Stric Matic s kašem novic
26. januarja ponoči so opazovali po vsej srednji Evropi med 20. in 22. uro izredno močan sij, o katerem so mislili, da prihaja od nekega nočnega požara. Kmalu pa je bilo jasno, da ne gre za požarni odsev, am-pak za nebesni pojav, za tkzv. scverni sij ali polarno Juč. Ta pojav je v naših krajib redek. v severnih pokrajinah pa nastopa pogostoma. Prav na sevem pa je ta sij ne-kaj vsakdanjega, zlasti tedaj. ko vlada tam šcstmesečna polarna noč. Največji severni sij so opazovali v noČi 9. janaarja I. 1831. Segal  je  od  Madrida  do Sibirije.
V  SpHtu  bodo 30- marca slovesno spu-stili v morje prva dva naŠa torpedna rušil-ca, ki stfl bila zgrajena v naši ladjedclnici. Rušilca   sta   dolga   po   100   nietrov.    Krstili ju bodo z imeni »Zflureb«  in »Ljubljana«. Nova torpedna rušilea sta istega tipa in iste velikosti kakor rušilec »Beograd«, ki ga je pred nedavnim zgradila za Jugoslavijo ne-ka francoska tadjedelntca.
V  Sofeteinu na Švedskem živi 6 let star deček. ki je tako močan, da z obema roka-ma vzdigne s tal (Xt kg težko utez. Z vsako roko pa brcz posehnega napora dvigne po 50 kg.   Medtem ki» se drugi otroci  igrajo, se   on   vadi   v   dvijjanju   uteži.   Ko   so   ga zdravnlki preiskali, so izjavili, da je dečko tako močan, da lahko mimo vzdigne tako težke predmete, ker mu to nič ne škoduje.
Leta 1898. so zgradili enega največjih jeklenih mostov, ki je spajal Združene dr-žave Severne Amerike s Kanado preko zna-menitega Niagarskega vodopada. Most je bil dolg 750 metrov in je visel na 400 me-trov dolfiih kabljih iz jekla. Razsežnost lokov je znaSala 280 metrov. Most je visel 60 metrov nad morsko poTršino. Koncem januarja je vlekel po srednji Ameriki tako
mrzel val, da je povzročil ogrorano zale-denje Niauare. Celi ledeni hribi so se valili proti mostu. Dne 27. januarja so začeli led razstreljeviiti, da bi rešili most, katerega so ugrožale ledene mase. V noči na 28. ja-nuar pa se je zaradi ponovne poostritve zimc n&kopičilo toliko ledu, da most ni več vzdržaf in se je podrl.
K.itajci štejejo po svojem štetju leta v skupinc po 12 let. Poaamezna leta te sku-pine imajo kaj čudna imena. in sicer: pod-gana, vul, tiger, kunec, ztnaj, kaču, konj, ovca, opica, pišče, prašič in pes. Letos 1. februarja se je pricelo tigrovo leto. •
Nekemu nemškemu društvu za raziska-vanje morskc globine se je posrečilo do-gnati Dajvežjo globino morja, in sicer v bti-žini Filipinov. Morje je tam 9870 metrov globoko.
*
Iz Caracasa v Venezueli poročajo, da je ameriški letalec Augel po naključju odkril velrk slap 400 kilometrov južnovzfaodno od Bolivarja. Voda bobni z višine nad 800 rnetrov v globočino. Doslej največji znani slap je bil oni v Britski Novi Gvineji, ki pada iz višine 600 metrov.
Francosku časopisje poroča. da bodo nA utoku Uuessant, ki ieži nedaleč od breton-ske obale, zgradili letos nov velik svetilnik, ki bu največji, kar jih jc do zdaj na svetu. Visok bo 40 metrov. Sam žaromet bo imel v obscgu 13 mctrov. V njem bodo namestili dve skupini leč, skozi katere bo sijala sre-tloba, močna okoli 500 mifijonov sveč. Ob slabem vremenu bosta sijala s tega svetil-nika dva svctlobna snopa \z clektričnih obločnic, pri josnem vremenu pa bodo upo-rabljali  ntfvadne   žarnice.
Hai potiebiiie mladina
v 5oli 'm domo, ctobi v
Posebno pripotoiomo bogoto Ubiro leplh itodin. hnjig  po mitomh c«noh.   —   <)tb«rlte   kn|lg»   po :«nlMh, H |lh  Imolo  Soisil upmvttelji!