ft - S3 && -• £ o •> Tower, Miwsi., 12. avgusta, 1898. Letnik VII. 'b Sodaj, ko se vrže. pogajanja ®|| bij a to J i veličastna, da je dejal "''r, ozrimo se ue enkrat na zad-j ,,voji)k vseli vojakov'', kakor ' ' imenujejo v Evropi nemškega co- Djo prekkontinentalno vojno združenih držav so Španijo. Za tri leta 60 oholi Šplmjoli z nečloveško g''ozovitostjo pustošili amoft/tap-otok, Kubo. Dobro vedoč, da lo mogO nžugati vstaŠev, vendar le,ni80 hoteli odjenjati od svojega trinoškega nasilstva in jim dati l30 božji iti človeški postavi zajamčenih resnic, nmp.-.k požigali s° Kubancem njihova domovja in njihove plantaže, streljali in obe ^'i dolžne z nedolžnimi vred in "1(H'i'i žene in otroke, kakor Turki T -K v rop'i pred par leti kristjane. S krvavečim srebrn so opazovali P''(i8ii Amerikanci to mesarsko s'uivj0 prvd svojim pragom ..in..bi snrja Viljema, ko je čital poročilo o bitki: ,,nisem jnislil, da se znajo Aiherikanci tako vojekovati." In In grof Goetzen, ki jo iz Santiago opazoval bitko, je poročil svoji vladi: ,, Amerikanci so,so čudovito hrabro borili; Španci so streljali dobro, Amerikanci še mnogo boljše." In španski general Lina-rez je že pred zadnjo bitko pisal v Madrid: j,Mi smo izgubljeni, kajti Amerikanci streljajo z matematično gotovostjo." Najlepši pojav te vojske pa jo velikodušnost, k^korauo so ska zovali zmagale! premaganim. jim prerezala nit življenja. — Pet, mož je na grozni način opekla tekoča ruda v ondotni rudotopil-nici: od teh sta dva v nekoliko minutah umrla v groznih bolečinah. — Biciklista Ralph San-derea pa je raztrgala lokomotiva, ko se je ta vozil po železni progi. — 0 čikažanov je zatisnilo oči 7. t. m. za vselej. Nesreča nikdar ne spi in zatoraj je tudi zdaj na grozni način zahtevala svojo žrtev. Trijo od zgoraj omenjenih ponesrečencev so bili pri priči mrtvi. Ostali trije so pa po najgroznojših mukah v nekoliko urah izdihnili svojo dušo. Med ponesrečenci so tudi Slovenci: Peter Mungač, J. Bosič in Stefan Kos, ki se je tako hudo opekel, da ui pričakovati, da bi šo kedaj okreval. To jo bila jedna največjih nesreč, katera se jo še do zdaj prigodila v tej rudo-topiinici. Policija je lo slučajno o tem dogodku zvedela. Ker se Dewey v Manifri jo skrbel za K morda šo dandanes, da ni ujeto in ranjGWn -Km-rijžnike- bolj sodi, da jo bila lo nemarnost z|ol»na roka španjska v unvauskj kot zafsvujo lastne vojake; Rifjjtfan j v'zrok t« grozvni katastrofe, bodo izstrelila naše vojne ladije^Thilipjs je zaoril pomorščakom, ki n-Maine", ki je-'-priplula,v Mavano so vriskali vidoč, da so potopili 8 Prijateljskim namejiogi pod yar- j sovražno ladijo: ,,nc ukajtefantje, vojaki umirajo!" Admiral Samp son je pustil ujetim španskim oficirjem njihove sablje, dasiravno bi jim jih bil' lahko odvzel po 8t?om takrat šo prijateljskega na r°dii. Tristo in petdeset nedolžnih ameriških pomorščakov je umrlo tedaj grozovito smrti. To je raz-Wil0 svobodne državljane svobodnih zedinjenih držav. Naš «qiigres jo zahteval maščevanje in ll!>š predsednik McKinlev je v o tem stroga preiskava in družba seji in ničesar drim-ga ne govorili kakor funio to,da Jodnota ni na dobreir in da je vodno preveč plačevsnja. To jo bil njih glavni izgovor. Skušali so s tem pridobiti večino udov, da bi potem odstopili od Jednote. Ali dragi društveni bratje! Lo naprej, samo odstopite, katerim ni naša slavna Jednotu všeč in pustite druge pri miru. Saj gotovo bode tudi Vam kmalu žal ter so bodete kosali zaradi iopremišljenega ravnanja. Ros, hpda je bila borba pri tukaj-šnem društvu sv. Petra radi odstopa od jednote. Toda zastonj so si prizadevali nekateri Sak-serjevega duha pijani udje, zastonj ao kričali: odstopimo od Jednote. Ni so jim posrečilo in niso mogli razdreti vsega, kakor so nameravali. Res, da jih bode veliko j odpadlo. Toda v eliko jih bo tudi pri Jednoti ostu!o. Da, vsi tisti, kateri so zvesti ostali svojemu narodu slovenskemu, kateri mu hočejo pomagati na ameri-kanski zemlji v gmotnem in du- šo bo morala pred sodiščem zago- ževneln oziru. varjati. ! Tulfcij hočem spregovoriti neko- liko od tukajšnjih nekaterih udov Pueblo, Oiilo. —- Britka smrt je zopet segla v našo sredino ter nam vzela sobrata, družini pa skrbnega očeta. Zadnji čas so ljudje zopet začeli prihajati iz ftare domovine. Fan t jo in dekleta, vse vre semkaj. Nedavno jo prišla sem deklica iz Belokranjskega in glejte, jutri bo že poljana pred oltar s pridnim in poštenim fantom, z g. Mihael Plautz-om iz Doblič. Dobličani so seveda močno naseljeni tukaj in imajo prednost pri drugih Slovencih. II koncu teh vrstic želimo tukajšnji Slovcnci zvesti udi Jod Doto, da se ta čem dalje boljšo razcvjta in doluje v korist slovenskim delavcem. Živela Jednota, živeli njeni udje! Vivat, floreat et crescat naša Jednota! Bog daj, da bi kmalu obmolknili njeni nasprotniki in ee držali svojega dola. Pozdrav vsem Slovencem po Ameriki in pa novi ,,Jednoti"' Ely-Ski. No vemo, bo kaj, ali nič. ...." Udje Jednote. East Helena, M oni.—Tudi tukaj v East Heleni smo Slovenci oživeli in si ustanovili slovensko godbo, ki šteje sedaj v začetku 1(! mož, a upamo, da so kmalu pomnoži. Udje godbo so: Mat. stališča. Vse to se je dogodilo po noči, 31. julija. 4 Spanci se ne zlagajo povse z h a ii mirovnimi pogoji. Posvetovanje je bilo tajno. Samo predsednik, državni tajnik Day, francoski poslanik Cam bon in njegov tajnik prisotni. Washington, Aug. 9. —- Francoski poslanik^ zastopnik Španije v Združenih državah je prejel obširen odgovor glede na mirovne pogoje, katere je predsednik Mc Kinley poslal Španiji. Ta odgovor je izročil Cambou beli hiši šele po 2-iih ur, ko je dotično preteku pismo prejel. Ko je Mr. tega Cambou vsebino pisma prečital, nastopilo je Derganc, Peter Ilrela, Martin društva sv. Pefra. Veliko je takš- j ^ Mut> FmiUovi6> jos. i»illt< obče spoštovanega | ^fp ^ B3°V° i Jos. A. Plut, Mat. Stariha, Mat ne vedo in le toliko malo Smith, Mat. Molek, Ant. Smith, mednarodnem vojnem pravu. Z .„ ° vuujo, da čita|o new-yorški listič, , t K-imhi I»n čtahorln« Mit , . , . , Janez Potne ie umrl dno -i. av J - • I , , . i da ga Bog hoče k sobi, spjrejel ie ! iL" e nj)si'. vlada na svoje stroske i ° iapovniji vo;uj>. Vos svet je postal pozoren , , ,. . . | pobožno svete zakramente žaUmr- poslala vso podiarmliono m ureto . „ . ,, , P , - , ■ -. y.i , . v/ ii-aioco ter mirno v trospodu za- ^vropsko velevlash so lzvzemšij spansko armado nazaj na Span- ^ ' ^ Pogreba so je udeležilo lepo ' * lv,J '"""J* ' i utovilo udov društva si'. Jožefa. , , t ... . , Slovenska godba iu društvo pa- llJ tu nimamo nobene armade, zali junake in pravo ,gentlemen', A-Uglijo, vse simpatizovale se Špa- sko, "'jo in prorokovale, da nas bodočo »panci v kratkem premagali, češ kanci od začetka do konca jpan- mora vsakdo pripoznati, da so v tej zadnji vojni Ameri- id "obene mornarice. Tako so mislili Pdi tukaj oni naseljenci iz Ev-r°pe, ki šo niso vedeli, iz česa °Utoji ameriški državljan in kaj ima v glavi. Zdaj, seveda so bolje podučeni'. Vojakov ali stalne ai'ttmde res nimamo tukaj, toda 'Junakov — brez števila. Ob jedne^i s proglasitvijo v^jne, je izdal naš predsednik ^cKinley oglas za 100.000 pro-stovoljcev. V treh dneh se jih je oglasilo 200.000. Glavne bitke so se vršile na ^orju iti izvršile za združene države tako sijajno, kakor še nikdar nobena bitka v zgodovini ^oveških vojska. Na filipinskih otokih v manilskom pristanišču je a,ueriški admiral Dewey popol-''Oma uničil sovražno špansko Vodovje, obstoječe iz devetero v°jiiih ladij, no da bi izgubil sam 'e jedno ladijo ali jednega moža. ^''od Santiago do Cuba je pogrez-admiral Schley — ki jo memo-rečouo katoličan — Cervo-rino brodovje, cvet španske mor-»arice do zadnje ladije. Pobil je spancev na stotine, jih ujel na tisoče, sam pa je izgubil — jed-nsRa moža in le jedna ladija njo-Sova j0 bila poškodovana. A tudi na suhem so so pokazali vojaki junake, da bodo njih se zlatimi črkami zapisani v zgodovini sveta. V naskoku na' ki kot taki nimajo paralele v svetni zgodovini. Edino, kar nas boli je, da je rumena mrzlica pomorila toliko naših hrabrih junakov na Kubi. Bog jim daj večni mir in pokoj! Mi bomo pa v časti in hvaležnosti radno opravljeno zbrali so se pred njegovim stanovanjem, od koder so ga spremljali v našo cerkev in po sv. maši proti pokopališču. Zares veličasten je bil sprevod, najlepši kar jih je bilo za naše Slovence in ranjki ga je bil po-ipolno vreden. Bil je vedno vnet Tonko, Mat. Skrinnr, Jan. D. slogi m razdiranju Jednote. Ti so- j jas <-i nesloge in nevednosti hočejo j K(,r imam0 2a ucMtdjil pmyega pa ie iuuti pri vsaki seji prvo bo- j veS5akft v g0lJbi, g. James Golo-sedo.;/,;itpraj pride pogoston.a doj ^ 0pazi)j(,UJ0 !Jnprc(i()vanje prepira, kar jo seveda grdo in igodbo z vsakim dnem bolj. Dne olikano. To ni amorikansko, to 122 „u»seca dobili smo dopada lo šo kakemu „|reen- gitt8bono orodje, hornn", ki še ni dospel do ono stopinjo civilizacijo, da bi se ogi- j Satt Fninciseo, Cal. — Velika bal take neotesanosti. Zelencu bi prevozna parobroda ,,Scandia"" in toga, kajti on je tea 'Amona" bodeta skoraj gotovo hrani h niihov spomin m iih pri- i , , ■ , . . ,. , 1 . ' 1 za vse dobro v cerkvi, aoh, dru-porocah v posnonto našim potom cem. brez prepira živeti no j odpotovala j>roti Filipinom šele ;koncem tega todno. Pravijo, c-la Domače novioe. o Santiago do Cuba so neustrašeno Prodirali proti mnogo številnej-soinu sovražniku naprej črez •Ortva trupla svojih padlih tovari-redni vojaki in prostovoljci in ^vji strelci iz Arizone in Montane 111 niso odnehali, dokler so ni na ttlt'.8t"i hiši Santiaški pokazala ameriška zastava. 27 tisoč Spanj-8'{>li vojakov so je podalo 22 tiso ^'m ameriških junakov. Zmaga je Nevarno je obolel bivši goreči indijanski misijonar in sovrstnik gon. vik. g. Buli-a, proč. gospod Če b u 1, sedaj stanujoč v Garden, Mich, in se priporoča v molitev vsem gg. duhovnim sobratotn in drugim vernim rojakom. Razdelitev St. Louis Counly-a se menda uresniči to jesen. Gonja za sedež okraja bode velika in na glasovanje se bodo z vsemi sredJJ stvi uplivalo. Na tikotu bodeta mesta T o \v e r in V i r g i n i a. Ako zmaga Tower, potem bode imelo mesto veselo bodočnost, kajti gradila so bodo sodna in druga poslopja, kupčija in ves ostali promet bode oživljen, posestva in zemljišča dobe večjo vrednost. Isto velja za Virginijo, ako si pribore ondi okrajni sedež. Sicer pa več o tem pozneje. Občili zbor ima v pondeljek društvo sv. Cirila in Motoda v Toweru, h kateremu se vsi udje vabijo. Odbor. Pioneer rudnik na Ely izku pila je te dni Oliver Rockefeller Company. Nadejati so jo, da so povrnejo na Ely zopet boljši časi, kot so sedaj. So. Chicago, 111. — Nesreča je že zopet zahtevala C žrtev ter št v u in družini. Ustanovitelji dru iViva sv. Jožefa izvolili so gaza prvega predsednika, katero službo je modro opravljal tri leta, dokler ga nam bolezen ni potrla,—Janez Petric se jo rodil 27. grudna leta 1865 v Dragumlji vasi na Belokranjskem. Poleg mnogih prijateljev žaluje za njim žena in šostero otrok. Bog daj blagi duši večno veselje, njegovi družini pa dodeli nebeško pomoč! Slovensko društvo sv. Ano jo imelo na praznik patrono skupno sv. obhajil o in po maši mesečno sejo in volitev novih načelnic. Društvo jo v kratkem kupilo krasen kip sv. Ano, kateri je bil pri tej priložnosti slovesno posvočen. Voljeno so bilo: Frančiška Rus, predsednica; Frančiška Roje, podpredsednica: Marjeta Kozel, tajnica; Marija Krašovic, blagaj. V imenu cele fare izrekel je župnik prisrčno zahvalo vsem Slo-vonkam, ki prevzetno nekaj skrbi nase za lepšanje hiše Gospodove. Calumet, Mich., meseca avg. Slavno uredništvo ,,Amer. Slov." prosim, da sprejmete nekaj vrstic od nas, tukajšnjih udov K. S. K. Jednote in jih natisnite v prodale ,,Amer. Slov." Naznaniti hočem vsem udom po širni Ameriki, kaj so je tukaj godilo in kaj govorilo o tej koristni Jednoti. — V nedeljo 24. julija imelo je društvo sv. Petra at. 30 svojo mesečno sejo. Čujte, prišli so nekateri udje k ne zamerit navajen in more. Čas pa jo, da vsaj oni odloželne bodo vzeli toliko možtva s staro suknjo ,,green horn"sko, j sabo, kakor so poprej nameravali kateri žive že nekoliko" let med'in da bodo čete, katere se nalia-Amerikanci, da slečejo staro jjajo sedaj na ,,0amp ' Merritt" in kranjsko surovost ter oblečejo |,, Praesidio'' vsled mirovnega po-,amorikansko priljudnost. Da, pri- igajanja razpuščeuc. General M<. posvetovanje, katero je trajalo jedno uro in 25 minut. h. tega: lahko sklepamo, da Španska vlada ni zadovoljna z na širni mirovnimi pogoji in da skuša laj>o in bolj modificirano pogoje zase pridobiti. Toda ravno pn tem se Španija zelo moti. ako so misli še nadalje poganjati z ,, Uncle Sam"om. . Španska vlftda bi se vendar morala po tolike j in tako britkej skušnji spametovati in vedeti, da zmagale« narekuje pogoje no pa .premaganec. Pri -vs«n' -to** »«4 1 -;š|>-a-««kfl, pomisli, da n.sša vlada nikakor iVo zahteva prov«>;, ampak le to, kur je" pravično in morodajno. Ako ■pa Španija še ni dobila dovolj, potem naj lo Se drži. ,,Uncie Hmh" jo bode žo s časoma spametoval. jljudni in ne. surovi ter prepira ■željni morate biti, ako'hočeta biti ,,a gentleman". -- Mi tukajšni Slovenci v Caiumetu bi morali'živeti lepo in složno; ne pa v neslogi, kakor Hrvati in Mad j ari; Društvo sv. Petra je imelo razumnega in pravicoljubnega predsednika. A ravno zaradi toga, ker je sejo prav in pošteno vodil in nekatere kričačo po pravilih kaznoval, so mu vedno klubovali in spodtikali pred oči ono, kar je pravično. Radi tega .se je g. predsednik tudi zahvalil svoji službi. Sram naj bode tako ude! Njih imen nočem imenovati, ker niso vredna, da bi jih va$ list natisnil. Najbolje bi bilo, ko bi take ,,nepridiprav" izobčili iz društva in naše Jednote. Prav lepo bi bilo, ko bi ne imeli pri društvu takih praznoglavcev. Torej proč s takšnimi udi! Sedaj še nekaj radi suspendo-vanja. Zakaj je ta ali oni suspen-dovan? Največkrat ^-adi dolzega jezika in tisti, ki vso znato, brzdajte malo svoj jezik! Veliko bo-doto na boljeni in pravicoljubni možje vas bodo spoštbvali. Kar so tiče drugih stvarij, gre vse lepo po starem tiru. Delamo zmeraj. Plača šo ni preslaba, toda delo je težko. V začetku avgusta so delavci ,,Tamrack Co." štraj-kali. Kakor se sliši, so jim plačo povišali. Nekaterim po 5 in nekaterim po 10 odstotkov. itt bodo i me i z ouimi četami, ka-tere"W'aedaj ra potu! prpti Manili 15 tiSoč mož na razpolago. Generalmajor Mt^jria.m so Zeli na Honolulu podati, da bi-so tam nekoliko z novo pridobljeno deželo seznanil. Zagotovil je .pa vlado odločno, da^'rio gre prej tj oka j, prodno ona ne odpošlje vseh za Manilo odločenih čet. . v # POZOR! Na jediiotinem zborovanju j* bilo sklenjeno, da dobi vsako društvo jodon iztis ,,Am. Slov,", zato prosimo, iiaj nam društva oz. tajniki sporočiti blagovolijo, pod katerim naslovom želi vsako drn- ft" -V stvo svoj list prejemati. Ured. V IVsEuslioli iSpsi/sieev Praska pri Manili. V San Francisco Ise je poročalo brzojavno iz Malato via Hongkong 6. avgusta, da jo tri' tisoč Špancev napadlo ponoči arijorikanski tabor Sh'. iiinga nova iznajdba. . _ Čudim rešitev. Zahvaljuje sev sledečih besedah yr.H. Ada E. Ilart iz Groton, S. L). ,, Napadla je moja pljuča j etika vsled prehlajenja in že Štirje zdravniki-so trii odrekli upanj';, da bi šo živela. Slučajno jo z boljo pomočjo moj soprog izvedel za Dr. Kinga no<*o iznajdbo zu jetiko in prelila-jeuje.. Kupila sem osem steklenici Zahvalim Boga, da som zopet zdrava. Steklenice za poskušajo zastonj v N. J. Bensna lekarni. Cena 50 cts. in $1. V s poli zagotovljen, ali se povrne denar. in pričel so je vroiS boj, katerega se vstaši niso udeležili. Boj je trajal cele-tri ure in Spanci so bili, po veliki xgilbi, zapojoni v beg. Ubitih Amerikancev jo bilo jednajst in 37 ranjenih. A'biorikanci so .bili »dobro utr-jepi% bližini sovražnika. Nameri Špancev je bil, prepoditi .naše četo iz teh utrjenih krajev in za toraj so sklenili v t Mani noči iz-uonaditi našo armado. A skupili so jo za svoj zviti načrt, kajti izgubili so v tej praski mnogo vojakov. Svinčenke strica ,,Sama" so vrlo pozdravilo sovražno druhal in naša milica so niti za čevelj ni pomaknila iz svojega prvotnega SST' Podpirajte ,,Carniolia Cigar Factory" 328 E. 70 Str. v Ne\y Yorku, katera kljub povišanju^ davkov in podražonju tobaka ostane pri prejšnji coni. Ne daje sičiaj več kuponov v škatljo, a luar kdor kupi 2000 bin od k, bi škatljo smodk z 100 smod-kami brezplačno. 1'rovožnjo stro-ši:c plačam som. Rlago so pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. Duschek, 328 E. 70 St. New York. Listnica. Nekaj dopisov smo morali odložiti za prih. štev. ; Entered at the Post Office at Tower, Minn, as second-class matter, April 7, 1892. „Amerik. Slovenec" Prvi slovenski katoliški list v Ameriki. Urednik ln založnik: V. REV. JOS. F. BUH. TOWER - - - MINN. Enajsta ned. po Binkoštih ..Amerik. Slovenec" izhaja vsak petek. Za Ameriko Za celo leto stane........$2.00 Za pol leta...............$1.00 Za Evropo Za celo leto ... 5 gold, ali $2.50 I®1" Naročnike prosimo, kader se lz enega v drug kraj preselijo, da nam naznanijo poprejšnji in novi naslov tvojega bivališča. "V zalogi mamo sledeče knjige: Koledar za 1. 1898, cena 30 cts, ali 4 koledarje za.....$1 Slovensko-Angleška Slovnica - $1 Molitvenik Srce v Jezusu, v platno vezan ... - (- 45 cts. v usnje vezan - - - 00 ,, v usnje vezan z zlato obrezo 75 ,, Prati k a za leto 1808 - - 10 ,, Ustave Zjedinjenih držav - 10 ,, Mali katekizem 10 cts. EVANGELIJ SV. LUKEŽA 18, 9—H. Tisti čas je šel Jezus iz krajev Tirslan iii jo skozi Sidon prišel k Galilejskemu morju, sredi krajev Desetomestja. In mu pripeljejo gluhega iti nemega, in ga prosijo, naj položi reko nanj. ln ga je vzel izmed množice na stran, in je vtaknil svojo prste v njegova ušesa, ter je pljunil in so dotaknil njegovega jezika, in jo pogledal v nebo in vzdihnil, in mu reče: Efeta! to je, odpri so. In kar odprla so se mu ušesa, in razvezala so je vez njegovega jezika in je prav govoril. In jim je zapovedal, naj nikomur ne pravijo. Pa bolj ko jim je prepovedal, bolj so 02-nanovali. In so se še bolj čudili, rokoč: Vso je prav storil; gluhim jo dal slišati, in nemim govoriti CERKVENI KOLEDAR. Sobota 13. avg. Janez Berliman Nedelja 14. „ 11. pobink, Evzebij Jozus ozdravi glnhomutca. Pondeljek 15. avg. VNEBOVZ. MAR. 1). Torek' 10. ,, Rok, sp. Sreda 17. ,, Liberal, muč, četrtek 18. ,, Helena, ces. Petek 10. ,, Ludovik Tol. is drugih zabavnih knjig. Zdravje in bolezen. ,,Vse je prav storil." Mark. 7, 30. Pogostokrat beremo v sv. evangeliju, da so ljudje k Jezusu pripeljali bolnikov, ki sami niso mogli k njemu priti. Bili so to večjidel bolniki na telesu. To je še zdaj v navadi, da ljudje obilnejše skrbe za telesno kakor za dušno zdravje. Prav je, če skr- M o 1 i t v e 11 i ki : Steza v sv. raj. — Zvonček ne-beiki. — Reši svojo dušo. — Tolažba katoliškega kristijaua. Te vrsto molitvi "liki dobe so nekovani v usnji 7. zapiralnico po $1; z ni-lcelnastiini okovi po $1.25; s koščenim križem po $1.50, brez križa v trpežnem usnji z zlato obrezo po 85 in 75 cts; v žametu s kristalnim leskom in višnjeve, bele ali rujave barvo po $1.75, z lepšimi okraski in tremi svetinjami po $2.25; v finem šegrinu po $1.90. Te vrste molitveniki so vsi srednjo velikosti, s precej velikimi črkami in dobiti je tudi manjše, za moško pripravne molitvenike v usnji po 50 c, z nikeln. okovi po 75 c. V večji obliki, v trpežnem usnji in z velikim tiskom molitvenike dobiti je po $1, z zlato obrezo po $1.25. Kn j ige: Nova kuharska knjiga po 75 c. Cesar Maksimilijan 20 c. Erazem predjamski 20 c. Jaromil 20. Prst božji 20. Jožef Radecki 20 in še mnogo družili lepih knjig. Kdor želi kaj več knjig, naj mi piše, ker v zalogi imam povestne knjige raznih založnikov. Naslov je: Mat. Pogorele, Box 672 Calumet, Mich. UST Vse knjigo razpošiljam poštnino prosto in proti predplačilu. kln Mel k m. Mu CALUMET, MICH, naznanjata rojakom, da sta odprla najboljše urejeno mesnico, v kateri bodo rojaki vedno vljvdno in dobro postroženi s svežim mesom, izvrstnimi klobasami, perutnino in sploh vsem, kar spada v to stroko. Za obilni obisk se priporočava GRAIIEK & VERT1N. ZAHVALA. Vsom udom lv. S. K. Jeduote se srčno zahvaljujem za smrtno podporo $800, katero sem prejela po svojem umrlem možu Jakobu Mer kun. Biwabik, Minn., 9. avg. 1898. Marija Merkun. bitno za telosno zdravje, a skrbeti moramg še voiiko bolj za dušno Iravje, za zdravje in bolezen na duSi in telesu. Telesno zdravje je velika dobrota, ki jo zna človek šele potlej prav ceniti, ako je zbolel. Ni ga bogastva čez bogastvo zdravega telesa. Na zdravje moramo paziti s tem, da ne natezamo čez mero svojih moči, a tudi lenoba zdravju škoduje; dalje ne škodljive hrane vodoma vživati, prehlajenja se varovati, pred vsem pa grešne strasti krotiti, ki zdravje spodko-pujejo; varovati so moramo po-žrešnosti in pijanosti, razuzdanosti in ponočovanja, ježo, prevelike skrbi in nezmerno žalosti. Če nam Bog bolezen pošlje, jo moramo v duhu pokore sprejeti, ker promnogokrat jo Bog res pošlje za pokoro. Bolezen jo večidel zaslužena šiba poprejšmk grehov, zato jo moramo v svoj dušni prid obrniti; v bolezni se šole prav spozna nečimernost vsega časnega; bolezen nas prisili v Boga misliti in svoj dušni stan pregledati. Telesna bolezen ozdravi dušo in če jo potrpežljivo prenašamo, imamo dvojni dobiček, da lože pretrpimo iti da imamo zasl-užeajo pt4 Bogu; sv. Kamil jo svoje bolečine ime »oval dobrote božje; sv. Lid vina je 38 let na trdi postelji bolna ležala, pa vedno potrpežljiva in celo vesela. V bolezni moramo poklicati zvedenega zdravnika, ki je spoštovanja vreden zavoljo potrebe, zakaj Najvišji ga je vstva-ril. Vsako zdravilo je od Boga. Najvišji je iz zemlje zdravila vs-tvaril in razumen človek jih ne studi. V bolozni se moramo izročiti v voljo božjo, ko bi utegnila tudi smrt priti, in sv. zakramentov no odlašati in če se zdravje povrne, moramo Boga zahvaliti. Če je že telesno zdravje toliko vrednosti, koliko bolj moramo še le čislati dušno zdravje,—nedolžnost in pravičnost! O, tudi ta sreča se zna večkrat šele potlej prav ceniti, ko jo zgubljena. Goroče skrbimo dušno zdravje vedno ohraniti s tem, da se varujemo roparskih sovražnikov, da nas smrtno ne ranijo; slabo tovar-šije, grešno priložuosti iti nevarnosti. Varovati so nam jo škod ljive in strupeno hrane, kakor po-hujšljivih veselic, slabili pogovorov, knjig itd. Poskrbljujmo duši tečnega živeža, poslušajmo besedo božjo, berimo podučne knjige, večkrat so bližajmo k mizi Gospodovi. Ne prezirajte tudi malih slabosti—bolelmosti, ker kdor so malih grehov skrbno ne varuje, bode polagoma v smrtne zabredel. Varujmo so dušnega prehlajenja, da nam srce ne omrzno, ogrevajmo ga z molitvijo in raznimi pobož-nostimi. Kdor pa je zapravil dušno zdravje, odpravi hitro nevarno bolezen. Prosi naj najprej pomoči od zgoraj, kajti pravo poboljšanje je posebna milost božja. Priporo-čujto se mogočnim priprošnjikotn in pred vsem Mariji, ki je pribežališče grešnikom; prijatelji so glnhomutca privedli k Jezusu in ga prosili zanj.... A tudi sami moramo storiti, kar je v naši moči: dobro preiskati, od kod izvira dušna bolezen, da so jej vzroki odstranijo, dobro prevdaiiti gro zovito nesrečo te bolezni, da bo srce pretreseno, skesano: dušnemu zdravniku, Jezusovemu lamest-niku, bolezen po resnici rizodeti, ničesar ne skrivati; spovednikove ukaze natanko spolnovati. Po za-dobljenetn zdravju se moramo nebeškemu zdravniku srčno zahvaliti in to hvaležnost dejansko pokazati s trdno stanovitnostjo, kajti bolezen, ki se povrne, je veliko nevarniša od prve. Ti, o Jezus! si Gospodar našega zdravja in življenja, Ti si nebeški zdravnik telesnili in dušnih bolezni. Tebe prosimo najprej za naše bolno brate in sestre; odvzemi jim mučno bolezen ali pa jim dodeli moč, da bodo pekoče bolečme potrpežljivo prenašali. Še prisrčnišo te prosimo za one nesrečne, ki so na duši bolni, -hudo bolni že več let. Amen. Križ na Koroireji. V mirnem morju, na pacifiškem oceanu se nahaja otok imenom Vanna Levu. Na vrhu gorovja omenjenega otoka je po stavljen križ, postavljen od on-dotnili h katoliški veri spreobr-njenih prebivalcev. Zanimiv in vreden je ta dogodek, da se nekoliko obširneje ž njim bavimo. Vanna Levu se prištela tako imenovanim Fidshi Viti otokom, katerih naštejemo blizu 300, a le na SOterih prebivajo ljudje, ker ostali niso za obljudenje ugodni. Velikost teh otokov znaša 1360 kvadratnih milj. Ko bi pa vzeli v poštev morske ožino med njimi, tedaj bi bila njih velikost gotovo petkrat večja. Največji otok so imenuje Fidshi Levu in drugi, polovico manji, Vanna Levu. Ker so silno rodovitni ti otoki, preživeli bi lahko 2 miljona ljudi, do-čim je prebivalo ondi samo kacili sto in deset tisoč, namreč 70 tisoč r.a Fidishi Levu in 30 tisoč na Vanna Levu. Ostali so bili naseljeni na manjših otokih v okolici. Omenjene otoke je odkril Tos-mati 1. 1643. Blizu 200 let je preteklo, da so ni nihče zanjo zmenil. Sedaj je 50 let, ko jo te otoke radi geografičnega znanstva obiskal neki zgodovinar. Opisuje jih tako-le: Otoki so zdravi, bogati dragocenega lesa, na njih najdeš v obilni meri kokus palmo, na njih raste Sandel in Yams les. Sedaj se preživlja tam s poljedelstvom in obrtjo nad 200 tisoč črncev. Ti so udani svojim poglavarjem, ki so so pa vedno med seboj vojskovali in vjete sovražnike trpinčili in morili, kar se pa sedaj no godi več, ker prisijala jo med njo luč krščanske vere. Leta 1835 sta se na Fidslii otoku izkrcala dva protestantska misijonarja in pričela oznanovati evangelij s takim vspehom, aa sta jih za novo vero več tisoč pridobila. Le Sobru rod ni hotel opustiti šeg in verskih navad svojih pradedov. Vodja malikovalstva se vsled tega napoti k glavarju, da bi se o tej novi veri ž njim posvetoval. Stavil mu j<) tole vprašanje: nAli mar no bodemo vprašali naših bogov za svet, prodno se ločimo od našo starodavno vere? Ali je vera Evropojcev boljša od naše?" Glavar odjfmŽvSklical bodem ljudstvo k posvetovanju in darovali bodemo bogovom naših očetov ter jih prosili, naj bi nam naznanili, katera vera je prava in azodenju so bodemo podvrgli." Ljudstvo je bilo sklicano ter se zbralo polog visocega hriba Ko-roiroa, vodja malikovalstva pa je uredil daritov. Kakor blisk so je zasvetil vrhunec hriba in na nebesa je videti svitli križ, na kojem je pribit človek, ob desni in levi pa ste stali dve osebi: v resnici gora Kalvarija na svitlem oblaku! ali z drugimi besedami: Videli so Jezusa na križu, Marijo in sv. Janeza pa ob straui križa. Opazivši nenavadno prikazen so silili velikega duhovna, naj bi jim razložil pomen prikazni. Le-ta nekoliko pomisli, potem pa reče: Ta križ nam je v znamenje nove vere, katere še ne poznamo. Pojdite na Ovalau, kjer kakor slišim, se že širi nova prava vera v Boga. Ovalau je majhen otok, kamor sta ravno dospela katoliška misijonarja Breheret in Flavier. Ko doepo poslanci na mesto, ugledajo v majhni kapelici klečati misijonarja pred podobo Križanega. Pri tem pogledu se je njih prepričanje o edinozveličavni veri še bolj utrdilo in naprosili so misijonarja, naj bi kmalu prišla v njih kraj. In že čez par dni se preseli misijonar Favier v Kanna Levu, kjer je tako goreče oznanoval resnice naše sv. vere, da jo ves narod v Kristu prenovil. Od tistihmal — to je okolu 50 let — je postal Solevu središče katoličanstva in sreta vera lepo procvita. Katoliške šole so dobro obiskovane, sv. zakramente pre-jemaje odraščenci redno vsaki mesec.Vzgoja mladeži je izročena šolskim sestram. Pred nekaterimi meseci so se zbrali k posvetovanju katehetje, ki so sklenili, da postavijo stalno znamenje v spomin 11a ta čudoviti dogodek. Napraviti so dali iz lepo vzrastlega hrasta križ ter ga postavili na tisti kraj gore Koro-ireje, kjer se je pred 50 leti pojavil znameniti čudež, da bode .služil prebivalcem otoka v vedni in neizbrisljivi spomin njihovega spreobrnjenja k pravi, od Boga jim priznani veri. Prihodnje leto se bode slovesno obhajala 50 letnica tega čudeža. Kmalu potem, ko jo bil križ postavljen, je dospel mil. g. škof iz Suve birmovat in pri tej priložnosti opazil je 11a gori križ. Vprašal je po vzroku tega znamenja, kar so mu verniki z veseljem raz-odeli. — Da bi se ta dogodek v cerkveni zgodovini ohranil, je vladika pozval k sebi še živeče priče in jih o vsem dogodku natanko izpraševal. Ko vladika nad resničnostjo ni več dvomil, jim je poln začudenja napravil ginljiv govor, v katerem je pred vsem pripomnil, da ima Bog posebne namene ž njimi, ker On brez vzroka ali posebnih namenov ne dela takih čudežev. In v resnici: Ljudstvo, ki je s tako goreč 'ostjo in toliko vnemo sprejelo s,Sto vero in tako pogosfoina svete zakramente prejema, jo opravičeno k najlepši krščanski bodočnosti. Križ na gori Koroireji ostane pa sedanjemu i bodočemu rodu v živi spomin čudovite prikazni križanega Jezusa, ki jim je podelil luč prave vere in krščanskega življenja, da bi procvitali v lepih čednostih, premagali moč temo in obrodili obilni sad zveličanja. Jodnaki Čudež se je pripetil nekoč tudi v tretjem stoletju cesarju Konštantinu vsled katerega se je pokatoličanil in sprejet v naročje sveto matere katoliške Cerkve je zudobil moč, da je slavno premagal srditega sovražnika Maksen-cija. V znak očitne zahvale na sijajni zmagi je cesar Konštantin razširil katoličaustvo po vsom svojem cesarstvu. Otok Porto Rico. in denarja, predno to ljudstvo v toliko, stanu lastno vlado V sedanjem času naše vojsko s Španijo nas posebno zanima otok Porto Rico. Bilo jo 21. julija, ko je general naše velike republike, Miles, vprvič na omenjenem otoku ražobesil zvezdnato zastavo Zjedi/ njenih držav. Porto Rico jo najmanjši in naj vzhodnejši otok med vsemi štirimi antilskiini otoki. Porto Rico s sosednjimi manjšimi otoki Culebra, Culebrita in Viegne zavzema skupno generalni kapitanat v obsegu 3660 kvadratnih milj. Otok Porto Rico zavzema 3530 kvadr. milj, njegova dolžina znaša 106 milj, širočina pa 35 milj. Glede širjave se more meriti z stestnatim delom države Illinois. Po morski ožini oddaljen je 75 milj od otoka Haiti. Število prebivalcev znaša okoli 800 tisoč, izmed katerih je polovica zamorcev. Ko je bila I. 1873 sužno8t odpravljena, našteli so tedaj še 31,041 sužnjev. Beli kakor črni so na jednaki stopinji kulture; tri četrtine ljudstva ni znalo 1. 1880 niti brati niti pisati. Razvidno je, da bode stalo obilo truda se izobraži da bode v vpeljati. Na Porto Rico je podnebje mnogo ugodnejše nego na ostalih antilskih otokih. Vročine je navadno SO stopinj Fahrenheita, v avgustu 113o F. in to v nižjih, ob morju ležečih krajih in dolinah, v višjih krajih pa je vreme prav prijetno in zdravo. Obrežje je obdano z mnogimi majhnimi otoki in velikim skalovjem, severo-zapadni del pokriva močvirje. Planjava 11a severu je močvirna, na jugu suha in in peščena. Dežela ne trpi suše, ker ima blizu 50 rek, katerih nekatere so tako velike, da se lahko z ladijatni po njih vozi. Geologično že ni o Porto Rico dokaj znanega. Koj na površju se pridobiva zlato, bakro, železo, svinec, srebro in premog; kako globoko pod zemljo se omenjeni zakladi raztezajo, ni znano, ker dosedaj šo ni nobena družba ta-mošnjega zemljišča prospekto-vala. Ob močvirju so prideljuje v obilici sol. Rastlinstvo se vspešno razvija. V pragozdih je obilo trdega lesu, pa tudi barvastega in balzamovega lesa je v obilici. Živino uvažajo v korist prebivalcev iz Evropo, sicer so pa v obilni meri nahajajo na otoku raznovrstne škodljive živali. Glavni pridelki na otoku so kava, sladkor, tobak in med. Leta 1895 se je prodalo za 8 milijonov dolarjev kave, 4 milijone dolarjev sladkorja, 4 milijone dol. tobaka in nad 1 milijon dol. medu. Leta 1896. so je iz Porto Rico izvozilo blaga v vrednosti §14,629.494 in uvoz je znašal isto leto 16 milijonov 155 tisoč 56 dolarjev.j Glavno mesto San Juan je združeno z močno, vže 250 let obstoječo trdnjavo ,,Morro Castle". V mestu, obdanem z zidovjem, prebiva kacih 20 tisoč ljudi, kojim primanjkuje zračnih prostorov, pred vsem pa dobre pitne vode, vsled česar se morejo poslužovati le kapnice. Obrt je šele v povojih. Domačini se pečajo z izdelovanjem žvopljenk, mila, metel in sodče-kov. Zadnji čas je napravila Standard Oil Co., napravo za plin in elektriko. — Zaradi nagle iz-prominjave vremena boleha voiiko ljudi na pljučnici in jetiki. Drugo glavno mosto je Ponce, zgrajeno v pravilnem redu ter leži na jugu otoka, oddaljeno dve milji od morskega obrežja. To mesto štejo 15 tisoč duš in dve milji vstran se nahaja Plaja, m steče z 5 tisoč prebivalci. Žive Dululli and iron Kang« ŽELEZNICA rs dop. 12:00 10:55 9:15 8.20 7:30 9.10 8.35 8.15 8.00 7.!)0 čas Postaje — .Stations' | Duluth orih. I ' Two Harbors " I odh. Allen jet. Tower Ely prill, i 8,lS 0 6:1« -i 7:9 ------— Duluth odh. oči. Allot? ,, Biwabik ,, ., McKinlev Virglo.u ,, Eveleth lz Virginlje odh, 4.50 pop- tea Allen jet. na To«'* 7:1*1 W 17. Exctaie Bail of Elf JOS. ELY, MINN. SELL WOOD, preds. F. L. COWEN, blagajni* Donar se pošilja 11a Avstrijsko p° najnižjih kurznik cenah. Dobivajo se ladijni listki (Stoa«1 ship-Ticket) za v Evropo in nazf1)' Za uloge so plačuje po 4 od sto OGLAS. FI.KINIK .FT: slovenski krojač priporoča svojo trgovino ali izd^ vanje obleke, pa tudi ima v zalo? vsake vrste finega blaga za oble^ »©"Zaloga tobaka in smodk. 385 Ohio St. — Allegheny, ET" Zemljevid Kube 30 pa^0' dolg in 15 širok se dobi po cts. komad pri Amer. Slovenj Tudi zemljevid Alaske 20v^P se dobi pri A. S. po 1-2 et*. v ; J -- JOŽE STEFANAT2 430 E. 87 Str. GREATER NEW YORK priporoča cenjenim rojakom sv°l z izvrstnimi pijačami in fi»in', smodkami preskrbljeno gostilno dobrohotni poset. FIl. VI RANT & J. MU&( Eveleth - Mi"11, ■c i naznanjava rojakom v mest« okolici, da odpreva dne 13. m»r' lastno slovensko gostilnico, v k" tori bode dobiti dobro postrežb vsaki čas. Za obilni obisk ho priporoči^' Frank Virant & John Mu8'! HER 31 ANN KOFP, POGREBNIK —PKI CERKVI SV, JOŽEFA- -101 East 87th Street b r f re ulice - NEW Y<3®f Telefona št. Oliii—70. Vse, kar se tiče pogrebov, oskr se točno in ceno. Gotovo sredstvo proti gripi* Ne bodeš trpel bolezni, ako d biš pravo zdravilo Ako se slabega in si prehlajen, tedaj Electric Bitters edino zdravil^ to. Ozdravi jetra, žolodec in vice popolnoma obnovi. Ozdit Ijenje gotovo. Prodaja se v W Bonsna lekarni po 50 cts. ste^' niča. Dosti ljudi ne more piti kavo zvečer. Škoduje spanju. O se lahko pije ob vsakem ^ brez da bi kaj škodoval. Priifl' se lahko najboljši kavi. Za >'! vozne ljudi je Grain-0 najb^ pijača, napravljena iz čiste Kupi zavojček takoj. Poskusi mesto kave. 15 in 25 c. -A r Zdravilna Bucklinova arn«c> Ona je najbolje in gotovo vilo na svetu za rane, spahnc11' mehurje, otekline, revmati^ mrzlico, hraste, razpokane i'°j ozeblino in vse kožne izrfl8' Porok smo, da bode kupce z'1' voljila, sicer denar povrne1,') Cena škatljice 25 cts. pri drug1 N. J. Bensnu. b* in ko, "j< mi tal Po in ni< ve fei Ai Pc V iti ja Pi tli P< ft z< It V; ai ti v v ii 81 š C $3-98 8tane ta 14K zlata ura z" ^ spode ali gospe, b°Ž pozlačena, ki kaže tančno čas in jo ¥25 uri. Lep df»r ¥3.98. Pošljemo)" O. D. s pravico pregledanja in I' pokritju ekspresu cene jo oddamo. r.Tti Watch Mfg. Co. ii born St. - Chicago