List izhaja mesečno dvakraten stane celoletno.....................K 6— polletno........................ 3'20 četrtletno......................V60 posamezne številke po ... . „ — 30 Cene inseratom: V«* strani pri enkratni objavi K 1'50, pri večkratnih —-.... = objavah popust. Strokovni list za povzdigo in napredek gostilničarstva. Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Hotel „TIVOLI“. Telefon štev. 105. Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne Leto I. V Ljubljani, dne 1. marca 1911. Štev. 3. Gostilničarsko zadružništvo. Občni zbor „Deželne zveze gostilničarskih zadiug na Kranjskem.“ (Dalje in konec.) Načelnik ljubljanske gostilničarske zadruge g. Kenda utemeljuje četrto točko dnevnega reda, namreč volitev enega člana v odbor, naslednje : „Ker je umrl g. Tosti, ki je bil v odboru kot delegat ljubljanske gostilničarske zadruge, je izpraznjeno mesto enega odbornika. Na ustanovnem občnem zboru se je sklenilo iz raznih vzrokov, da naj bo v odboru zveze ljubljanska zadruga zastopana s petimi delegati, zato naj pa pripadajo vsi namestniki deželi. Mesto odbornika pripada torej ljubljanski gostilničarski zadrugi. Zato naj se voli izmed delegatov ljubljanske gostilničarske zadruge enega odbornika.“ Temu predlogu se protivi načelnik gostilničarske zadruge v Kamniku g. Cerer, ki zastopa nasprotno stališče v sledečem: „Zdi se mi neumestno, da je prišla ta točka na dnevni red. Po pravilih je namreč ugotovljeno, da nastopi namestnik v slučaju, kadar je kateri odbornikov trajno zadržan. Zato so se tudi namestniki volili in bi bilo protipostavno voliti že sedaj novega odbor- nika. Predlagam, da naj vstopi v odbor namesto pokojnega g. Tostega en namestnik.“ Načelnik ljubljanske zadruge g. Kenda vnovič utemeljuje svoj predlog, češ, da bi se godila ljubljanski gostilničarski zadrugi velika krivica, ako bi obveljal predlog g. Cererja. Pa tudi iz praktičnih ozirov je njegov predlog umesten. Večkrat je treba sklicevati nemudoma seje in v takih slučajih je gotovo umestno, da je večina odbornikov v Ljubljani in okolici, ki je tudi s štirimi odborniki zastopana. Potem se namreč ni bati, da bi bila seja nesklepčna. Drugače se to lahko zgodi. — Končno je pa njegov predlog umesten tudi radi tega, ker s tem da priznanje ljubljanski gostilničarski zadrugi za zasluge na polju gostilničarskega zadružništva. G. Cerer iz Kamnika odgovarja zopetna ta izvajanja, češ, da se ljubljanski gostilničarski zadrugi s tem ne godi nobena krivica. Krivično se je le razdelilo mandate na ustanovnem občnem zboru, ker se je izvenljubljanskim zadrugam dalo le po enega odbornika, oziroma namestnika. Nezaupnica se s tem ljubljanski gostilničarski zadrugi ne izreče. Nasprotno, ako obvelja predlog g. Kende, pomenja to nezaupnico deželi. Utemeljitev radi udeležbe pri sejah pa ne more držati, ker so ravno seje pokazale, da je bila udeležba z dežele vedno polnoštevilna, kar se pa o ljubljanskih gospodih ne more vedno trditi. G. Kenda se vnovič poteguje za svoj predlog, češ da je predlog pravičen, četudi navidez proti pravilom. Predlog g. Kende podpira nato tudi načelnik gostilničarske zadruge v Postojni g. Patern ost in utemeljuje to v smi.-lu že navedenih izvajanj. Ker se g. Cerer še vedno protivi temu predlogu kot protipostavnemu, raztolmači navzoči magistralni svetnik g. Šešek pomen besedila pravil, ki udejstvujejo, da imajo najprej vstopiti že izvoljeni namestniki. Vsled tega umakne g. Kenda svoj prvotni predlog, predlaga dalje, naj se odstavi ta točka z dnevnega reda in prosi ob enem, naj se da ljubljanski gostilničarski zadrugi pri tem položaju vsaj mesto namestnika. S tem je bila rešena četrta točka dnevnega reda, na kar otvori podpredsednik gosp. O g o r e 1 e c debato o nadaljni točki, namreč o sklepanju glede pristopa deželne zveze k državni gostilničarski zvezi. Vsled zahteve g. Cererja. naj predsedstvo v glavnem očrta in pojasni pravila državne zveze, da se tako vsaj ve, kake ugodnosti nastanejo včlanjenim tovarišem, poda g. Kenda v imenu predsedstva sledeče pojasnilo : „Državna zveza gostilničarjev, h kateri naj bi pristopili, danes še ne obstoji, pač pa so pripravljalna dela za ustanovitev takorekoč LISTEK. JNfauk o serviranju. (S sodelovanjem strokovnih učiteljev gg. Karla Scheichelbauerja in Antona Sirowyja priredil ravnatelj Adolf Fr. Hess.) (Dalje) Ravno to velja tudi, ako zahteva gost vino. Vinski natakar mora imeti vedno pri sebi vinski list, da ga lahko predloži gostu. Ako ta naroči vino in ne imenuje vrste, naj navajata natakar ali natakarica najprej boljše vrste in opozarjata na vinski list, ne smeta pa priporočati samo ali predvsem cenejše vrste. Vajenci in natakarji, ki donašajo pijačo, morajo poznati natančno vinski list.1 Predvsem se pa morajo natančno poučiti o odločilnih lastnostih najvažnejših vin, ki se točijo, odnosno prodajajo, to se pravi, poučiti se morajo o tem, katera vina so lahka, katera bolj kisla, katera imajo veliko alkohola itd. Natakar ali natakarica, ki sta v tem oziru dobro izvežbana, lahko zelo povzdigneta vinsko trgovino v dotičnem obrtu. Ako gost ne želi niti vina niti piva, se postavi pred njega steklenica sveže vode s kozarcem. To pa se mora zgoditi tudi vedno, kadar sede pri mizi dame in otroci. 1 Njim samim koristi tudi, ako se pouče, kako se ravna z vinom, in se pečajo tudi s kletarstvom, da pozneje kot samostojni gostilničarji temeljito razumejo stvar. Ako je natakar ali vajenec, ki mora servirati pijačo — v finejših obratih višji natakar — sprejel naročilo, ali ako je izrazil gost željo, da bo poprej jedel, pristopi servirni natakar (dona-šalec jedi) k gostu, in ga vpraša, kaj želi jesti. Tako se n. pr. opoldne predloži gostu jedilni list in mu obenem pove, katere juhe so na razpolago, ali natakar — kakor je v finejših restavracijah navada — označi s tozadevno opazko mesto, kjer so navedene v jedilnem listu juhe. Za slučaj, da se našteva jedi ustmeno, se mora navesti boljše ali močnejše juhe (posebne juhe) prej kakor lažje (cenejše). Da ima gost dovolj časa in mir za izbero, mora biti posebno v finih restavracijah dovolj jedilnih listov na razpolago, tako da ostane jedilni list v rokah gosta med tem časom, ko gre natakar iskat juho. Ko sta na to natakar ali natakarica vlila gostu juho na krožnik, ga vprašata, če si je že kaj izbral iz jedilnega lista. Ako bi se to ne bilo še zgodilo, priporočata gostu kako jed. Res dober natakar ali natakarica vesta kmalu, kaj lahko priporočata gostu po juhi. Pri tem lahko opozarjata na jedi, ki se jih ne dobi vsak dan, ter priporočata pred- in medjedi gostom, od katerih pričakujeta, da bodo le-te marali. Četudi marsikateri gostje nočejo, da jim priporoča natakar jedi, kar izurjen natakar ali natakarica kmalu spoznata in samoposebi umevno tudi vpo-števata — smatra ravno toliko drugih za posebno pozornost s strani natakarja ali natakarice, ako jim posebno priporočata po- 1 V finih inozemskih restavracijah je navada, Ja gost naroči pri višjem natakarju nakrat celi menu. O o en H O < ET o; z po P -t -t C/5 O n< £ -t • *• že končana. Zadružni zakon namreč določa: Kakor hitro so tri deželne zveze pripravljene osnovati med seboj državno zvezo, se ta lahko takoj ustanovi. Tri zveze so se že izrekle za to, namreč nižjeavstrijska, zgornjeavstrijska in moravska. Izrecimo se tudi mi za to! Danes torej ne gre za nič drugega, kakor da se v principu izrečemo za pristop k tej zvezi. Odboru pa naj se ob enem naroči, da naj pristop k tej državni zvezi javi še-le takrat, kadar je to vprašanje vsestransko prerešetal in razmotril. To bi bil moj predlog. Da pa ta svoj predlog tudi utemeljim, moram to-le pripomniti: En gostilničar za svoj stan ne more veliko opraviti. Zadruga je v tem oziru že na boljšem. Ta dela za vse člane svojega okoliša. Deželna zveza gostilničarskih zadrug more delovati samo v okvirju dežele, za katero je ustanovljena, državna zveza pa za celo državo. Teženj, ki žulijo in teže gostilničarje cele Avstrije, je mnogo. V takih vprašanjih ima potem državna zveza odločilno besedo. Da navedem samo par primer. Dokaz vsposobljenosti za gostilničarsko obrt more uspešno izvojevati le državna zveza. — Enaka je zadeva glede odstotkov pri prodaji tobačnih izdelkov. Ene same zadruge ali ene same deželne zveze se takih zadevah ne posluša mnogo, pač pa se uvažuje državno zvezo. Zaradi tega je torej priporočati, da pristopimo k državni zvezi. Da pa ne bo kakega nesporazumljenja, moram omeniti tudi še: Ena državna zveza gostilničarjev že obstoji. Ta pa ne temelji na zadružnem zakonu iz leta 1907, temveč na takozvanem društvenem zakonu. Član te državne zveze je lahko vsak gostilničar, vsaka gostilničarska zveza, ki plača letnino 20 K. Ljubljanska gostilničarska zadruga n. pr. je že član te zveze. Toda ona ima ravno tako samo en glas v njej, kakor vsak drug posamezni gostilničar, ki je plačal letnino, torej n. pr. v tej zvezi ljubljanska gostilničarska zadruga s svojimi 240 člani ravno toliko velja, kakor n. pr. jaz za svojo osebo, ker sem tudi osebno član te zveze. Pri ministrstvu vsled tega ta zveza nima onega vpliva, kakor pa ta, ki se snuje. Na ministrstvo vpliva namreč le državna zveza na podlagi zadružnega zakona, ker lahko trdi, da zastopa toliko in toliko tisoč gostilničarjev. Zato se bo v to zvezo tudi volilo na gotovo število članov, n. pr. na vsakih 500 gostilničarjev po enega odposlanca. S tem tudi končam in ponavljam še enkrat svoj že stavljeni predlog s prošnjo, da ga sprejmete.“ Na željo g. Cererja formulira g. Kenda še enkrat svoj predlog naslednje: „Današnji občni zbor se izreče v principu za pristop k državni zvezi gostilničarskih zadrug na podlagi zadružnega zakona in pooblašča ob enem odbor „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“, da sme po vsestranskem prevdarku in razmotrivanju pravil državne zveze prijaviti pristop deželne zveze k državni zvezi.“ Ta predlog je soglasno sprejet in vsled tega se preide takoj k naslednji točki dnevnega reda, k razpravi glede zvezinega glasila. Kot prvi se oglasi k tej točki načelnik gostilničarske zadruge v Kamniku g. Cerer, ki je govoril približno sledeče: „Že na ustanovnem shodu naše zveze se je govorilo o tem, da se ustanovi posebno strokovno glasilo za nas gostilničarje. Sklepalo se je takrat sploh o tem veliko, preteklo pa je več kot eno leto, toda v tem oziru se med tem časom ni nič storilo. To naj še omenim, da tistega glasila, o katerem se je takrat govorilo, sploh nikdar več potem videl nisem, četudi sem se naznanil za naročnika. Torej je tedaj ostalo samo pri sklepu in se ni prišlo naprej. Kaj je ternu krivo, ne vem in tudi ni moja naloga, da bi o tem razmotrival, ker sem premalo o tem poučen. Pravim samo, da je skrajno in nujno potrebno, da imamo svoj stanovski list, da pa je tudi nujno potrebno, da tak list kadar izide, vsi gostilničarji podpiramo s tem, da ga sami naročimo in med svojimi znanci naročitev priporočamo. Naša zadruga je dobila pred kratkem obvestilo, da se je tak list že ustanovil, namreč „Gostilničarski Vestnik“. Naša zadruga je to obvestilo z veseljem pozdravila. Potrebno pa je, da mi vsi ta list podpiramo, dalje pa tudi prosimo konzorcij, ki se je v ta namen osnoval, da naj ta list izdaja, četudi morda z žrtvami združeno vsaj do prihodnjega občnega zbora, ker potem mu je obstanek zagotovljen.“ Ta izvajanja so našla glasno odobravanje navzočih delegatov. Ravno tako so delegati z zanimanjem sledili sledečim izvajanjem gosp. Kende: „Ni moj namen zagovarjati stari list — ,Promet in gostilna“ imam namreč v mislih — povdarjam samo: Kdor je čital ta list, mi bo gotovo pritrdil, da je bil ta list jako dobro urejevan, morda celo predobro za naše razmere in da je ravno zaradi tega in pa ker je bil pisan za preveč omejen krog, moral prenehati izhajati. List je imel premalo naročnikov in ko je uvidel konzorcij, da ga more nadalje samo še z velikansko izgubo izdajati, se je odločil za to, da preneha z izdajanjem. Finance so bile torej vzrok, zakaj je ta list prenehal. Toliko glede prejšnjega lista, ki pa s sedanjim ni v nobeni zvezi. Nekateri so uvidevali potrebo strokovnega glasila za gostilničarstvo in duška tej potrebi se je dalo na zadnjem gostilničarskem shodu v Ljubljani. Kratko na to se je že tudi osnoval konzorcij, katerega namen je izdajati strokovni, poljudno pisani list, ki je za vsakega gostilničarja, ki se torej ne more ozirati samo na finese. Ta konzorcij se je odločil pričeti izdajati že s 1. februarjem to strokovno glasilo „Gostilničarski Vestnik“ nazvano, v nadi, da bo našel list med stanovskimi tovariši na deželi in v mestih priznanje in podporo. „Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ sama ni mogla sedaj prevzeti takega lista v svojo režijo. O njenem premoženjskem položaju ste bili danes vsi natančno poučeni. Vendar pa zveza gostilničarskih zadrug list podpira lahko na ta način, da vsakemu svojemu članu priporoča naročitev lista. Od deželne gostilničarske zveze se ne zahteva nič drugega kakor to in pa, da dopomore listu do malo večje veljave in ugleda na ta način, da na današnjem občnem zboru sklene proglasiti „Gostilničarski Vestnik“ za svoje oficijelno glasilo. Vse zadružne načelnike poživljam ob enem kot član konzorcija, naj se poslužujejo „Gostilničarskega Vestnika“ na ta način, da v njem objavljajo vsa poročila in naznanila o občnih zborih in sejah ter drugih splošno-važnih zadevah. S tem tudi sami sebi prihranijo dosti dela, ker ni potem potreba v posameznih slučajih toliko dopisovanja, kajti list naj bi bil javna govorilnica za naš — gostilničarski stan List pa na ta način postane ne-obhodno potreben za vsakega gostilničarja samezne jedi; dober vtis napravi, ako se izkažeta natakar ali natakarica pri tem kot vsestransko poučena o načinu pripravljanja in kakovosti različnih jedi, ki so na razpolago gotovi dan ali gotovo uro. Dobri natakarji ali natakarice se zato pravočasno in natančno pouče o vsem tem v kuhiji. Ravno tako je potrebno, da se donašalci jedi natančno pouče o tem, v katerem času se lahko izgotove v kuhinji one ä la minute jedi (izgovori ala miniit jedi), po katerih se najbolj povprašuje, da morejo dati gostu glede tega kolikor mogoče točna in zanesljiva pojasnila. Vsak donašalec jedi naj v korist gospodarja ne stremi samo za tem, da dobro streže, marveč da je tudi dober prodajalec- Prodajanje je steber skoraj vsakega, posebno pa gostilničarskega obrata. Kadar je gost povžil jed ali označil z odgovarjajočo položitvijo jedilnega orodja,1 da ne namerava več zavžiti servirane jedi, se ga vpraša, ali, odnosno kaj še kaj želi, oziroma se mu še kaj priporoča. Pri tem se mora vpoštevati pravilna uvrstitev hodov in se ne sme komu, ki je že povžil ribo, še le sedaj priporočati ribo ali Hors-d’oeuvre (izgovori: Hor devr!) * A k o položi gost nož in vilice drugo poleg drugega na krožnik, označi s tem, da ne misli servirane jedi ničveč vzeti; ako pa položi jedilno orodje navzkriž na krožnik, je samo zaradi kakega zunanjega vpliva prekinil zavživanje. Ako ima gost še ostanek jedi na krožniku in je dvomljivo, ali bo še dalje jedel ali ne, ga vpraša natakar: „Prosim, ste li že povžili?" ali „Ali dovolite, da pospravim ?“ Uvrstitev jedi pri obedu je v glavnem naslednja: 1. Juha. 2. Predjed (Hors-d’oeuvre). 3. Riba. 4. Boeuf (izgovori: bif). 5. Entree (izgovori: antro; vhodna jed ali medjed). 6. Pečenka. 7. Fino sočivje. 8. Močnata jed. 9. Sir. 10. Desert (nameček). (Podrobnosti glej v 3. poglavju!) Samoposebi je umljivo, da si izbere gost vse te hode redko-kedaj takrat, kadar je sam in posebno takrat ne, kadar obeduje ä la carte 1 (izgovori: ala kart). Toda navedena uvrstitev se mora obdržati vseeno, tudi če izostanejo eden ali več hodov. Ako si naroči gost po obedu košček sira, se ga lahko vpraša, ali želi k temu morda še kako jabolko ali hruško. Po kosilu se gostu lahko tudi priporoča črna kava, odnosno razven tega še kozarec konjaka ali kozarec likerja. (Dalje.) 1 Po lastni izberi, v jedilnem listu od gosta samega izbrane jedi. b o CZ) H O < P -t čz< o< -t C/) PC < 'D CZ 5. pc Z p -t o o< .P cz< n* ker bo našel v njem vse, karmu je treba vedeti glede njegovega obrta. Na drugi strani bo pa list moral delovati in bo tudi deloval na to, da se ustanove gostilničarske zadruge tudi tam, kjer jih sedaj še ni in da je tudi gostilničarjem v teh krajih pravi stanovski kažipot. List bo tej svoji nalogi kos, to vas zagotavljam, cenjeni tovariši, in zato Vas še enkrat prosim, da sprejmete soglasno moj že prej formulirani predlog, ki se glasi: „Današnji občni zbor,,Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ sklene proglasiti „Go-stilničarski Vestnik“ za svoje oficijelno glasil o.“ Predlog se soglasno sprejme. K nadaljni točki dnevnega reda poroča načelnik gostilničarske zadruge v Postojni gosp. P a t e r n o s t sledeče: „Na ustanovnem občnem zboru se je določila članarina za vsakega člana zveze z letno 50 vin. Izkazalo pa se je zlasti pri zadrugah na deželi, da je ta znesek za sedanje razmere previsok. Vsled tega je odbor zveze v eni svojih sej se posvetoval glede tega in sklenil znižati članarino od 50 na 30 vin. Stavim torej predlog, da naj današnji občni zbor ta odborov sklep naknadno odobri, ob enem pa predlagam, da naj se članarina po 30 vin. za člana določi tudi za naprej, ker drugače izvenljubljanske zadruge res ne bi mogle izhajati.“ G. Kenda pripomni še, da mora to znižanje veljati tudi za člane ljubljanske zadruge, čimer se pritrdi. Nato je tudi ta predlog soglasno sprejet. K raznoterostim se kot prvi oglasi gosp. Korbar, načelnik gostilničarske zadruge v Zagorju ob Savi, v zadevi pivovarniškega kartela. Zvedel je namreč od gotove strani, da poteče s februarjem tega leta rok kartela, da pa baje hočejo slovenske pivovarne še nadalje ostati v kartelu. Zato predlaga, naj „Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem" odpošlje na slovenske pivovarne poziv, da izstopijo iz kartela, na drugi strani pa naj deluje na to, da se naše gostilničarstvo v prvi vrsti ozira samo na ne-kartelirane pivovarne. Dodatno k temu predlogu predlaga še g- Cerer iz Kamnika, naj se odpošlje slovenskim pivovarnam tozadevna peticija, ob enem se jih pa naprosi, da uvedejo zopet običajna novoletna darila gostilničarjem. Gostilničarji Pri sedanjih razmerah delajo celo leto le za Pivovarne, ker imajo pri pivu bore malo zaslužka. Zato je taka nagrada za njih trud pač Popolnoma umestna. V slučaju, če slovenske pivovarne ugode temu našemu pozivu, naj potem tudi naši gostilničarji v prvi vrsti in edino-le te pivovarne Podpirajo, ker je to le njim samim na korist 'n dobiček. I udi ta dva predloga se soglasno sprejmeta. Ker se k slučajnostim nihče več ne pri-S'nsi, apelira še enkrat g. Kenda na navzoče delegate, da naj razširjajo in priporočajo „Gostilničarski Vestnik“ in da naj se tudi sami Prav pridno oglašajo v njem. Dodatno k temu °meni še g. P a ter n ost iz Postojne, da je Slede naročitve tega lista v okolišu postojin-ske zadruge že potrebno ukrenil, naprosil je namreč gg. dacarje, da naj priporočajo vsem elanom zadruge naročitev lista. Nato zaključi podpredsednik g. Ogo-r e * c c občni zbor z zahvalo za udeležbo ins prošnjo, naj še nadalje vneto delujejo za pro-speh, procvit in napredek našega gostilni-čarstva. I. redni občni zbor gostilničarske zadruge ljubljanske okolice. V četrtek dne 23. februvarja t. 1. se je vršil 1 redni občni zbor gostilničarske zadruge ljubljanske okolice. Dnevni red sam je obsegal naslednje točke: 1. Nagovor; 2. Čitanje zapisnika o ustanovnem občnem zboru; 3. Poročilo o delovanju zadruge v preteklem letu; 4. Poročilo o računskem zaključku in poročilo pregledovalcev računov; 5. Prememba pravil o zvišanju pristopnine ; 6. Sklepanje o pristopu k pomočniški bolniški blagajni ljubljanske zadruge; 7. Volitev delegatov v zvezin občni zbor; 8 Raznotnrosti; O tem občnem zboru prinašamo podrobno poročilo in sicer iz teh-le razlogov: 1. Ljubljanska okoličanska gostilničarska zadruga je po številu najmočnejša gostilničarska zadruga na Slovenskem; 2. Občnega zbora se je udeležilo kljub njegovi važnosti le malo zadružnikov; zato je zadružnikom le na dobro, a ko so natančno poučeni o dosedanjem delovanju zadružnega načelstva; 3. Delovanje zadružnega načelstva je bilo naravnost vzorno in posnemanja vredno. Zato to delovanje služi lahko za vzorec tudi drugim gostilničarskim zadrugam po deželi. Oni tovariši gostilničarji, za katerih kraje še ne obstoje gostilničarske zadruge, pa iz tega poročila lahko posnamejo, kako obširen in za gostilničarski stan važen delokrog imajo stanovske zadruge, seveda le v slučaju, a ko hočejo delati ; 4. Nadejamo se, da s tem vzbudimo tudi večje zanimanje za občne zbore gostilničarskih zadrug in da s tem tudi nekoliko pripomoremo k napredku gostilničarstva in povzdigo stanovske zavednosti. Po teh splošnih opazkah in s pripombo, da so občni zbori gostilničarskih zadrug takoj slkepčni le v slučaju, a ko je navzočih vsaj 20'Vo vseh članov, podamo naslednje poročilo o zborovanju samem. Občni zbor je bil sklican na 10. uro dopoldne. Ker pa se je zbralo v napovedanem času od 421 zadružnikov komaj dobrih 40, se je moralo v smislu pravil čakati eno uro na otvoritev zborovanja. Med tem časom so nekateri člani še došli, tako da je bila končno mala dvorana „Mestnega Doma“ do zadnjega prostora polna. Ob 11. uri otvori načelnik zadruge gosp Vinko O gorel ec občni zbor, pozdravi navzoče zborovalce, zlasti pa došlega obrtnega inštruktorja g. dra. Blodiga in zastopnika obrtne oblasti, magistratnega svetnika gosp. Sešeka. Ob enem izreče svoje obžalovanje nad onimi člani zadruge, ki so radi svojega neprihoda povzročili, da se je moralo z občnim zborom eno uro čakati. Na načelnikov poziv prečita nato tajnik g. Pintar zapisnik o občnem zboru, ki se brez vsake debate odobri. K tretji točki dnevnega reda poda istotako tajnik g. Pintar sledeče poročilo: „Daši ste, cenjeni zborovalci gostilničarji sodnega okraja ljubljanske okolice, v okrožnici, izdani dne 24. novembra 1909 že čitali motive, ki so bili merodajni, da so se odlični naši tovariši oprijeli misli in uvideli, da je ustanovitev gostilničarske zadruge za ljubljansko okolico neobhodna potreba, Vam hočemo danes pri prvem rednem občnem zboru vseeno podati celo sliko pričetka naše zadruge, in sicer zaradi tega, ker se mora v letnih poročilih zadrug zrcaliti vse delovanje zadruge. Pred nekaj leti, recimo dvemi ali tremi leti in tudi prej so se množile gostilne osobito v najbližji okolici Ljubljane, t. j. v Šiški, na Viču, v Vodmatu, Mostah i. t. d. tako hitro, da so začeli stari gostilničarji resno obupavati Kupčija je šla namreč vsled vedno naraščajoče množine gostilen vedno navzdol. Vrh tega pa je dobil še vsak branjevec pravico vinotoča, ali če že ne v odprtih steklenicah, pa v zaprtih, kar pa služi dotičniku le v krinko, ker navadno potem začno taki šušmarji razprodajati pijače kmalu v odprtih steklenicah in sicer tako, da kar sproti natakajo v steklenice, četudi je to strogo prepovedano. Polagoma ga začno tudi nalijati v svojih prodajalnah stoječim gostom. Naposled pa se odpre še »štibelc« zraven štacune in gostilna je „narejena“ brez plačevanja davkov, brez drage gostilničarske oprave in drugih gostilničarskih stroškov za osobje i. t. d. Tak skaza iz teh vzrokov lahko daje vino pri litru ceneje. Ljudstvo se vsede na to vado, dasi dobiva po takih beznicah največkrat najslabše blago, kojega bi se v gostilni niti ne dotaknil, a kupuje ga vendar-le. Redni gostilničar pa drži roke križem. V kleti se mu suši vino in postaja z vsakim dnem dražje. Ravno tako se godi tudi z vsemi drugimi pijačami, katere bi praviloma smel le kon-cesioniran gostilničar prodajati. To in še mnogo drugih dejstev je dalo misliti, da se mora gostilničarski stan temu v bran postaviti in iskati pripomočkov, kako to zlo odpraviti. Posameznik ostane največkrat le glas vpijočega v puščavi. Treba je misliti na organizacijo stanu, na združenje v skupno delo za dosego boljših odnošajev. Ta misel je torej vodila nekatere vaše gg. tovariše, da so storili prve korake za ustanovitev zadruge za sodni okraj ljubljanske okolice. Prva seja v ta namen (3. junija 1908) je bila pri združenju v Sp. Šiški. Tam se je vsadila prva kal drevescu, od katerega se upa, da postane še krepko drevo in da bo rodilo dober sad v korist članov zadruge. 4. novembre 1908 se je potem vršil ustanovni shod, na katerem se je soglasno sklenilo ustanoviti zadrugo. Pripravljalna dela, čakanje na potrditev pravil od vlade in druge zadeve pa so povzročile, da je zadruga pričela delovati še-le 3. avgusta 1909. Odbor je sklicanje občnega zbora za čas od avgusta do novega leta opustil, ker se je pravo intenzivno delovanje dobro razvilo še-le proti koncu leta 1909 ter bi bilo na občnem zboru po komaj trimesečnem obstanku mogoče le malo poročati. Računi in vse poslovanje so se itak sklenili z 31. decembrom 1909, kakor boste to kasneje slišali. Od ustanovitve pa do 31. decembra 1910 je imela zadruga 1 občni zbor in 26 odboro-vih sej. Vseh sej se je odbor zadostno številno udeleževal in le v izrednega vpoštevanja vrednih opravičbah se je izostanek posameznim odbornikom dovoljeval. Sicer bi bili kaznovani. Gre torej na tem mestu izreči vsem odbornikom zahvalo in priznanje, da so tako požrtvovalno, brez vsakega povračila s tem povzročenih jim stroškov, vestno vršili svoj posel. V teh 26. sejah je bilo oddati svoje mnenje na 187 prošenj za razne gostilničarske konce- sije, vinotoče, žganjetoče itd. Le v slučajih, kadar se je šlo za obstoj starih gostilen in za prenose koncesij na potomce bivših gostilničarjev ali prenose že obstoječih obrti, je zadruga izdala priporočljivo mnenje na obrtno oblast, na prošnje za ustanovljanje čisto novih gostiln, žganjarij, vinotočev itd., pa je zadruga izdajala vedno odklonilna mnenja in izjave, da bo v slučaju, ako bi se to ne upoštevalo, vodila proteste in prizive do navišjih mest. Pohvalno je v tem pogledu omeniti slavno obrtno oblast prve instance, katera je, vsaj zdi se, zadružne predloge pretežno upoštevala. Deželna vlada pač kot nadoblast — vsaj zdi se tako — bi hotela zadrugo včasih briskirati, a zadruga v svojih postavnih mejah ne bo kapitulirala, marveč se bo bojevala v postavnih mejah za svojimi cilji tudi navzgor ostro in brezobzirno. Na došle jej pritožbe, da točarijo razni branjevci, vinotočniki in kramarji na njim nedopusten način in v škodo gostilničarjem, je podala zadruga nad 40 ovadb in zahtevala odpravo takih razmer. V novejšem času se manjšajo. Smatrati je torej, da so obrt. oblastva na pritožbe zadruge storile svojo dolžnost in take kršitelje obrtnih postav kaznovale in nepostav-nosti odpravile. Ako ne, se cenjeni člani zadruge opozore, da vsako nepostavnost, ki bi bila proti njihovemu obrtu, zadrugi prijavijo, da bode ta storila potrebne korake v njihovo varstvo. Uradnih spisov se je rešilo v tem času 529 brez drugega dopisovanja, razpošiljanja okrožnic, vabil itd. Članov ima zadruga, namreč obstoječih koncesij 421. K temu pa pridejo tudi najemniki. Teh pa je 82. Sicer bode to število še redigirano, ker se je ravno sedaj podala obrtni oblasti vloga za natančno oznamenačenje, kateri so zakupniki, kateri samo namestniki ali natakarji na račun. Glede koncesij stoji število že izčisteno, ker pri ustanovitvi zadruge je bilo pri okr. glavarstvu v obrtnem katastru vpisanih 442 koncesij, in se je vsled posredovanja zadruge izbrisalo 19 danih koncesij, ki se že dalj nego 6 mesecev niso izvrševale. Novih koncesij se je izdalo v tem času 18 in sicer 13 samo ponovno, t. j. prepisalo stare koncesije na nove imejitelje, na sinove vsled smrti starišev ali drugače po odstopu ali prodaji obratovališč. Popolnoma na novo jih je toraj prirastlo le pet, in sicer ena hotelska, ena za izkuharijo v tovarniško podjetje, ena pe-rijodična za časa gradenj, ena radi potrebe v turistovskem in rudokopnem oziru, ena pa, glede katere moramo ostati danes dolžni odgovora, v kateri namen se je izdala. Deželna vlada je menda mnenja, da vsled potrebe, a dobitelj iste niti prostorov nima, kjer naj bi jo izvrševal. (Konec prihodnjič). Gostilniška kuhinja. Geslo: Gostilna naj majhna je še tako, ponos naj ji kuhinja vedno bo. (Piše Ivan Fiala, restavrater pri „Roži“ v Ljubljani) (Dalje.) Recept št. 5. Royale ä la Crčme. Hladenine ä la Creme. Eierstich von Rahm. Dodatki so prav isti kakor v receptu št. 4 (v 2. številki našega glasila). Le namesto močne juhe ali mleka vporabljaj prav dobro smetano. Dodaj tudi malo muškatovega oreha. Kuha se ravno toliko časa kakor navadni ,,Royale“. (Glej recept št. 4.) Recept št. 6. Royale de Volaille Hladenine iz Eierstich kokošjega mesa. von Huhnfleisch. Količina: 10 dkg kuhanega kokošjega mesa. 1 deciliter smetane. Dodatki: Prav malo naribanega muškato v ega oreha. Vezave: 3 rumenjaki — 1 celo jajce. Pripravi se: Kuhano kokošje meso drobno razsekljaj ter praži nekoliko časa na sirovem maslu, v katerem si pustil zarumeneti drobno razrezano čebuljo. Vse to potem potresi z nekoliko moke, zalij z juho in pusti kuhati, da postane gosto. Ne pozabi soliti in vme-čati muškatovega oreha. Predno se ta zmes shladi, jo razmotaj z 1 decilitrom dobre smetane, 3 rumenjaki in enim celim jajcem. Nadaljno postopanje je enako onemu pod receptom št. 4. Opomba: Namesto potrešanja z moko vpo-rabljaš lahko tudi bechemel-omako. Vse royale-juhe se servirajo z na rezance zrezano zelenjavo, t. j. korenjem, peteršiljevimi koreninami, zeleno, kaprami in zelenim grahom. Korenine zreži na rezance, luščenine pa pusti cele! Recept št. 7. Royale de Gibier. Hladenine iz divjačine. Eierstich von Wild. Količina: 10 dkg pečene divjačine, 1 deciliter dobre smetane. Dodatki: Nekaj stolčenega popra in drobno sesekljanih šampinjonov. Vezave: 3 rumenjaki — 1 celo jajce. Pripravi se: Ravno tako kakor pri receptu št. 6 opisano. Samo namesto kokošjega mesa se vporablja divjačina in namesto potre-šenja z moko nekaj navadne rjave (španske) omake, seveda ako se ima to pri rokah. Recept št. 8. Royale de Poisson. Hladenine Eierstich iz rib. von Fisch- Količine: 15 dkg rib, morskega raka ali morskega jezika, odgovarjajoče imenu juhe. Dodatki: Nekaj naribanega muškatovega oreha. Prav malo naribanega permezan-sira in nekaj drobno sesekljanega. Zelen peteršilj. Vezave: 6 rumenjakov. Pripravi se: Ribjemu, oziroma rakovemu mesu odloči kosti! Nato pretlači meso skozi sito in vmešaj 3 navadne žlice smetane! Vse to osoli, dodaj muškatov oreh, parmezan in zelen peteršilj, potresi nekoliko z moko ter končno s 6 rumenjaki dobro razmotaj! Nadaljno pripravljanje glej pri receptu št. 61 Ravno tako, koliko časa se kuha. Royale de Carottes. Recept št. 9. Hladenine iz Eierstich rdeč. korenja. von Karotten Količine: 20 dkg v sirovem maslu dušenega in z nekoliko moke potrešcnega rdečega korenja. 1 deciliter smetane. Dodatki: Nekaj nastrganega muškatovega oreha. Peščica sladkorne moke. Vezave: 4 rumenjaki, 1 celo jajce. Kuha se: Glej recept št. 4. Pripravi se: Ko je rdeče korenje mehko dušeno, ga pretlači skozi sito ter ga na to dobro razmotaj s štirimi rumenjaki, enim celim jajcem, dodaj muškatni oreh in sladkor ter nadalje ravnaj kakor je v receptu št. 6 navedeno. Splošne opombe k hladeninam. 1. S tem smo navedli recepte tipičnih „royale“-juh. Ker so navedene tudi natančno količine in razmerje (za 10 porcij), je prav lahka stvar, pripraviti one royales, ki jih objavimo pri garniranih močnih juhah. Zato bi bilo tudi preobširno, ako bi vse te juhe že tukaj objavljali. 2. Hladenina — in naj se že imenuje kakor hoče — se ne sme nikdar prej razrezati, predno ni popolnoma hladna in se ni pravilno vležala. Oblike, na katere se hladenina zreže, naj bodo vedno enake. Priporočamo polme-sečne oblike, ki se naj izrežejo z nalašč zato napravljenimi modelčki. 3. Da te hladenine ohranijo svojo finost, se ne smejo navedene količine prekoračiti, ker te zadoščajo za popolno trdost. * * * Da zadostimo naši obljubi, raztolmačenju posameznih tehničnih izrazov, pričnemo z današnjo številko tudi z razlaganjem kuharskih tehničnih, večkrat se ponavljajočih izrazov, Legira ali spoji (veže), oziroma gotovo zmes (omako, juho) zgosti se na ta način, da se gotovo (navedeno) število rumenjakov razmeta z nekaj smetane, mleka ali vode in potem med pridnim mešanjem to vmeša v vročo zmes (omako, juho itd.) * * •» Na izrecno željo cenjenih čitateljic in čita-teljev našega glasila smo radevolje pripravljeni objavljati tudi posebej zahtevane recepte. (Dalje.) Vprašalnica. Vprašanje št. 7. V naši občini smo imeli proračun za leto 1911 še-le koncem januarja. Občinski odbor — povečini sami abstinentje — je sklenil doklade na opojne pijače in določil, da se imajo te pobirati že od novega leta sem. Ali sem dolžan plačati doklade za nazaj, zlasti od piva, ker sem pijačo prej ceneje točil, ko ni bilo nobenih doklad? Predno bo proračun občine od deželnega odbora potrjen, bo še tudi nekaj časa preteklo. Ali imam v tem slučaju pravico do pritožbe, kako in kam? Odgovor: Kakor razvidimo iz Vašega vprašanja, vladajo v Vaši občini res „domače“ razmere in dozdeva se nam, da si občinski odbor vede ali nevede pripisuje vse večje pravice kakor-šne ima v resnici. Pri proračunih občin se mora gledati na to, da so ti proračuni izgotovljeni in vsakemu občanu na vpogled še pred novim letom. Proračune za celo tekoče leto delati v tekočem letu ne gre in je dotični, ki je zakrivil, da proračun ni bil pravočasno sestavljen in sprejet, odgovoren za morebitno škodo, ki vsled tega nastane občini. Nikakor pa ne more svojega greha, oziroma svoje lenobe kar tebi nič meni nič pokriti na ta način, da pravi: ,,Bomo pa kar za celo leto naredili doklade.“ Doklad se sploh ne more prej pobirati, dokler ni dotični sklep občinskega odbora pravomočen. V Vašem slučaju je torej treba najprvo še počakati odobrenja iz ljubljanskega deželnega dvorca. Po našem pravnem naziranju občina torej sedaj, četudi je občinski odbor že sklenil doklade, teh doklad ne more pobirati in mora čakati s tem, da je ta sklep potrjen. V najhujšem slučaju more pobirati potem doklade od onega dneva naprej, ko je bil ta sklep storjen, nikakor pa ne more tak sklep uveljavljati razmerja pred sklepom samim. Zato Vam doklad ni treba plačati. Kam pa bi tudi prišli gostilničarji, če bi se smelo tako postopati z njimi. Treba si je predočiti samo malo večje doklade in sorazmerno jako nizke cene pijačam. Takoj se potem vidi, da bi s takim postopanjem ne bil gostilničar samo ob ves zaslužek, marveč da bi za to, ker je točil ljudem, moral še iz svojega doplačati. Seveda bi gotovim ljudem bilo to precej po volji. Ako bi občina od Vas vendarle zahtevala tudi doklade za nazaj, se proti temu pritožite na deželni odbor, utemeljite svojo pritožbo v smislu naših izvajanj, pridržite si pa ob enem tožbenino potem zahtevati od krivca vsled takega postopanja povzročeno Vam škodo, katero bi seveda v slučaju tožbe morali podrobno navesti in utemeljiti. Končno še omenjamo, da je na Kranjskem sploh navada pobirati občinske doklade še le od dneva pravomočnosti, ako pa je tak sklep postal pravomočen še le v drugi polovici leta, se jih pa za dotično leto sploh ne pobira. Vprašanje št. 8: Kak recept mi priporočate za mandljev puding? Kake količine so potrebne za deset porcij ? Za kakšno ceno lahko prodam porcijo ? Odgovor: Priporočati Vam moremo kar tri recepte, pri katerih so navedene količine v smislu Vašega vprašanja. Ti recepti se glase: 1. M an d el j e v puding (Mandel-Pud-ding, Pudding aux Amandes). Količine: 12 d kg sirovega masla, 16 d kg sladkorja, 18 d kg mandljev, katere je treba prej oluščiti in zmleti, 8 rumenjakov, iz 8 beljakov sneg, 2 v mleku namočeni žemlji brez skorje. Kuha se: 1 uro. Pripravi se: Najprvo razmotaj sirovo maslo s sladkorjem in rumenjaki. Nato dodaj tej zmesi nastrgane mandelje in izžete žemlje ter jih dobro vmešaj. Končno še prav na-lahko vmešaj v to zmes sneg, napolni s tem sirovim maslom dobro namazano obliko, ki se da dobro pokriti. Kuha se v sopari eno uro. Servira se ta puding s poljubnimi sadnimi šoki, n. pr. z malinovcem. 2. Mandljev p udi n gz maraskinom (Mandel-Pudding mit Maraschino, Pudding d’ Amandes au Marasquin). Količine: 14 dkg sirovega masla, 16 dkg sladkorja, 10 rumenjakov, 16 dkg neizluščenih zmletih mandljev, iz 6 beljakov sneg, 3 navadne žlice maraskina, 10 kosov zmletih vatlov ali enako količino karlovarških oblatov, Kuha se: 8A ure. Pripravi se: Ko si sirovo maslo dobro razmetal, vmešaj najprvo sladkor in potem polagoma tudi rumenjake. Nato vmešaj še ne-oluščene, zmlete in skozi sito presejane mandelje, katere si prej polil z maraskinom. Končno vmešaj prav nalahko sočasno s snegom še zmlete valfe ali oblate. Nadaljno ravnanje glej pri prejšnjem receptu. Servira se k temu pudingu kak sadni sok, creme ali mandeljevo mleko. 3. Puding iz žganih mandljev (Pudding von gebrauten Mandeln, Pudding aux Amandes grillees). Količine: 12 dkg sladkorne moke, 16 dkg mandeljev. 16 dkg sladkorja, 8 rumenjakov, sok ene citrone, 1 zmlet nagljev žbiček, iz 8 beljakov sneg. Kuha se: 3A ure. Pripravi se: V ponev daj 12 dkg sladkorne moke in jo pusti zarumeneti. Nato vmešaj 16 dkg oluščenih celili mandeljev, katere v sladkorju žgi tako dolgo, da postanejo rumeni. Potem pusti, da se ohlade. Ko so mandelji ohlajeni, se jih stolče in preseje skozi sito. Nato se drugih 16 dkg sladkorja dobro raz m o ta z 8 rumenjaki ter doda sok ene citrone in en zmleti nageljev žbiček. Končno se dodajo še stolčeni mandelji in in vmeša nalahko sneg iz 8 beljakov. Nadaljno postopanje glej pri prvem receptu. Servira se k temu pudingu sadni sok ali pa pomarančni krem (Orangencreme). Oblike za pudinge morajo biti take, da se dado dobro zapreti. Predno pa se jih napolni z zmesjo, se jih mora dobro namazati s sirovim maslom in z navadno ali sladkorno moko potresti. Kar se pa tiče Vašega vprašanja, za kakšno ceno lahko prodaste eno porcijo, Vam ne moremo dati točnega odgovora, ker nam ni znano, koliko Vas stanejo potrebščine pri nakupu in ne kaka je Vaša režija. To morate že sami izračunati po sledečem vzorcu: Mandelji me stanejo K — Sladkor me stane „ — •— Moka me stane „ —•— Jajca veljajo „ —•— Sirovo maslo velja mene .... „ —•— Sadni sok sem dobil za .... „ — Citrona me stane ,, — Skupaj sem izdal za potrebščine K — K temu je prišteti sorazmerne izdatke za režijo per K — Ta svota Vam potem naznani Vašo lastno ceno za cel puding in ako jo delite z 10, dobite potem lastno ceno za eno porcijo. Razume se, da porcije za lastno ceno ne morete dajati gostom, ako hočete, da se Vam obrt izplača, vendar pa je dobiček, oziroma zaslužek pri tem zopet odvisen od najrazličnejših okoliščin. Samoposebi umljivo je, da zato cena porcije ne more biti povsod enaka, vsaj je tudi režija v eni gostilni lahko desetkrat tako draga, kakor v drugi. V toliko Vam torej lahko damo glede tega navodilo, upamo pa, da razumete, da Vam točnejšega odgovora podati ne moremo, Razno. Gibanje med gostilničarji v škofjeloškem okraju. V škofjeloškem okraju se že nad leto dni ustanavlja nova gostilničarska zadruga. Kakor smo poučeni, je sedaj vendarle okrajno glavarstvo v Kranju sporočilo pripravljalnemu odboru, da nima politična oblast nič proti ustanovitvi te gostilničarske zadruge. Zahteva samo, naj se predloži zadostno število pravil, kar se je tudi že zgodilo. Na drugi strani pa se je pojavilo med gostilničarji v tem okraju stremljenje, naj bi se ustanovilo v škofjeloškem okraju z ozirom na krajevne razmere več gostilničarskih zadrug. Nekateri kraji so namreč po 6—-7 ur od Škofjeloke oddaljeni in od gostilničarjev v takih krajih se res ne more zahtevati, da bi se redno udeleževali sej in občnih zborov. Prometne zveze v tem okraju so jako slabe, železnice nobene, še dobrih potov in cesta manjka. Zato gostilničarji selške doline opravičeno zahtevajo — četudi jih ni veliko — naj bi se ustanovila za nje posebna gostilničarska zadruga s sedežem v Železnikih. Vprašajo tudi za svet, kaj naj ukrenejo. Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem v polni meri priznava opravičenost njih zahtev in njih želja, vendar pa pri sedanjih njenih finančnih razmerah in ureditvi gostilni- čarskega zadružništva na Kranjskem za sedaj ne more nasvetovati drugega kakor to-le: Ker so vse zapreke glede ustanovitve gostilničarke zadruge za celotni škofjeloški okraj že odstranjene, naj se deluje z vso silo na to, da se čim prej vrši ustanovni občni zbor take zadruge. Na tem občnem zboru pa naj se stavi samostojni predlog, naj se ta gostilničarska zadruga z ozirom na krajevne razmere v najkrajšem času razdeli v tri samostojne zadruge s sedeži v Poljanah, Škofjiloki in Železnikih. Deželna zveza se bo med tem časom potegovala tudi za to, da se ustanove gostilničarske zadruge v Kranju in Tržiču. Tako bo v okolišu kranjskega okrajnega glavarstva v celem pet goslilničarskih zadrug, ki se potem združijo v močno okr. gostilničarsko zvezo. Nikakor pa pri sedanjih razmerah ne moremo svetovati — sedež zadružnega inštruktorja je namreč še vedno v Trstu — da bi se že sedaj nasproti oblastvom stopilo s to novo mislijo. V tem slučaju" se namreč prav lahko zgodi, da oblastva ustanovitev zopet zavlečejo za celo leto. Sploh pa se bo naše uredništvo samo v trenotku, ko so ustanovna dela lista končana, kar bo že v dobrem mesecu, zavzelo za ustanavljanje novih gostilničarskih zadrug, ker hoče s tem pokazati, kako pomanjkljiv je na Kranjskem državni ustroj za pospeševanje gostilničarskega zadružništva. Banket akademičnega tehn. društva „Triglav“ v hotelu „Tivoli“ v Ljubljani. Dne 18. in 19. februarja je praznovalo slovensko akad. tehn. društvo „Triglav“ v Gradcu svojo petintridesetletnico in sicer jako sijajno. Nas kot gostilničarje zanima pri tem samo slavnostni obed, ki se je vršil pri tem slavju v hotelu „Tivoli“ v Ljubljani. Banket je bil vzoren, postrežba točna, mize svečanostno o-premljene, menu sam pa sledeči: Jetrni riž Ragu iz piščancev Angleška goveja pečenka obložena Telečji fricandeau Zavarek- Solata Francoski jabolčni zavitek Ker smo mnenja, da z objavami takih in podobnih vzporedov našim cenjenim čitatelji-cam in čitateljem ustrežemo, smo se odločili, objavljati v našem glasilu menuje posameznih banketov, ki se vrše pri nas. Ob enem pa prosimo cenjene tovariše, kateri prevzamejo katerikrat take obede, naj nam v svrho objave dopošljejo menu-karte. Dobrodošli so nam tudi vzporedi ženitovanjskih pojedin. S tem si utrdijo le dobri glas svojega podjetja. Kažipot Bleda. Bled res nujno potrebuje kažipotov in Sicer ne samo v nemškem, temveč tudi v drugih, zlasti v češkem jeziku. Zato moramo le veselo pozdraviti sklep deželne zveze za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani, ki se je odločila izdati mali ročni kažipot po Bledu v več jezikih in poleg tega preskrbeti besedilo za veliki kažipot. Med tem časom pa je izšel že drug kažipot pod naslovom „Offizieller Führer durch Kurort und Bad Veldes“. Knjižica je sicer tiskana na lesa prostem, dobrem papirju in celo ilustrovana, samo kakol Uredništvo kažipota je spisalo k temu kažipotu nekak uvod, v katerem pravi po Gorenjskem precej poznati Emil Bayer: „Naša parola je: strogo znanstveno, dobro in poceni.“ Lepa parola je sjcer to, žalibog, da v tem kažipotu nikakor ni izvedena. Bolje bi namreč bilo, ako bi ta kažipot izšel brez vsakih ilustracij, ker pri vsaki reklamni publikaciji je boljše nič, kakor pa slabo. Ta kažipot je namenjen tujcem. Ako ga tujec vzame v roke, si mora pač misliti: No, na Bledu pa morajo vladati čedne razmere in prav nič lep kraj ne more to biti, zato grem raje drugam. Klišeji od slik so bili že drugod rabljeni, zato njih nabava založniku ni povzročila nikakih posebnih troškov. Te slike smo videli že drugod obelodanjene in drugod vedno lično, v tej knjižici pa naravnost neokusno. Sploh se iz cele sestave vidi, da se ni mnogo oremiš-Ijevalo, kaka naj bo vsebina kažipota, ampak da se je šlo le zato, da mora kažipot obsegati okroglo 100 strani. Zato se nahajajo v njem tudi navedbe, ki v kažipot po Bledu sploh ne spadajo, kakor tudi navedbe, ki so že zdavna zastarele in ki danes ne odgovarjajo več razmeram na Bledu. Sploh se pa urednik tega kažipota ni preveč trudil, vsaj je več kot dve tretjini pobranega od drugod. Zdi se nam torej, da so v tem slučaju delovale škarje več kakor glava in da se je še pri tem delalo tja v en dan. Namen je torej prozoren. Zato na kratko označimo naše stališče glede kažipotov. Kažipot je namenjen tujcu, hoče ga privabiti v naše kraje. Zato bodi lično opremljen, ako se nima na razpolago sredstev za finejšo o-premo. Tudi z malimi troški se namreč da kažipote okusno opremiti. Vsebina kažipota pa bodi kratka, jedrnata, ne pa dolgovezna. Tak kažipot je za propagando prikladen in primeren. Tak kažipot pa, kakor je navedeni, je prej našemu divnemu Bledu na škodo kakor v korist, kajti boljše občinstvo se bo pač premislilo iti na Bled, ako mu ta kažipot pride v roke. Zato svarimo druge naše letoviške kraje, naj se varujejo takih kažipotov, gospodu Bayerju pa svetujemo, naj gre tudi na tem polju v pokoj. Fotografije drugega gostilničarskega shoda v Ljubljani. Cenjenim tovarišem, ki so se udeležili drugega gostilničarskega shoda v Ljubljani dne 15. decembra m. 1., se naznanja, da so slike zborovalcev izgotovljene ter da se je skupina prav srečno obnesla. Kdor jih hoče naročiti, naj piše po nje na „Deželno zvezo gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ v Ljubljani, Gradišče št. 7. Cena fotografiji je 4 K. Za ovoj in pošiljanje po pošti pa je dodati 50 h. Naj bi si vsak udeleženec tega shoda naročil to sliko kot trajen spomin za se in za svoje potomce, ker je to res lep spomin na organizacijsko gibanje med slovenskim gostil-ničarstvom. Novo manufakturno trgovino v Ljubljani, na Starem trgu (prej bazar) sta otvorila gg. Jesih & Windinšer. Kakor smo informirani, imata v dobro urejeni zalogi tudi vse v manufakturno stroko spadajoče potrebščine za go- stilne in hotele, zlasti takozvano ducat - blago. Zato tovarišem priporočamo to narodno tvrdko. Izza gostilničarskega zapečka. V kolodvorski restavraciji. Gost: „Natakar! Kedaj gre zadnji vlak proti Dunaju ?“ Natakar: „Ampak oprostite, tega pa Vi ne doživite!“ Na maškaradi. Na maškerado prideta dva gospoda v frakih in z oslovskima glavama kot maskama. Ko se izprehajata roko v roki med drugimi maskami po dvorani, pristopi naenkrat k njima druga maska in jima zakliče: „Kaj? Vidva osla tudi tukaj?" Takoj nato pa že zašepeče eden teh gospodov drugemu: „Perjatu, spoznal so naj! Zginva !“ I Tovariši gostilničarji! Pri naročilih se ozirajte v prvi vrsti na tvrdke, ki inserirajo v našem listu! V vzajemnosti je moč! ^ Kdor podpira nas, tega podpirajmo tudi mi!