lanek je naslednjega dne izšel tudi v Novem listu, o razstavi pa si lahko ve~ preberete tudi na spletni strani reškega dnevnika www.novilist.hr. y Sandra Grudeni} Temo predstavila Rina Brumini, foto: Sandra Grudeni} Iz katalogov za razstave o družini Morpurgo V V okviru sodelovanja z drugimi manjšinskimi organizacijami v mestu in županiji smo tudi v tem, za prireditve in dogodke neprijaznem ~asu z dovoljenjem lokalne Civilne zaš~ite na ogled postavili razstavo Judovske ob~ine Reka z naslovom Morpurgi, potomci mariborskih Judov. Fotografsko-dokumentarna razstava na osmih panojih pri~a o zgodovini družine Morpurgo od sred IZ DRU[TVA IZ PLANINSKE SKUPINE 4. oktober, Sopalj S S kupni izlet s hrvaškim planinskim društvom (hPD) Platak bi moral biti izpeljan 26. septembra, a nam je vreme zmešalo na~rte. Nameravali smo na vrhove nad Vinodolom. Žal je izredno slabo vreme onemogo~ilo skupno druženje reških planincev. 4. oktobra so bazoviški planinci imeli v na~rtu izlet v Gorski kotar, ki naj bi zamenjal zaradi korone onemogo~ eno sre~anje s primorskimi planinci na Slavniku. Slabo vreme in veliko neurje v petek sta prepre~ila obisk tega prelepega dela hrvaške. No, v napovedi najavljena majhna son~na luknja v nedeljo dopoldan je omogo~ala nekaj ur sprehoda nekje v bližini. Žal kljub pravo~ asnemu obveš~anju prijavljenih ni bilo veliko. Na koncu sta izlet izpeljala samo dva ~lana PS. In ni jima bilo žal. Igre oblakov in sonca, razgledi malo na Vinodol in malo na morje, od U~ke do Velebita, ostanki cerkvice svetega Kuzme, skal 18. oktober, Še en rezervni izlet, Standar nad Labinom I I stra vedno ponudi kaj zanimivega iz svoje kulinarike, zgodovine, naravnih lepot ali hribov. Tokrat so se planinci Bazovice odlo~ili za gorski greben med Plominom in Labinom. Dva istrska kaštela in med njima hrib, visok okrog 470 metrov. Izleti z osebnim prevozom so postali realnost, enako kot obiski bližnjih gora in tistih s te strani meje. V Labinu se je zbrala kar lepa avtomobilska karavana, saj si je tega izleta zaželelo okrog dvajset ~lanov. Zapeljali so se do vasice Ripenda Kras, od koder je do vrha nekaj ve~ kot uro lahkotne hoje brez strmih vzponov. Vrh je vreden obiska, ~eprav razgled pro- ti morju zastira mediteranska makija. Zato se proti zahodu vidi cela Istra, proti nat, 321 metrov visok Sopalj, na katerega je bilo treba zadnje metre malce splezati, dišave žajblja in smilja, malo iznajdljivosti na z vodo premo~enih poteh po dolini, skratka izlet za sladokusce. V Vinodol se bo treba še vrniti, saj je na razpolago nekaj sto kilometrov ozna~enih poti in številne razgledne to~ke. Premalo od vsega tega so planinci Bazovice obiskali do sedaj. y Darko Mohar severu je lep pogled proti grebenu Sisola, dale~ za njim pa svoj tema~ni in obla~ni obraz pokaže U~ka. Izlet se je kon~al z razgledom starega Labina, enega lepših kaštelov Istre. y Darko Mohar Na vrhu, iz arhiva Marina Dubrovi}a PS na vrhu Standarja, foto: Darko Mohar Labin, staro jedro, foto: Darko Mohar IZ DRU[TVA 14 Covid je konec leta ponovno pritisnil. Na tiso~e obolelih, tudi med ~lani Bazovice, na stotine in tiso~e umrlih na hrvaškem, v Sloveniji, v celi Evropi. Zaprte meje, najprej med državami, potem tudi med kraji, zaprti lokali in gostilne. Tudi PS je po~asi zaprla svoje družabno delovanje. Ni~ sestankov, razstav, predavanj, skupnih izletov. Depresija. Dnevi so vse krajši, tema~nejši, z veliko oblakov, dežja, vlage. Ob~asni telefonski pogovori ali elektronska pošta, in to je vse od stikov. Siva in vlažna megla se je zavlekle v naše duše, strah, nezaupanje v bližnjega. Naklju~ni stiki z okuženimi rezultirajo s samoizolacijo, še svojih bližnjih si ne upaš obiskati. A ~as vseeno hitro te~e, tokrat mimo tebe. hitro smo ~lani PS ugotovili, da tako ne bo šlo. Depresija in strah sta nevarnejša od covida. Zaklju~ili smo, da bomo še naprej odhajali v hribe in da bomo o obiskih bližnjih vrhov poro~ali ostalim ~lanom po sredstvih moderne komunikacije. Da sami sebi in svojim prijateljem dopovemo, da je življenje še naprej lepo, da so jesenske barve še vedno okrog nas, da se morje lesketa in šepeta, da sonce greje in da so son~ni zahodi še vedno nekaj najlepšega v naših krajih. Da še obstaja glasba, da o~i še naprej vidijo, da velja posneti, zapisati, pokazati, dopovedati. Da je tvoja usoda v tvojih rokah, da se ne smeš predati brez boja. Kar nekaj posnetkov se je zbralo v arhivu vodje skupine. Nekateri so v hribe odhajali ve~, drugi manj. Nekateri so snemali svoje izlete in jih podelili z drugimi, drugi so jih snemali, a posnetkov niso poslali, spet tretji jih sploh niso snemali. V glavnem, potepali smo se po hribih nad Vinodolom, po stezah ob morju od Jadranova do Novega Vinodolskega, po otoku Krku, U~ki, Istri, ob njenih slapovih, gri~ih in vrhovih, Grobniških Alpah in Gorskem kotarju, Medvednici, pod Velebitom in Dalmaciji. Ugotovili smo, da je kraj, v katerem živimo, izredno lep in da je vprašanje, ali bomo uspeli do konca življenja prehoditi vse poti in stezice, ki so izpeljane tu, blizu nas. In še nekaj nam je uspelo. Stiki s prijateljskimi društvi na Reki, v Sloveniji in Italiji niso izginili, prijateljstvo je še vedno tu, le malce skrito ~aka, da gre ujma mimo, in se bo potem razbohotilo v vsej svoji lepoti. y Darko Mohar Oktober, november, december Z izleti po bližnjih hribih proti depresiji in bolezni Z enega od izletov, foto: Marcella Vu~kovi} Veselim se Veselim se majhni cvetlici, ki v visoki travi ponosno stoji, veselim se beli ptici ki elegantno preko neba leti. Veselim se soncu v višini, ki poskrbi, da je telesu toplo, vedno stoji tu v tišini, za našo dušo pa pobarva nebo. Veselim se naravi, ki ima vedno za nas lep motiv, ~e znaš uživati v njej, ti da ob~utek, da si živ. V vsej tej naravni lepot, bojim se le ljudi, ker v svoji slepoti uni~ujejo lepe stvari. Vendar pa narava vseeno ne more napolniti mojega srca, kot to lahko naredijo dobri ljudje. y Mojca Bareša Šibenik, 3. decembra 2020, v zahvalo društvu Bazovica Sem doma Ko se spuš~am ~ez Nanos k tebi, Vipava te~e, se mi smehlja. ^aven ~uva še malo snega … Sem doma! Sem doma! Svet Križ na sredi doline, trte žlahtne vabijo v klet. O, kako burje sem vesela, ~eprav ~utim jo v kosteh. Sem doma! Sem doma! Vem, zato ker kri zavre! Primorska zemlja me hrani! Non'ca ~aka, diši kofe!!! Še naprej Rožna Dolina, slišim pesem z Goriških brd. Najlepša ti si, So~a, kraljica, besede slav~ka prinašaš z vrhov! Sem doma! Sem doma! Vem, zato ker kri zavre! Primorska zemlja me hrani in ostajam brez besed ... y Karmen Đon|ivi} LITERARNI KOTI^EK Mojca Bareša, foto: Marjana Mirkovi} Karmen Đon|ivi}, foto: Marjana Mirkovi} USTVARJALNI COVID 16 Bazovica feat. Sokolovac ali Sokolovac vs. Bazovica Planinski prijatelji o vezeh s PS KPD Bazovica, nadaljevanje iz prejšnjih številk Prvo sre~anje: Skupina planincev, ~lanov hrvaškega planinskega društva (hPD) Sokolovac iz Požege, sicer vseh zaposlenih v tamkajšnjem podjetju Elektra, se je 14. septembra 2013 iz planinskega doma Kugina ku}a (1180 m), njihove "baze za napad" na okoliške gorske vrhove, odpravila proti najvišjemu vrhu srednjega Velebita, Šatorini (1624 m). Z enakim namenom, ne vedo~ eni za druge, je iz smeri planinskega doma Mrkvište iz Štirova~e prodiralo "štirideset planincev s Tržaškega in Koprskega ter Gorenjske in seveda Reke z okolico" (piše D. M.). In to~no opoldne je na vrhu nastala gne~a. ^eprav se nikoli prej niso vide- li, niti slišali eni za druge, je sledilo pozdravljanje, medsebojno ponujanje napitkov, fotografiranje, obljubljanje sodelovanja v prihodnje in podobno, kar planinci obi~ajno po~nejo, ko pridejo na kakšen planinski vrh. Po daljšem ~asu, vsaj tako se je takrat zdelo, je sledilo slovo – vsak na svojo stran, nazaj v "bazo", Kugino ku}o oziroma Mrkvište. Vendar pa "~lovek snuje, bog odlo~a" in "prst usode" je vse napotil v Kugino ku}o (v ve~ skupinah in ne ravno isto~asno, toda to je nekoliko daljša zgodba). Pika na i izleta pa so bile organizacija prevoza štiridesetih planincev od Kugine ku}e v njihovo bazo na Mrkvištu in trdne (obojestranske) obljube o prihodnjem planinskem sodelovanju novih znancev z morja, gora in ravnic. Takole pa je to prvo sre~anje (novinarsko kratko in jedrnato) opisal Darko Mohar za spletno stran Gore-ljudje (20. september 2013, https://www.gore-ljudje.net/novosti/97222/): "/…/ V soboto so se vsi skupaj povzpeli na 1622 metrov visoko Šatorino, na kateri je posebno prijetno bilo slu~ajno sre~anje s planinci iz hPD Sokolovac iz Požege v Slavoniji. Povezani sta bili hrvaška in zastava SPD Trst s slovenskimi nacionalnimi simboli kot zagotovilo planinskega prijateljstva, ki ne pozna meje /…/" Drugo sre~anje: Že dva ali tri mesece pozneje je vodja PS Bazovica Darko Mohar, o~itno ~lovek hitre akcije, ko gre za uresni~itev planinskih dogovorov in sre~anj, novim znancem z ravnice poslal vabilo na izlet, poimenovan Škraping po obali Baške na otoku Krku, 23. februarja 2014. Slavonci Krka niso nikoli prej obiskali (po planinsko) in so se dan prej napotili v Crikvenico, bazo pohoda, in naslednje jutro (še pred organizatorjem ) prispeli na zborovsko mesto, parkiriš~e v Baški. Znova je sledilo pozdravljanje, medsebojno ponujanje napitkov, fotografiranje, obljubljanje sodelovanja v prihodnje in vsega, kar planinci obi~ajno po~nejo, ko se najdejo na parkiriš~u. Skupina B: Baška – ograde mrgarji, Ljubimer – plaža Baškoti}a porat in rt Škuljica – vrh Bag – Baška; približno štiri ure hoda in skupno 400 m vzpona, lažja pot (piše in vodi D. M.), planinsko kosilo v restavraciji, vse pa spet "za~injeno" z veliko zgodb, fotografiranja in (malo) napitkov. Komaj na "jedvite jade" smo se v Baški lo~ili. "Fini neki ljudi .". Tretje sre~anje: Za ravnotežje so Slavonci že septembra istega leta gostili Bazovico na doma~em terenu: Papuk, Velika, U~noizobraževalno središ~e (Nastavno-obrazovni centar, NOC) Elektrogospodarstva hrvaške (hrvatska elektroprivreda, hEP), Nevoljaš, Jankovac (od 20. do 21. septembra 2014). "Tre}a – sre}a!" No, takrat pa je bilo vsega: vzponov, spustov, razli~nih gob – surovih in pe~enih, sonca, dežja, suhega in mokrega, slanine, klobas itd. – vse sušeno/dimljeno/pe~eno, razgledov in megle okrog nas, pokušin vina in prigrizkov, ve~erij, kosil in zajtrkov, glasbe, plesa in pesmi, Grofovih in drugih poti, dragih prijateljic in prijateljev ter na koncu žalostnih/sre~nih/ obetajo~ih sloves. Razšli pa smo se naposled na Jankovcu, z rezultatom medsebojnih sre~anj 1 : 1 (na lastnih terenih) in 0 : 0 (ob strani, na Velebitu). Nadaljevanje seveda sledi… Neutrudni in malo zgovornejši v prispevku Potepanje po Papuku je Darko Mohar za Gore-ljudje o obisku Slavonije med drugim zapisal (27. september 2014, https://www.gore-ljudje.net/novosti/111028/): "/…/ Predvsem ~e je popotnik imel sre~o in že prej spoznal doma~e ljudi, ki mu bodo z neskon~no odprtostjo in gostoljubnostjo pokazali najlepše koti~ke svojega kraja. To sre~o so imeli ~lani PS KPD Bazovica z Reke, saj so na enem od svojih zanimivih pohodov po Velebitu spoznali ~lane PS Športnega društva Elektra iz Požege (vsi so tudi ~lani tamkajšnjega hPD Sokolovac, op. avtorja). Zato so v prekratkem dvodnevnem obisku lahko videli najlepše dele te prelepe gore. Povzpeli so se mimo Veli~kega gradu na Lapjak, kontrolno to~ko hrvaške planinske obhodnice, na Nevoljašu doživeli tisto, drugod že zdavnaj izumrlo prvotno planinstvo "ob ognju", se sprehodili skozi prelepe gozdove in ob hitri reki Dubo~anki zve~er zaplesali v Veliki, obiskali Jankovac z dvojnim jezerom, Grofovo u~no stezo in slapom Skakavac, najlepšim del~kom slavonskih hribov. Iz prvega, slu~ajnega sre~anja se je tako razvilo lepo prijateljstvo. Zato so že v na- Z izleta na Sv. Ivan na Pelješcu, foto: Darko Mohar USTVARJALNI COVID 17 ~rtih novi projekti in sre~anja. Saj ena od nalog planinstva je povezovanje ljudi iz razli~nih koti~kov tega našega skupnega doma, ki ga imenujemo Zemlja." ^etrto sre~anje: PS KPD Bazovica, 12. april 2015: Kripanj – hahli}i (Grobniške Alpe). Bazovica spet vodi 2 : 1. Zjutraj je bilo na stari cesti proti Reki pri odcepu za Platak malo Bazovi~anov, malo Slavoncev in glej, lep in tokrat pravi celodnevni planinski izlet. Na ~elu kolone spet jaha D. M. Na vabilu nam je 7. aprila napisal: "/…/ Veselilo nas bo, ~e se nam vsaj kdo pridruži. Ta izlet smo si zamislili nekoliko druga~e, kot sicer klasi~en vzpon na hahli}e iz Podkilavca: z avtomobili bi odšli proti Platku in jih pustili pri lovski ko~i na Kripnju (kripanjska pot je makadamska cesta, ki se s ceste proti Platku po približno štirih kilometrih odcepi levo). Od lovske ko~e bi se naprej odpravili v smeri proti primorskemu Kleku (malo nad 1200 m), se povzpeli nanj, pa se prek Nebes spustili v Gorni~ko in proti domu na hahli}ih /…/". In tako je tudi bilo! Po celodnevni hoji v lepem son~nem dnevu in po lepi pokrajini v družbi dragih ljudi nas je na hahli}ih pri~akal Ivica z ocvrtimi kokošjimi jajci in šparglji. "Fešta z (zelenimi) jajci!" Kot obi~ajno, so znova sledili pozdravljanje in nazdravljanje, medsebojno ponujanje napitkov, fotografiranje, obljube sodelovanja v prihodnje in podobno, kar pa~ planinci po~no, ko se najdejo v planinskem domu. ^as slovesa se je bližal in še dolgo so se mahajo~ eni drugim Bazovi~ani po~asi spuš~ali proti Potkilavcu, Slavonci pa so s solzami v o~eh ostali in preno~ili v do- mu – zakloniš~u. Peto sre~anje: Da bi ublažili planinske navijaške strasti (kdo vodi v številu sre~anj), smo se znova sre~ali na nevtralnem terenu, to je na polotoku Pelješcu, od 30. maja do 4. junija 2015. Kakšen uvod v poletje! Prava turisti~noplaninska poslastica ŕ la carte D. M. Že ob naštevanju nas obidejo (turisti~noplaninske) skomine: Orebi} -Perna, Sv. Ilija (961 m), Lumbarda, otok Badija, Kor~ula: Kom (508 m), Blato, Vela Luka, Kor~ula, Sv. Ivan (469 m), Žuljana itd. Kako se da na kratko opisati to sre~anje? Nikakor! A vendarle: avtomobil, avtobus, ladja, trajekt, gojzarji, natika~i, bose noge, riba, jagnjetina, zamrznjena trdo (ne)kuhana jajca (?), sladoled, pija~a, slana voda (nekateri to imenujejo tudi morje), (navadna) voda (morda samo v kakšnem kolenu), "gori-doli" planinarjenje, sprehodi, plavanje, son~enje itd. Resni~no smo se imeli (pre)lepo! Šesto sre~anje: Vše~ nam je bil "nastop" na nevtralnem terenu in spet smo bili skupaj na hvaru od 23. do 29. maja 2016. Znova turisti~no-planinsko potepanje, spet D. M. in spet (pre)dobro, kot na Pelješcu. Tokrat Drvenik, Su}uraj, humac, Grap~eva jama, Stari Grad, Sv. Nikola (626 m), Sv. Nedjelja in jama, hvar, Pakleni otoki, Jelsa itd. Pa "tko to može platiti" … in opisati …? Težko (in pla~ati in opisati)! Sedmo sre~anje: Nismo sicer šteli, vendar 2 : 2 le zveni bolj miroljubno, pa Bazovica je "jezdila" po jesensko obarvani Slavoniji od 14. do 15. septembra 2018 in se spotoma ustavila tudi v požeški "zlati" dolini (Vallis Aurea). Malo smo planinarili do ruševin starega gradu Ružice pri Orahovici, malo "podrumarili" v kleteh Kutjeva in Velike, pa spet malo planinarili do Jankovca (ali se sprehajali po Požegi in etno vasi Stara Kapela) ter se na koncu poslovili (seveda pred tem z dogovorom o sre~anju številka 8). Osmo sre~anje … upam, da nikakor ne tudi zadnje: Naposled Sokolovac (vsaj odslej) vodi 3 : 2 – Bazovica se pride "zmo~it" v Kutjevo in Veliko novembra 2019 (na Martinovo). Bilo je mokro – nekaj od dežja, nekaj pa od … A kot pravi "stari (planinski) ma~ek", se D. M. zaveda neugodnega rezultata in povabi (planinsko) "okrepitev" – veselo in družabno (planinsko) ekipo iz Novega Sada. V standardni bazi Bazovice v Požeški kotlini, v NOC hEP v Veliki, je bilo to, kot vedno do zdaj, zanimivo sre~anje… Za konec pa, kot pravi eden izmed slavonskih ljudskih napevov, be}arac: "Što smo znali to smo "otpjevali", što još znamo ne b' u kola stalo!" yKronološki zapis za Bazovico in Sopotja (priloga Ustvarjalni covid) prispeval Tomislav pl. Garilovi} (pl.: planinec, op. avtorja). Za spomin na Primorski Klek, foto: Darko Mohar Hahli}i 2015, arhiv Darka Moharja. USTVARJALNI COVID 17 ~rtih novi projekti in sre~anja. Saj ena od nalog planinstva je povezovanje ljudi iz razli~nih koti~kov tega našega skupnega doma, ki ga imenujemo Zemlja." ^etrto sre~anje: PS KPD Bazovica, 12. april 2015: Kripanj – hahli}i (Grobniške Alpe). Bazovica spet vodi 2 : 1. Zjutraj je bilo na stari cesti proti Reki pri odcepu za Platak malo Bazovi~anov, malo Slavoncev in glej, lep in tokrat pravi celodnevni planinski izlet. Na ~elu kolone spet jaha D. M. Na vabilu nam je 7. aprila napisal: "/…/ Veselilo nas bo, ~e se nam vsaj kdo pridruži. Ta izlet smo si zamislili nekoliko druga~e, kot sicer klasi~en vzpon na hahli}e iz Podkilavca: z avtomobili bi odšli proti Platku in jih pustili pri lovski ko~i na Kripnju (kripanjska pot je makadamska cesta, ki se s ceste proti Platku po približno štirih kilometrih odcepi levo). Od lovske ko~e bi se naprej odpravili v smeri proti primorskemu Kleku (malo nad 1200 m), se povzpeli nanj, pa se prek Nebes spustili v Gorni~ko in proti domu na hahli}ih /…/". In tako je tudi bilo! Po celodnevni hoji v lepem son~nem dnevu in po lepi pokrajini v družbi dragih ljudi nas je na hahli}ih pri~akal Ivica z ocvrtimi kokošjimi jajci in šparglji. "Fešta z (zelenimi) jajci!" Kot obi~ajno, so znova sledili pozdravljanje in nazdravljanje, medsebojno ponujanje napitkov, fotografiranje, obljube sodelovanja v prihodnje in podobno, kar pa~ planinci po~no, ko se najdejo v planinskem domu. ^as slovesa se je bližal in še dolgo so se mahajo~ eni drugim Bazovi~ani po~asi spuš~ali proti Potkilavcu, Slavonci pa so s solzami v o~eh ostali in preno~ili v do- mu – zakloniš~u. Peto sre~anje: Da bi ublažili planinske navijaške strasti (kdo vodi v številu sre~anj), smo se znova sre~ali na nevtralnem terenu, to je na polotoku Pelješcu, od 30. maja do 4. junija 2015. Kakšen uvod v poletje! Prava turisti~noplaninska poslastica ŕ la carte D. M. Že ob naštevanju nas obidejo (turisti~noplaninske) skomine: Orebi} -Perna, Sv. Ilija (961 m), Lumbarda, otok Badija, Kor~ula: Kom (508 m), Blato, Vela Luka, Kor~ula, Sv. Ivan (469 m), Žuljana itd. Kako se da na kratko opisati to sre~anje? Nikakor! A vendarle: avtomobil, avtobus, ladja, trajekt, gojzarji, natika~i, bose noge, riba, jagnjetina, zamrznjena trdo (ne)kuhana jajca (?), sladoled, pija~a, slana voda (nekateri to imenujejo tudi morje), (navadna) voda (morda samo v kakšnem kolenu), "gori-doli" planinarjenje, sprehodi, plavanje, son~enje itd. Resni~no smo se imeli (pre)lepo! Šesto sre~anje: Vše~ nam je bil "nastop" na nevtralnem terenu in spet smo bili skupaj na hvaru od 23. do 29. maja 2016. Znova turisti~no-planinsko potepanje, spet D. M. in spet (pre)dobro, kot na Pelješcu. Tokrat Drvenik, Su}uraj, humac, Grap~eva jama, Stari Grad, Sv. Nikola (626 m), Sv. Nedjelja in jama, hvar, Pakleni otoki, Jelsa itd. Pa "tko to može platiti" … in opisati …? Težko (in pla~ati in opisati)! Sedmo sre~anje: Nismo sicer šteli, vendar 2 : 2 le zveni bolj miroljubno, pa Bazovica je "jezdila" po jesensko obarvani Slavoniji od 14. do 15. septembra 2018 in se spotoma ustavila tudi v požeški "zlati" dolini (Vallis Aurea). Malo smo planinarili do ruševin starega gradu Ružice pri Orahovici, malo "podrumarili" v kleteh Kutjeva in Velike, pa spet malo planinarili do Jankovca (ali se sprehajali po Požegi in etno vasi Stara Kapela) ter se na koncu poslovili (seveda pred tem z dogovorom o sre~anju številka 8). Osmo sre~anje … upam, da nikakor ne tudi zadnje: Naposled Sokolovac (vsaj odslej) vodi 3 : 2 – Bazovica se pride "zmo~it" v Kutjevo in Veliko novembra 2019 (na Martinovo). Bilo je mokro – nekaj od dežja, nekaj pa od … A kot pravi "stari (planinski) ma~ek", se D. M. zaveda neugodnega rezultata in povabi (planinsko) "okrepitev" – veselo in družabno (planinsko) ekipo iz Novega Sada. V standardni bazi Bazovice v Požeški kotlini, v NOC hEP v Veliki, je bilo to, kot vedno do zdaj, zanimivo sre~anje… Za konec pa, kot pravi eden izmed slavonskih ljudskih napevov, be}arac: "Što smo znali to smo "otpjevali", što još znamo ne b' u kola stalo!" yKronološki zapis za Bazovico in Sopotja (priloga Ustvarjalni covid) prispeval Tomislav pl. Garilovi} (pl.: planinec, op. avtorja). Za spomin na Primorski Klek, foto: Darko Mohar Hahli}i 2015, arhiv Darka Moharja. Kako sem preživljam vikende? IZ POUKA DPS U~iteljica DPS v KPD Bazovica Vida Srdo~ nam je tokrat poslala prispevke Line Podlogar, Mihaele Sirotnjak Železnik ter zakoncev Danijele in Dejana Jakši}a. Zahvaljujemo se avtorjem in u~iteljici. Kako sem preživela vikend Ponavadi vikend preživljam s svojo francosko buldogico Mai, in ~e je lepo vreme, greva na sprehod. V soboto je prišel moj prijatelj in sodelavec iz Zagreba in sva šla na ve~erjo. V nedeljo sem šla na sprehod do mesta, spila kavo v najini najljubši kavarni in uživala na soncu. Zve~er sem šla k prijateljici, kjer sva jedli quiche in gledali film Borat 2. y Lina Podlogar, u~enka DPS v KPD Bazovica Kako preživljam vikende? flore in favne, ~e ~lovek tu ne bi ~istil Vikende preživljam zelo aktivno. Pogosto grem s svojo družino gozdov. in prijatelji z otroki na izlete v naravo. Prejšnji vikend smo šli v Sprehod po Land art poti traja približno Park narave U~ka in smo se sprehodili po gozdni poti Land art tri ure, vendar je trajalo tudi dlje, ker smo Stražica – Sapa}ica. fotografirali, prigriznili malico in se usta na Pot pripoveduje pravljico o ~lovekovem vplivu na naravo, pa ne vili vsaki land art to~ki (Pravlji~ni samo o negativnem vplivu, ki se danes zelo poudarja, ampak gozd, Rde~e drevo, Kamniti zobje, Labi- Ena izmed spominskih tudi o pozitivnem. Tako instalacija, imenovana Ro~ni odtisi, rint, Stražarji, Kamniti gozd itd.). Ta to~k, foto: www. pp-ucka.hr pove, da ne bi bilo gorskih pašnikov in raznolikosti njihove krožna pot, dolga 6,5 kilometra, je kombinacija umetniških posegov v formah land in rock arta. Umetnine so na mestih, kjer jih najmanj pri~akuješ. hodili smo in vdihovali vonjave gozda, objemali drevesa, gradili kamnite stolpe, iskali izhod iz kamnitega labirinta. Nismo pa mogli slišati vseh zvokov narave, ker je bil glas otroške igre vedno mo~nejši od zvoka ptic in vetra v krošnjah. Vendar pa je tudi otroški smeh prekrasen, žlahten zvok in pesem za "materina ušesa". Po pohodu smo si v Boljunu v Istri privoš~ili kosilo iz doma~e kuhinje. Po- tem smo se utrujeni in zadovoljni odpravili domov, da bi se pripravili za še en aktiven in lep teden. y Mihaela Sirotnjak Železnik, u~enka DPS v KPD Bazovica Kako sva preživela vikend: jesen na Pokljuki Po~akala sva, da se meje spet odprejo, a nama se zdi, da spet piševa isto zgodbo. Vendar pa ni povsem tako. Pomlad sva namenila ohranjanju vrhunske forme, da bova pripravljena, ko se stvari normalizirajo. Tokrat sva bila tako duševno kot fizi~no precej zanemarjena, ~akala sva, da se odprejo meje in se spet odpraviva na izlet k sosedom v Slovenijo. Obi~ajne ideje, ki se jim ne moreva izogniti, so naju vodile v smeri na~rtovanja, kot da bova v Alpah preživela tedne in ne le enega dne. Pregledala sva vse vremenske napovedi, se pogovorila o morebitnih vzponih in na koncu sklenila, da morava narediti obrat. Potrebovala sva le uživanje v tistih alpskih pokrajinah in nekaj treninga za mišice. Odlo~ila sva se, da greva s Pokljuke (Rudno polje) na okoliške vrhove Viševnik (2050 m), Mali Draški vrh (2132 m), Veliki Draški vrh (2243 m) in Tosc (2275). Bila sva že na vseh, razen na Malem Draškem vrhu, ampak do njega je le kratek, 200-metrski odmik po grebenu med Viševnikom in Velikim Draškim vrhom. Na vseh sva že bila na preteklih izletih, vendar jih nisva združila v eno veliko krožno turo, prav tako sva bila na njih samo v snegu. Ta pot je bila res dobra odlo~itev. Do~akali so naju lep jesenski dan, ~udovite barve, toplo vreme za ta letni ~as in neverjetni razgledi povsod okoli naju. Uživanje zagotovljeno. Po drugi strani pa je najina alpska forma nekoliko upadla (kar je bilo pri~akovati, samo odhod v Alpe ustvarja tisto pravo alpsko formo), ven dar sva tudi trening uspešno rešila. Mimogrede, vsak od teh vrhov (razen morda Malega Draškega vrha, ~e ga vzamemo kot individualno destinacijo) je odli~en izlet za pohodnike – za~etnike po Alpah. Vzponi niso zelo dolgi in težki in tehni~no niso zahtevni, razgledi z vrhov pa so preprosto nepopisni. Viševnik, Veliki Draški vrh in Tosc so kot posamezni dnevni cilji odli~ni izleti za vso družino. Reko sva zapustila okoli 4.30, v temi, in potovala s kr~em v želodcu, prvi~ po skoraj štirih mesecih. Od vseh sprememb, ki so se nama zgodile v zasebnem in poslovnem življenju, naju je najbolj prizadelo dejstvo, da ne moreva vsak vikend "pobegniti" v Alpe. Samo da imava to razkošje, vse drugo je manj pomembno. Vedno misliva, da nekaj, kar imate najrajši, ne sme povzro~iti, da se po~utite prazno, ko tega nimate. Ne veva, kako se temu izogniti, in mogo~e se prepri~ujeva, da ne bi smelo biti tako ... Kdo ve ... Nenavadno vožnjo do parkiriš~a na Pokljuki sva zaklju~ila z zajtrkom in odhodom okoli 7.30. Na Viševniku je vedno veliko ljudi in tudi tokrat je bilo tako, ~eprav moram povedati, da so bile okoli naju samo ženske. Veliko žensk. Cel dan sva sre~evala ekipe vsaj štirih žensk, vseh starosti. Edini par, ki sva ga zjutraj sre~ala, je imel enak komentar – videla sta najprej žensko, ki je šla proti njima. Po kratkem pozdravu pa sta videla še moškega za njo in bila tako šokirana, da sta takoj izustila: "Ah, moški, ni še ena baba!" Lepo smo se nasmejali! Bilo je obla~no jutro, ~eprav je bila vremenska napoved precej boljša. Pisala sva že o tem, da sva bila tam, a razgled, ki se je od Rjavine odprl do Triglava, naju vedno spominja na tistega iz nekaj odstav kov prej. Najvišji vrhovi posuti s snegom kot s sladkorjem kažejo, da prihaja zima. Upava, da jo bova lahko preživela tam, v Alpah. Fotografirava in uživava, ni~ nama ne more pokvariti dneva. hitro pogledava naslednje današnje cilje in greva naprej. Naslednji je Mali Draški vrh, do katerega pridete po neozna~eni poti s Srenjskega prevala (1958 m) po precej strmem in krušljivem, a ne preve~ zahtevnem vzponu. Tudi ta vzpon ne traja dolgo, zato imava spet priložnost uživati v neverjetnih razgledih. Z vrha ne bova šla po grebenu v smeri Velikega Draškega vrha, ker sva prebrala, da je precej krušljiv – naj ostane za zimske mesece. Vrneva se na Srenjski preval in slediva markirani poti proti Velikemu Draškemu vrhu, pre~kava pot pod Malim Draškim vrhom po kratkem in lahkem delu, opremljenem z jeklenicami in klini. Tu pa se odpirajo razgledi, ki jih fotografije lahko le delno pri~arajo. Ne veva, morda tisti, ki to bere, misli, da pretiravava, vendar se nama ne zdi tako. Na to sva ~akala že dolgo, zato se ne moreva naveli~ati te lepote – ob~asno leživa v travi in vpijava vse okoli sebe. Ob vznožju Velikega Draškega vrha zapustiva markirano pot, ki vodi do Studorskega prevala (1892 m), in slediva možici. Veliki Draški vrh sploh ni ozna~en, je pa pot vidno uhojena. Razmeroma hitro prideva na vrh in spet zadrživa dih. Ta navpi~ni cikcak vzpon ponovno odpira neverjetne razglede. Tu si spet privoš~iva kratek odmor in opazujeva nekega tipa, kako vzleti s padalom. Vzpon na Veliki Draški vrh je bil torej po severovzhodnem grebenu, spust pa po jugozahodnem grebenu proti Studorskemu prevalu. Po spustu na Studorski preval sva že nekoliko utrujena, a naju ~aka še Tosc. ^eprav se vreme slabša, vztrajava pri vzponu, ker veva, da ima Tosc od vseh teh štirih vrhov najlepši razgled. Izrazito zelena trava na vrhu je kot nalaš~ za poležavanje, Triglav pa je kot na dlani. Po~asi se povzpneva do zadnjega današnjega cilja in ujameva najbolj neverjetne razglede, medtem ko se oblaki nabirajo. Na vrhu kosiva in se odpraviva navzdol. Kratek del poti, morda 10 minut, hodiva s parom iz Ljubljane. Ve~inoma klepetamo o tem, kje vse smo plezali, o gorah, naravi in koroni, seveda. Kon~ni izplen sploh ni slab: štirje vrhovi, 1.800 metrov vzpona, skupno 18 kilometrov hoje in malce plezanja po Malem Draškem vrhu. hodila sva 10 ur, ~eprav morava priznati, da sva vsaj tri ure porabila za odmore, ležanje v travi in uživanje na soncu ter v razgledih na Triglav – bil je tak dan in pika. Vožnja nazaj je diametralno nasprotna tisti ob prihodu. Kako naju lahko tak dan razveseli, je težko opisati. Ta ob~utek naju še vedno drži in še vedno gledava slike. ^e sva se v tej krizi ~esa nau~ila, je to, da je življenje prekratko, da ne bi po~ela tega, kar imava rada. Izkoristiti morava vsak trenutek. Gore so vedno tam, ~eprav jih ne vidiva, ampak zato jih sanjava prav vsak ve~er ... y Danijela in Dejan Jakši}, u~enca DPS v KPD Bazovica V hrvaš~ini objavljeno na www.zovplanine.com IZ POUKA DPS Si-T 20 9. oktober, SKD Prešeren, Lokve Novo slovensko kulturno društvo na Hrvaškem 29. oktober – 13. november, Galerija HDLU Juraj Klovi}, Reka Dialog, razstava fotografij ikeban Na seznam slovenskih kulturnih društev na hrvaškem je bilo 9. oktobra vpisano tudi Slovensko kulturno društvo Prešeren (navedeno je sicer Prešern, a po vsej verjetnosti gre za tiskarsko napako). Predsednica društva je Daniela Markovi}, podpredsednica Tihana Karlovi}, sicer vodja likovne skupine v KPD Bazovica, in tajnica Jelena Dedi}. Kot je navedeno, je bila ustanovna skupš~ina 20. septembra 2020, sedež pa je na naslovu Rudolfa Strohala 66 v Lokvah. Ve~ v prihodnji številki Sopotij. y Marjana Mirkovi} Reški umetniški fotograf Luciano Bibuli} je na razstavi Dialog v galeriji hDLU-ja predstavil fotografije ~udovitih kompozicij reške mojstrice ikebane z diplomo japonske akademije Sogetsu Ksenije Grabusin z umetniškim imenom So Ei (Cvet v rosi), nedavno preminule ve~letne ~lanice KPD Bazovica, priljubljene drobne gospe, kljub ~astitljivim letom vselej polne energije in s prijazno besedo za vsakega. Fotografije so nastajale v sodelovanju obeh ustvarjalcev, ki se je za~elo spomladi 2010. Sprva je bilo predvideno, da bo razstava v reškem mestnem muzeju, toda zaradi razli~nih vprašanj pozneje do tega ni prišlo. Vsekakor veseli, da so fotografije naposled le bile postavljene na ogled, na žalost pa Ksenija Grabusin ni do~akala razstave, ki si jo je v skladu s svojimi pri~akovanji sr~no želela vsa ta leta. Luciano Bibuli} je za razstavo izbral šestindvajset od skupno petdesetih fotografij ~udovitih ikeban, ki jih je Ksenija Grabusin skrbno in z velikim veseljem ustvarjala v skladu z vsemi letnimi ~asi. Kot je v lepo oblikovanem katalogu med drugim zapisala Jasna Rodin, gre za vrhunske fotografije na beli podlagi, za katere je avtor sam posebej za to priložnost osmislil tudi okvirje, skladno vpete v vizualno zasnovo razstave: Fotografije Luciana Bibuli}a so iskanje enostavnosti in popolnosti, skladnosti svetlobe in motiva, vrhunske fotografije, ki zaustavi podobo v trenutku. Zato sodelovanje s Ksenijo Grabusin tudi ni slu~ajno, temve~ temelji na prepoznavanju sinergij in skorajda istovetnem odnosu do narave in umetnosti … y Marjana Mirkovi} Vrhunske fotografije izjemnih ikeban, foto: Marjana Mirkovi} Tihana Karlovi} (v ospredju) s ~lanicami likovne skupine, foto: Marjana Mirkovi} Si-T 20 9. oktober, SKD Prešeren, Lokve Novo slovensko kulturno društvo na Hrvaškem 29. oktober – 13. november, Galerija HDLU Juraj Klovi}, Reka Dialog, razstava fotografij ikeban Na seznam slovenskih kulturnih društev na hrvaškem je bilo 9. oktobra vpisano tudi Slovensko kulturno društvo Prešeren (navedeno je sicer Prešern, a po vsej verjetnosti gre za tiskarsko napako). Predsednica društva je Daniela Markovi}, podpredsednica Tihana Karlovi}, sicer vodja likovne skupine v KPD Bazovica, in tajnica Jelena Dedi}. Kot je navedeno, je bila ustanovna skupš~ina 20. septembra 2020, sedež pa je na naslovu Rudolfa Strohala 66 v Lokvah. Ve~ v prihodnji številki Sopotij. y Marjana Mirkovi} Reški umetniški fotograf Luciano Bibuli} je na razstavi Dialog v galeriji hDLU-ja predstavil fotografije ~udovitih kompozicij reške mojstrice ikebane z diplomo japonske akademije Sogetsu Ksenije Grabusin z umetniškim imenom So Ei (Cvet v rosi), nedavno preminule ve~letne ~lanice KPD Bazovica, priljubljene drobne gospe, kljub ~astitljivim letom vselej polne energije in s prijazno besedo za vsakega. Fotografije so nastajale v sodelovanju obeh ustvarjalcev, ki se je za~elo spomladi 2010. Sprva je bilo predvideno, da bo razstava v reškem mestnem muzeju, toda zaradi razli~nih vprašanj pozneje do tega ni prišlo. Vsekakor veseli, da so fotografije naposled le bile postavljene na ogled, na žalost pa Ksenija Grabusin ni do~akala razstave, ki si jo je v skladu s svojimi pri~akovanji sr~no želela vsa ta leta. Luciano Bibuli} je za razstavo izbral šestindvajset od skupno petdesetih fotografij ~udovitih ikeban, ki jih je Ksenija Grabusin skrbno in z velikim veseljem ustvarjala v skladu z vsemi letnimi ~asi. Kot je v lepo oblikovanem katalogu med drugim zapisala Jasna Rodin, gre za vrhunske fotografije na beli podlagi, za katere je avtor sam posebej za to priložnost osmislil tudi okvirje, skladno vpete v vizualno zasnovo razstave: Fotografije Luciana Bibuli}a so iskanje enostavnosti in popolnosti, skladnosti svetlobe in motiva, vrhunske fotografije, ki zaustavi podobo v trenutku. Zato sodelovanje s Ksenijo Grabusin tudi ni slu~ajno, temve~ temelji na prepoznavanju sinergij in skorajda istovetnem odnosu do narave in umetnosti … y Marjana Mirkovi} Vrhunske fotografije izjemnih ikeban, foto: Marjana Mirkovi} Tihana Karlovi} (v ospredju) s ~lanicami likovne skupine, foto: Marjana Mirkovi} 14. november, Vukovarska ulica, Crikvenica Ve~ni ogenj, skulptura Vesne Rožman V V po~astitev spomina na žrtve Vukovarja so v Crikvenici odkrili skulpturo, imenovano Ve~ni ogenj, katere avtorica je akademska kiparka Vesna Rožman, priznana reška dizajnerka in med drugim tudi ve~letna grafi~na urednica glasila Sopotja. Priložnostne slovesnosti so se poleg predstavnikov državne in lokalnih oblasti obeh mest udeležili tudi nekdanji begunci, med vojno na hrvaškem nastanjeni v Crikvenici. Na skulpturi, veliki meter in pol, prevladuje oblika ~rke V, ki simbolizira za~ etnico naziva mesta Vukovar in Victory, zmago. Na obeh straneh ~rke V sta vrezani besedili, in sicer na eni Vukovar 18. 11. 1991 in na drugi Crikvenica pomni (s prevodom v angleš~ino, nemš~ino in francoš~ ino). Ogenj simbolizira svetle~i pravokotnik, ki je obenem tudi oznaka državnosti. Ve~ni ogenj simbolizira trajno ohranitev hvaležnega spomina na 8. december, Svet Evrope (SE) ELRMJ O O dbor ministrov SE je priporo~il hrvaški spodbujanje ozaveš~anja, da so manjšinski jeziki in kulture sestavni del hrvaške kulturne dediš~ine in da mora ve~ storiti za njihovo promocijo na podro~ju izobraževanja, v javni upravi in medijih. To temelji na poro~ilu, ki ga je pripravil Odbor strokovnjakov SE za Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih (ELRMJ), v sklopu katere so na hrvaškem kot manjšinski jeziki navedeni ~eški, istroromanski, italijanski, madžarski, nemški, romski, rusinski, srbski, slovaški, slovenski in ukrajinski jezik. Odbor strokovnjakov se je pri pripravi poro~ila med drugimi sešel tudi s predstavniki slovenskih organizacij in upošteval tudi njihovo mnenje ter tako za takojšnje ukrepanje navedel zagotovitev možnosti za predšolsko izobraževanje v slovenskem jeziku in za izobraževanje u~iteljev slovenskega jezika. Med drugim se priporo~a še objavo oddaj v televizijskem in radijskem programu v slovenš~ ini ter podporo izvajanju te~ajev tega jezika tudi za odrasle. Med novostmi tokratnih priporo~il SE velja med drugim še omeniti, da naj bi hrvaška radiotelevizija (hRT) v prihodnje za oddajo Si- Skulptura Ve~ni ogenj za trajno povezanost prijateljskih mest, foto: Istog @o` Zavzemanje tudi za slovenš~ino, dr. Vesna Crni} Groti}, vodja Odbora strokovnjakov SE, foto: Marjana Mirkovi} vse, ki so branili domovino in dali življenje za njeno svobodo, in tudi spomina na dogodke, pomembne na državni ravni y Marjana Mirkovi} Prizma, namenjeno manjšinam, napovedala datum in ~as pred vajanja oddaje ter kateri jeziki in koliko bodo zastopani v njej. V skladu z novim dogovorom – poro~ila o izvajanju nujnih priporo~il bo v prihodnje treba oddajati na dve leti in pol – Odbor ministrov poziva hrvaške oblasti, naj do 1. marca 2023 pravo~asno predložijo informacije o storjenem, tudi za sloven- ski jezik. y Marjana Mirkovi} Na državnem posvetu pletem nogavice POGLED Z ONKRAJ SNE@NIKA utrujeni od edinega dogajanja, ki smo mu še pri~a, te naše … (ne najdem pridevnika, ki ne bi bil žaljiv) oblasti, ki z nami ravna kot s smrkavci. Vsak ve~er nam žuga s televizijskega ekrana in že uporablja besednjak, primeren otrokom. Živeti moramo namre~ v "mehur~kih", kar pomeni, da se moramo ves ~as družiti z istimi ljudmi, družinskimi ~la ni. ^e bomo ubogali in bomo pridni, nas bo do malce odprli, sicer pa palica. Ljudje še kolesarijo z maskami. Adijo lastna pamet, logike ni ve~ nobene! V sredo se nam prepove usta in nos prekrivati le s šali, v petek pa zunaj ni treba nositi niti kirurških mask ve~. V isti trgovini nam dovolijo kupiti nagrobno sve~o, ne smemo pa si kupiti najlonk. Otroci ne smejo v šolo, k maši pa ja. Na boži~ in novoletni dan se nam dovoli pre~kati meje ob~in, ostale dni pa ne. Za dan ali dva nam bo vlada dovolila v prednovoletni šoping, 4. januarja pa bo verjetno razglasila tretji val epidemije in nas zaprla do velike no~i. Ker nismo bili pridni, ker smo se družili v garažah … In tako že dva meseca popolnoma zaprti in popolnoma najslabši v Evropi po številu umrlih glede na število prebivalcev. Ko smo bili mulci, smo si ~ez o~i zavezali trak in eden drugega poskusili treskati z blazinami. Pri tem smo v glavnem treskali v prazno. Evo, tako naša vlada sprejema ukrepe. Nenavadno visok sneg sredi decembra, novoletna okrasitev dreves na prostem in lu~ke na obcestnih svetilkah so nam pri~ arali privid normalnosti. Zaš~itne obrazne Dragica Jakseti~ N N edeljsko dopoldne je. Poslušam Radio Rijeka. Poslušam, kaj vse se bo danes na Reki dogajalo, še zlasti za otroke. Uf! To je za nas v Sloveniji ~isto drug svet! Kakšno dogajanje, kakšen ogled animiranih filmov! Ni~, ni~. Naši otroci so že od sredine oktobra doma, pri pouku pred ra~unalniškimi zasloni. Starši so utrujeni, izmozgani. To vem, ker je med mojimi sodelavkami ve~ mater s tremi otroki. In te mame delajo od doma in so zdaj tudi u~iteljice in … kaj sploh niso? Ne vem, kako je z otroki. Mi vsi pa smo maske so postale nova normalnost, celo modni dodatek. Barva maske se mora ujemati z barvo obla~il. Nekateri si nadenejo masko, na kateri so narisani živalski gob~ki, jaz imam najraje takšne z velikimi rožami. Pred prazniki so se pojavile maske s ~ipkami in bleš~icami. Tisti, ki no~ejo izražati ni~esar posebnega, vztrajajo pri kirurških modrih maskah. Te so postale tudi novodobni odpadek, pomendrane na travi ob cesti, na plo~nikih. A ni vse tako slabo. Zaradi epidemije smo prevrednotili vrednote. Zdaj vemo, tudi naši otroci, kako pomembna je šola, starši, kako dragocen je vrtec, mi vsi, kako pomembni za vse nas so druženje, sre~evanje z ljudmi, pozdrav znanca na ulici. Nekoliko smo se tudi umirili. Ostajamo doma, mnogi ve~ berejo, spoznavajo doma~ kraj, morebiti so na sprehodih ponovno opazili naravo, son~ni zahod, obiskali vas, za katero so prej komajda vedeli. Tudi delati od doma ni slabo (seveda, ~e nimaš šoloobveznih otrok). Pravzaprav se naredi ve~ ali pa se dela u~inkoviteje. Vsi sestanki z ljudmi iz drugih ob~in, držav so se preselili na splet. Sestanki se za~nejo ob napovedani uri, ni gne~e na cesti, iskanja parkiriš~a, ~akanja na zamudnike. Pogovor je osredoto~en, brez balasta, ob~asno pa seveda lahko še vedno šegav in prijeten. In sestanek se tudi kon~a ob napovedani uri. In ni slabo, da ni treba na primer potovati v Ljubljano na vsedržavni posvet, ki traja pol dneva. Prisostvujem mu lahko od doma, s kuhinjske mize, izklopim kamero, vklopim slušalke in sem že v Ljubljani in poslušam ministra. Zraven pa spletem pol nogavice ali pol rokava, vmes pišem. ^e ho~em na sestanku sodelovati, odložim pletilke in vklopim mikrofon. Super zadeva, vam re~em! Potrebujete nogavice? Ni problema, bliža se tretji val. ^e že ne valovi, medtem ko to berete. Vseeno pa mi je žal, da je iz leta s tako lepo številko, številko 2020, nastalo to, kar je nastalo. Na epidemijo nikoli ne bomo pozabili tudi zaradi te lepe in nesre~ne številke. Pravim si, da to morda ni naklju~no. Morda pa se je to moralo zgoditi, da se svet ustavi, se na novo premeri in izmeri ter pogleda, v katero smer je drvel, pa tja ne bi smel. Mi, navadni državljani, ne moremo vplivati na velike stvari. Kljub treskanju v naš vsakdan pa nam ne more nih~e prepre~iti, da bi si še naprej marsi~esa želeli. Jaz nam vsem želim, da bi v svojem vsakodnevnem življenju naredili veliko majhnih korakov, ki bi nas peljali k velikim in dobrim spremembam. Nocoj (kajti zdaj, ko zaklju~ujem svojo zadnjo kolumno v letu 2020, je že ve~er) je slovenski filozof dr. Tine hribar na vprašanje Miše Molk, kaj bi sporo~il poslušalcem pred novim letom, dejal: "Imeti rad, to je vse!" Dajmo, za~nimo s to mislijo leto 2021, kajti, kot pravi tudi pesnik, nekoga moraš imeti rad, pa ~eprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se, la~na, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš … y Dragica Jakseti~, dragicajaksetic@gmail.com LITERARNI KOTI^EK23SRE^ANJASlavica Vukovi} Ba~i}: V Sopotja skušam prenesti vsaj del ~ustvenega ozra~ja z gostovanj 23 Slavica Vukovi} Ba~i} prihaja v Slovenski dom KPD Bazovica na Reki že dvajseto leto, v ve~ skupin pa je dejavno vklju~ena zadnjih deset let. V društvo jo je najprej pripeljala želja po informacijah za študente, ko se je njen starejši sin pripravljal na študij arhitekture v Ljubljani in takrat sta se oba vpisala v ~lanstvo. "In pozneje, ko je moja mati umrla, sin pa tudi že kon~al študij v Ljubljani in sta se oba z bratom odselila, doma ni bilo ve~ slišati slovenske besede. Imela sem ob~utek, da bom slovenš~ino pozabila. Tega leta, 2010, pa sem se tudi pravkar upokojila in tako sem za~ela v društvu obiskovati dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture pri profesorici Dragici Motik. Bila sam navdušena nad svojimi "sošolkami", ki so jih do u~enja slovenš~ine pripeljali enaki razlogi kot mene. Seveda sem se ogromno nau~ila, kljub vsemu mojemu predznanju in prepri~anju, da "veliko" znam." Nekako v tem ~asu je po ve~letnem premoru v društvu na pobudo in pod vodstvomNatašeGrlicaza~ elaznova nastajati folklorna skupina in Slavica Ba~i} Vukovi} se ji je pridružila. "Pristopila sem z globoko željo, da bi zaplesala slovenske plese, in to v narodni noši. Vodja in soplesalke so bile zame izvrstna motivacija, spodbujale so me, me bodrile in pomagale, da nisem uspela niti pomisliti, kaj šele povedati, da prvi~ v življenju plešem folkloro!" Folklorna skupina je uspešno obnovila dejavnost in nastopi so sledili že po nekaj mesecih, zatem pa ob rednih vajah in veliko vloženega truda tudi gostovanja po vsej hrvaški ter seveda tudi po Sloveniji in drugih sosednjih državah, skupaj z nepozabnimi druženji. Sre~anja z rojaki in slovenskimi društvi na širšem obmo~ju naše regije in zunaj nje so zame vselej dragoceno izkustvo. Po vrnitvi z gostovanj sem, polna vtisov in novih spoznanj s teh naših "mini turnej", vse doživeto kmalu za~ela spremljati in rada strnila tudi v zapise za glasilo Sopotja. Posebej se vsaki~ trudim, da bi ~im bolj nazorno predstavila in bralcem prenesla vsaj del tistega ~ustvenega ozra~ja, ki nas je prežemalo," poudarja. Dodaja, da je pa~ pri~akovano nekaj let pozneje pristopila še k planinski skupini KPD Bazovica, ki jo uspešno vodi Darko Mohar. ^eprav je sama aktivna planinka že od svojih najstniških let, so ji ti izleti prinesli veliko novih in zanimivih spoznanj, druga~ne poglede na planinstvo ter sre~anja in druženja z rojaki in drugimi planinci iz slovenskih in številnih drugih planinskih društev. Slavica Vukovi} Ba~i} se je lani vklju~ila tudi v dramsko skupino in v predstavi Sre~no, mladoporo~enca!, komediji na besedilo štirih enodejank Antona Pavlovi~a ^ehova v režiji umetniškega vodje skupine Ser|a Dla~i}a, uspešno nastopila kot vdova helenca Koren~kova. Na vprašanje, od kod želja, da se na odru predstavi tudi v tej vlogi, s smehom odgovarja: "Ja, radovednost me je odpeljala v smer, zame popolnoma nepri~akovano! Na povabilo vodje dramske skupine sem se preizkusila tudi v igranju in v omenjeni vlogi se še vedno trudim in izpopolnjujem. Imeli smo namre~ samo nekaj uprizoritev in pred menoj je še veliko dela." Slavica Vukovi} Ba~i} pa rada prisko~i na pomo~ in pogosto "odigra" tudi razne druge vloge v društvu, kot so priložnostni nastopi na predstavitvah KPD Bazovica najmlajšim v vrtcih, u~encem v šolah ali društvu ter tudi študentom, posebej pa jo veseli, ~e se lahko ponosno pokaže v zelo lepi gorenjski noši, ki je del bogastva folklorne skupine. Slavici Vukovi} Ba~i} razli~na dejavnost v društvu pomeni veliko, in kot pravi, ima ob~utek, da tako ohranja dolo~ene vezi z mladostjo, ki se je spominja z nostalgijo: "Moji starši so se leta 1953 zaradi o~etove službe priselili iz Ljubljane v Opatijo, kjer sem se tudi rodila, šolala pa sem se na Reki in po gimnaziji kon~ala študij ekonomije. Slovenka sem po materi Jožefi, rojeni Dolenec, doma iz Radohove vasi, oddaljeni dva kilometra od Šentvida pri Sti~ni, kjer poteka znano in priljubljeno letno sre~anje pevskih zborov. Mati se je kmalu preselila v Ljubljano in se poro~ila. Po prihodu v drugo okolje, na hrvaško, se ni ve~ zaposlila, posvetila se je družini in nam, otrokom, pozneje pa je bila v veliko pomo~ tudi meni in sinovoma, ki jima je s petjem in recitacijami otroških pesmi prenesla tudi dobršen del iz te zakladnice slovenske dediš~ine. Samoumevno je bilo, da smo doma med seboj govorili slovensko. Zanimiva je bila tudi materina izbira družbe – prijateljice so bile ve~inoma Slovenke, o~itno je bil jezik problem. S Slovenijo smo bili stalno v stiku, spomnim se, da smo otroci vse praznike preživljali pri starih starših na vasi. To so bila ~udovita poletja z bratranci in sestri~nami, ki so prav tako iz mestnega okolja prihajali na podeželje. Uživali smo, kuhale so se doma~e jedi in pekle sladice. Za vse življenje mi v srcu ostajata živo v spominu podoba naše "stare hiše v vasi na hrib~ku" in pesem Oj, mladosti moja, ki jo je mati tako lepo in rada pela, skupaj s sestrama. Danes pogosto odhajam k bratu v Maribor, druženja z njegovo družino in ne~aki ter s sestri~nami so prijetna, manjka pa tisti ~ar, neko~ doživet v otroštvu ... stare hiše na hrib~ku ve~ ni ..." Povzeto po zapisu in pogovoru s Slavico Vukovi} Ba~i} yMarjana Mirkovi} Slavica Vukovi} Ba~i}, osebni arhiv. FOTO KOTI^EK Foto: Karmen Đon|ivi} Foto: Mojca Bareša Foto: Karmen Đon|ivi} Foto: Mirjana Brumnjak Foto: Mirjana Brumnjak Foto: Darko Mohar Foto: Mojca Bareša Foto: Milivoj Filipovi}