- J* * I > -T « ' - . , i . M • > 1 t X . * • .-/-i. v. . ' T * V -v- - • • V«; - r w ■MAl revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije letnik 8, številka 3, september 2002 ISSN: 1580-3600 prej Novice DOPPS ISSN: 1408-9629 PTIČJE SELITVE stran 4 ^ izdajatelj: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Bird .i le (DOPPS-BirdLife Slovenija ), p. p. 2722. 1001 Ljubljana naslov uredništva: DOPPS, Prvomajska 9, 1000 Ljubljana, tel.: 01 544 12 30 fax: 01 544 12 35 e-mail: dopps@dopps-drustvo.si glavna urednica: dr. Andreja Ramšak e-mail: andreja.ramsak@guest.arnes.si tehnični urednik: Andrej Figelj uredniški odbor: Luka Božič, Leon Kebe, Marijan Govedič, Borut Rubinič. Jakob Smole, dr. Davorin Tome, Al Vrezec in Eva Vukelič. lektoriranje: Marjetka Krapež oblikovanje tipske strani: Tomaž Berčič prelom in fotoViti: Abakos grafični studio tisk: Abakos / KVM Grafika naklada: 1400 izvodov izhajanje: letno izidejo 4 številke. Člani DOPPS prejmejo revijo brezplačno. Revijo sofinancirajo družba Mobitel, Ministrstvo za okolje in prostor RS in Grand Hotel Union d.d. Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Prispevke lahko pošiljate na DOPPS, p.p. 2722, 1001 Ljubljana ali na elektronski naslov andreja.ramsak C „ a č a c > 5 M "5 6 -2. = Š.J ö ^ £r n E C ^ £ l/l S* I g i DOPPS Davorin Tome ptičje selitve Andreja Ramšak delta donave 10 stran 10 Mateja Noše kosec - projekt life................................ 15 Damijan Denac evropski dan opazovanja ptic 17 stran 15 stran 22 Jakob Smole pogin ptic v lagunah tovarne sladkorja ormož.................. 18 Jaka Subic izčrpavanje slovenskih gozdov kot kazalec vzorcev slovenske mitologije ............................................... 19 Marjan Govedič kakšno naj bo zimsko hranjenje ptic........................... 22 Tomaž Mihelič belka.......................................................... 24 Dare Fekonja goleč......... 26 stran 24 Bojana Fajdiga v :-j nanos poročilo z društvenega izleta........................... 28 Damijan Denac mladinski ornitološki raziskovalni tabor »dornberk 2002«.................................... 29 Tomaž Mihelič kvantitativne raziskave 31 stran 26 skrivnostna fotografija ................... 34 i\)m\ GHAND HtfTCl. UNON P.D. K 1-s S!i>ven;;m "t.mni of N.u-jmI History UVODNIK Tokrat bi vas rada spomnila na številne ogrožene vrste ptic in na njihovo hitro izumiranje. Trenutno grozi izumrtje 1 186 vrstam ptic ali za lažjo predstavo: v naslednjih 100 letih grozi izumrtje vsaki osmi vrsti. V zadnjih 500 letih je izumrlo že 128 vrst ptic. Samo od leta 1800 so izumrle kar 103 vrste. Napoved za prihodnost je črnogleda: v naslednjih 100 letih naj bi izumrlo več kot 400 vrst ptic. To je skoraj dvakrat toliko kolikor vrst gnezdi v Sloveniji. Na žalost izginjanje vrst ni več omejen naravni proces, ampak je posledica velikih sprememb v ekosistemih. Gonilo tega nepovratnega procesa je človek, ki brezobzirno izkorišča naravne vire. Človekove dejavnosti kot so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in nastavljanje pasti ogrožajo 99 odstotkov vseh ogroženih ptic. Tudi v Evropi je nekaj ogroženih vrst. Večina teh je selivk, ki imajo razmeroma veliko območje razširjenosti. Zaradi tega je nujno potrebno usklajeno mednarodno sodelovanje za njihovo ohranitev. Na nas samih je, da zaustavimo in obrnemo tok dogodkov. Spoznajte ptice, da boste lahko še aktivneje sodelovali pri varovanju narave. Varovanje narave ni več samo ustanavljanje zaščitenih območij, ampak upravljanje s temi območji. Trajnostno upravljanje mora zagotavljati ohranjanje živih virov od katerih je odvisen varen in trajen ekonomski razvoj ter preživetje ljudi. Za učinkovito varovanje narave je potrebno sodelovanje lokalnih skupnosti, kakor delovanje na nivoju države in sodelovanje med državami. Le tako se lahko oblikujejo skupna načela za varovanje narave. Na žalost seje že velikokrat izkazalo, da dogovorjena skupna načela ostanejo le neobvezujoča načela, kijih velike in bogate države ne upoštevajo. Pri oblikovanju načel varovanja narave imajo veliko vlogo in pomen nevladne naravovarstvene organizacije. Pogosto so nevladne organizacije uspešnejše pri varovanju narave, kerso neobremenjene s čimvečjim gospodarskim napredkom, ki velikokrat ne dopušča trajnostne rabe naravnih virov. Tudi letos DOPPS sodeluje v Evropskem dnevu opazovanja ptic, ki bo 5. in 6. oktobra 2002. Pripravili smo vam nekaj vodenih izletov po celi Sloveniji. Vabimo vas, da se nam pridružite na izletih. Na njih ne boste samo opazovali ptic in se učili prepoznavanja vrst. Z vključevanjem v organizirane popise ptic pomagate tudi pri varovanju narave. Organizirani popisi ptic na prvi pogled izgledajo samo kot množično preštevanje ptic. Vendar pa iz rezultatov štetja ptic pridobimo mnogo dragocenih podatkov, saj so ptice eden od kazalcev stanja ekosistema. Ptice so dobri kazalci biološke raznovrstnosti in če njihovo vrstno sestavo in številčnost spremljamo skozi čas lahko ugotavljamo nihanja v ekosistemu. Enako učinkovito kot ohranjamo življenjsko okolje ptic, ohranjamo delovanje celotnega ekosistema in biološko raznolikost v njem. Podatki pridobljeni s preštevanjem so nujno potrebni za nadaljne ukrepe za varovanje življenjskega prostora številnim živim bitjem od bakterij in gljiv globoko pod zemeljskim površjem in vse do ptic, ki preletavajo nebo. Andreja Ramšak »oio 0ämij«in Dć-na«. PTIČJE Davorin Tome Najzanesljivejši znak, da po dolgi, mrzli zimi v deželo prihaja pomlad, je daljšanje dneva in krajšanje noči. Ljudje pa za spremljanje tega, kot: ura točnega naravnega pojava nismo zelo dovzetni, zato smo si poiskali druge znake, ki nam prav tako utrnejo žarek upanja na prihajajoče tople čase. Eden takšnih je prihod prvih ptic selilk. Prav zanimivo je, kako pozorni smo na prihod prvih lastovk, medtem ko se njihovega odhoda iz naših krajev dobro zavemo šele nekje okoli božiča, čeprav jih takrat že dolgo ni več med nami. To pa gotovo ni edina zanimivost, ki jo povezujemo s skrivnostjo ptičjih selitev. Večino časa ptice opazujemo v gibanju. Vsakega njihovega premika pa še ne imenujemo selitev. Po največkrat uporabljeni definiciji je selitev dvakrat letno, redno premikanje živali v točno določeni smeri. Poteka lahko na dolge razdalje (takšno je, kadar se ptice selijo prek morij in oceanov), na srednje dolge razdalije (kadar se selijo znotraj posameznih celin) in na kratke razdalije, kot je npr. zimski umik ptic z gorskih vrhov v dolino. Od nekaj manj kot 10.000 vrst ptic, kijih poznamo, je okoli polovica selilcev. Kot zanimivost pa še to: nobena vrsta selilca na dolge razdalije ne gnezdi na južni zemeljski polobli in se v času južne zime odseli v severne kraje. SELITVE Energija in pot Zaradi sposobnosti letenja so ptice ene redkih kopenskih organizmov, ki se selijo tudi na dolge razdalje. Na celem planetu praktično ni ovire, ki jc ne bi mogle preseči. Na perutih lahko premagajo najvišje vrhove, najširše oceane in negostoljubne peščene ali ledene puščave. Sami bi za takšno pot porabili sode goriva ali zalogo hrane, ki bi nekajkrat presegla našo težo. Najmanjše med pticami, ki se odpravljajo na dolgo pot, pred odhodom v južne kraje povečajo svoje rezerve za borih nekaj gramov, kar je manj kot polovica njihove teže. Le redke pa opravijo celotno pot povsem brez postankov. Najdaljše poti in hitrosti, ki jih selilke zmorejo brez predaha, so odvisne od telesne velikosti. Rdečegrli kolibri Archilocluis colu bris, ki tehta 5 g. potrebuje za slabih 1000 kilometrov dolgo pot prek Mehiškega zaliva 18 ur. Izračunali so. da pri tem podvigu zamahne s perutmi 3.2 milijonkrat. Ptice pevke, v velikosti lastovke, v neprekinjenem poletu premerijo do 2000 km. nekatere gosi. ki zaradi velikega telesa energijo porabljajo bolj ekonomično kot drobne pevke, lahko letijo brez postanka tudi 60 ur in več, pri tem se premaknejo do 4000 km daleč. Seveda so to bolj ali manj rekordne razdalje, običajne dolžine neprestanega letanja in tudi hitrosti so manjše. Ioiü Dary K'l MihHic Polarna čigra Sterna paradisea dvakrat letno preleti zemeljsko poloblo od severa do juga in obratno. mesto priletijo s severa. Zamenjava je lahko tako usklajena, da v kolikor taščice ne bi bile označene z obročki, tega ne bi niti opazili. v Švedski naravoslovec Carl Linne je poimenoval ščinkavca z latinskim imenom Fringilla coelebs, kar pomeni "samski ščinkavec". Ime si je vrsta prislužila, ker pozimi, na Švedskem samci ostanejo sami, medtem ko se samice odselijo. Ta način selitve, ko se preseli le en spol ali le določena starostna skupina (običajno mladiči), imenujemo ločena selitev. Do ločene selitve pride, kadar pozimi nekaj hrane ostane, a premalo, da bi zadostovala za vse. Najbolj zapletena, vsaj za naš način razumevanja narave, je selitev, ki jo imenujemo "žabji skok". Pri tej selitvi del populacije ostane v gnezdišču leto in dan (osebke, ki se ne selijo, imenujemo stalnice), del populacije, kije gnezdil nekoliko bolj severno, se pozimi preseli južno od njih, tisti, ki so gnezdili še bolj proti severu, pa odletijo na prezimovanje najjužneje od vseh. Primer vrste s takšno strategijo selitve jc komatni deževnik Charadrius hiaticula. V Angliji velja za stalnico. Populacija, ki gnezdi na Danskem, torej nekoliko bolj proti severu, se pozimi odseli na morske obale v JZ Evropi; populacija, ki gnezdi na Švedskem in Norveškem, se seli v zahodno Afriko, arktični del populacije pa se koncem poletja odpravi na dolgo pot vse do južne Afrike. Očitno so pogoji v Angliji dovolj dobri, da lahko komatni deževniki ostanejo tam tudi prek zime, kar je za njih gotovo ugodno - po nepotrebnem se ne izpostavljajo nevarnostim, ki na njih prežijo med selitvijo, ob prvih znakih pomladi pa so prvi na gnezdišču in lahko zasedejo najboljša mesta. Razumljivo je tudi. da severnim sovrstnicam zima tako zagodi. da morajo primerne pogoje za preživetje poiskati v toplejših krajih. Zakaj pa niso zadovoljne z morskimi obalami nekje na jugu Evrope, tako da letijo povsem do juga afriške celine, še ni povsem razloženo. Na podoben način se selijo številni močvirniki in tudi postovka Falco tinnunculus. Večina evropskih selilcev se seli iz Evrope v Afriko po dveh poteh, kjer je prehod prek Sredozemskega morja najlažji. Zahodna pot pelje prek Gibraltarja, vzhodna prek Bosporja. Le nekaj dobrih letalcev se seli tudi čez Apeninski polotok in Malto. f-o:o Date Fefcooja V severnih državah se ščinkavči Fringiila coelebs ločijo - samice odletijo, samci pa ostanejo. Iskanje poti Večina ptic selilk se iz leta v leto vrača v isto gnezdo ali vsaj na isti travnik, v isto naselje ali gozd. kljub temu da so zimo preživele nekaj 1000 km stran. Ta izjemna sposobnost orientacije v prostoru, to prav neverjetno, nezmotljivo iskanje "točke v množici", je gotovo ena največjih skrivnosti narave. Prve zadovoljive razlage, kako pticam to uspe, so prispevale šele raziskave v zadnjih štiridesetih letih. Ko se izgubimo sredi neznane pokrajine, nas iz zagate lahko reši zemljevid. V kolikor nismo ravno sredi oceana ali puščave, si pot enostavno poiščemo s pomočjo geografskih značilnosti terena, kijih lahko odčitamo tudi na zemljevidu. Tudi ptice, še posebej ko so na selitvi že drugič, tretjič, si pri orientaciji v prostoru pomagajo z značilnostmi pokrajine. Njihovo delo je še toliko lažje od našega, saj so pokrajinske značilnosti bolje opazne s ptičje perspektive kot z žabje, vsaj dokler pokrajina ni zavita v meglo ali oblake. Slušne sposobnosti nekaterih ptic so premaknjene močno v področje infra-zvoka (infra-zvok so nizke frekvence, ki jih ljudje s prostim ušesom ne slišimo). Narava je polna takšnih zvokov, njihova dobra lastnost pa je. da sežejo zelo daleč. Dva pogosta vira tovrstnih zvokov, ki pticam lahko služita za orientacijo v prostoru sla veter, ki zavija okoli kamnitih vrhov, in razbijanje oceanskih valov ob obalo. Tudi vonjave imajo lastnost, da z majhnimi izgubami potujejo zelo daleč, poleg lega pa se značilnosti vonjav od pokrajine do pokrajine zelo razlikujejo. Številne ptice si v dneh. ki jih preživljajo v gnezdu, vonj okoli svojega doma nezmotljivo vtisnejo v spomin, kar jim pomaga ob vračanju v gnezdišče naslednje leto. Glavni orientacijski pripomočki ptic pa so različni kompasi. Raziskovalci so dolgo slutili, nato pa tudi nedvoumno potrdili, da si ptice pravilno smer poleta določajo podobno kol nekdaj pomorščaki, podnevi s pomočjo položaja sonca, ponoči pa glede na položaj zvezd. Pri tem se opirajo na preprosto zakonitost, da je na severni zemeljski polobli sonce opoldne vedno točno na jugu. Da pa jim ob oblačnih dneh ni potrebno selitve prekiniti, ima veliko ptic tudi pomožno orientacijsko sredstvo - magnetni kompas, ki je občutljiv na razporeditev magnetnih silnic okoli Zemlje. Kateri izmed naštetih načinov orientacije (opisani so le najbolj raziskani) je za piice najpomembnejši, je nemogoče ugotoviti. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da se različne vrste orientirajo na različne načine in tudi to. da je za natančnost selitve, kot jo poznamo pri pticah, potrebna kombinacija več metod. PTIČJE SELITVE AVTOHISA DRUSKO POOBLAŠČENI SERVIS ZA VOZILA KIA Robert DRUŠKO s.p. Celovška 206, 1000 Ljubljana - Šiška (Kompas center) Te I./fax: 01/ 500 36 72, GSM: 041/ 741 267 • VULKANIZERSTVO • KONTROLA OPTIČNE NASTAVITVE PODVOZJA • TESTIRANJE ZAVOR • DIAGNOSTIKA • HITRI SERVIS ZA VSE OSTALE TIPE VOZIL = GflRMIN Zastopnik: SKILL INFORMATIKA, Tržaška 330, 1000 Ljubljana; tel.; 01 423 55 51; fax: 01 423 55 61; e-pošta: info@skill-info.si OPfMAP 176/176C Prenosni GPS Ploter (crno-beli/barvni zaslon - 9,6cm), uporaben za pomorsko (BlueChart) in cestno (MapSource) navigacijo. 9PSMAP 76 Pomorski GPS (nepotopljiv) z osnovnim zemljevidom in navigacijskimi točkami Evrope in 8MB dodatnega pomnilnika za podrobne BlueChart pomorske karte. GPS z el. kompasom in višinomerom, z osnovno mapo Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda in možnostjo prenosa cestnih map (24MB) iz MapSource CD ali pomorskih kart iz BlueChart CD. Andreja Ramšak Donava se na koncu svoje: 2. 860 km dolge poti:razlije v cffijra/ki nastajaj ,se spreminja že več kot 10 tisočj^t intfezpUekp \tolge. največja ■ rečna delta/v Evropi. Med treiwgBnrijfl ni kanali delte si rrjafostira irint mjtnjših kanalov in'jgzej- t£r nepreglednih tr&rfšč. To j&s hrano / 'jä ' bogat življenjski prostor steyilpiK vodnih p6,c. Mnoge so v tfejft stalnice,/^ - druge t^ntle prezimujejo a^i m ustavijo na preletu. Delta Donave še vedno. očara obtsfpvalce s svojo prpŠtranostjo in z raznolikostjo življenja. Nihč£, :ki je kdäjkqjfi obiskal def tef, Donave, ne mpre ostati ravnodušep - tolikšno ^ mnoswoirf'raznolikost ptic pfevžame človeka. / m Pa ' i I. vodnjnk v vasi Z. ribiška vasica v delti Donave 3. ribolov 4, rdečevrata gos prezimuje v delti ORNITOLOŠKI POTOPIS Po devetih urah čakanja v kilometrski koloni sva v brezcarinski prodajalni na madžarsko-romunski meji kupila vstopnico v Romunijo. Za "šleko" Marlboro cigaret nama jc policaj vrnil potna lista. Bila sva v Romuniji! Po nekaj kilometrih nočne vožnje nama je postalo jasno, da je v Romuniji mogoče voziti le podnevi. Številne oslovske vprege, predvsem pa luknje, luknje in povsod luknje so naju spremljale do Constance na obali Črnega morja. Bila sva že blizu cilja, toda pred tem sva si sklenila ogledati se lagune južno od delte. LAGUNE Morje je s sipinami odrezalo del zaliva Dobrudja in nastale so velike polslane lagune. Največja med njimi jc Razelm. S sladko vodo se lagune napajajo iz kanala Sfinthu Gheorghe po kanalih Dunavat in Dranov. V lagunah so primerna mesta za gnezdenje polojnikov Himantopus himantopus in sabljark Recurviruslra avosetta. Na otočku Popina gnezdi tudi redka rjasta kozarka Tadorna feruginea. Lagune so še posebno pomembne v času preleta in med prezimovanjem. Poleg številnih drugih ptic tukaj prezimuje tudi rdečevrata gos Hrama rulkvllis, ki sem prileti s tundre. Obala na zahodni strani lagun postopoma prehaja v stepo, ki jo naseljuje edinstvena kserofilna flora in favna. Na žalost je stepa večinoma obdelana (polja koruze, sončnic, pšenice...) ali spremenjena v pašnike. Paša je šc posebej intenzivna v okolici llislric in Murighiola. Zaradi nenad- zorovane pašnje je ogroženo tudi gnezdenje rjaste kozarke. Kjer je stepa še ohranjena, živijo kolonije tekunic Spermoplivllus citellus. Sprehodila sva se le nekaj metrov stran od ccstc in se pritajila. Kmalu sva zagledala tekunico, ki je stala na zadnjih nogah in oprezovala okoli sebe. Tudi rožnatih škorcev Siurmis roseus značilnih za vzhodno- evropsko stepo ni bilo posebej težko opaziti. Spreletavali so se nad žitnim poljem in svojimi rožnatimi trebuhi pritegnili najino pozornost. Več potrpežljivosti je bilo potrebne za opazovanje stepskega lunja Circus maerourus in rdečenoge postovke Falco vespertinus. Ceste proti delti so bile podobno kot večina romunskih cest obdane z drevoredi sadnega drevja. Na višjih drevesih in na električnih drogovih so posedale zlatovranke Coracias garrolus. Tu in tam sva opazila tudi kobilarje Oriolus oriolus in smrdokavre Upupa epops. V peščenih stenah ob cesti so gnezdili čebelarji Merops apiasfer. Njihova gnezdišča so nastala zaradi starega načina izdelave zidakov - mešanico peščene prsti in slame so oblikovali v kvadre in jih posušili na soncu. Bolj kot sva se bližala delti, bolj so bile ceste po meri oslovske ali konjske vprege. Tudi s pitno vodo je bilo vse težje. Voda v vaških vodnjakih je bila pogosto motna in polna usedline. Zaradi nevarnih mikrorganizrnov so maloštevilnim turistom odsvetovali pitje te vode. Katrca " se je naposled prebila do Murighiola oziroma po novem Independente, ki je edini avtokamp v delti, do katerega se lahko pripelješ z avtom. Tu bo nekaj dni počivala, njeno vlogo pa bo prevzel kanu, po najinem mnenju odlično prevozno sredstvo po delti Donave. JEZERO UZUNA Oprema za taborjenje, hrana in pijača ter seveda fotografska oprema je zapolnila ves osrednji prostor v kanuju. Bila sva odločena, da bova privcslala skoraj v osrčje delte. Z. dovolilnicama za gibanje po delti v žepu sva zgodaj zjutraj odrinila v kanal Sfintu Georghe. Poleg tega, kije najstarejši rokav Donave, tvorita delto šc rokava Chilia in Sulina. Po enem izmed okljukov kanala Sfintu Gheorghe sva veslala proti jezeru Uzlina, od koder sva nameravala odveslati še globje v delto. Pogled na jezero Uzlina naju je navdušil. Prostrano jezero je bilo mestoma poraslo z vodnim rastlinjem, po katerem so hodile ptice in iskale hrano. Ponekod je rasel trst. spel drugje je bil rob jezera poraščen z vrbami. Prešinila naju je misel, če je tukaj toliko ptic, koliko jih je potemtakem šele globje v delti. Veslala sva že pol dneva in vročina je postajala vse bolj neznosna. Počasi fir* i*air'.i' mf- lV>ro;Bnjan M.irčeia Rožnati škorci preletavajo žitno polje. ORNITOLOŠKI POTOPIS sva sc pričela zavedati razsežnosti delte in pogrešali motorni pogon. Z oddaljevanjem od glavnih plovnih poti nama je zemljevid vse manj koristil pri orientaciji. Povsod okoli naju je bila trstika in vrbova drevesa - nič takega, po čemer bi se mogla orientirati. Veslala sva po labirintu kanalov, ki so se pogosto slepo končali in iskala prehode med njimi. Zaradi veslanja po vodi poraščeni z vodnim oreškom Trapa naians in plavčkom Salvinia nutans so nama pohajale moči. Pozno popoldan sva dokončno ugotovila, da je delta prevelika za veslanje in prezapletena za orientacijo. Vrnila sva se nazaj na jezero Uzlina in postavila šotor na nasipu ob kanalu. Od tukaj sva imela dobro izhodišče do večjih vodnih površin, ki ležijo blizu kanala Sfingtu Georghi. To sta poleg Uzline šc jezeri Isac in Gorgova. Kljub velikosti so razmeroma plitva in globina le redko doseže 2 m. Spomladi prineso visoke vode Donave veliko naplavin in hranil. Kalne vode se razlijejo v kanale in napolnijo jezera in močvirja. Vsako leto jc delta Donave bogatejša za približno milijon ton usedlin. Voda v jezerih je temna, na dnu pa je mulj. v katerem zaradi mikrobne razgradnje organskih snovi nastajajo mehurčki plinov. V sušnem delu leta vodna gladina jezer precej upade in jezera se spremenijo v močvirje. Naslednje jutro sva navsezgodaj odveslala na jezero Uzlina. Na jezeru so plavale črne liske Fu/ica atra in se potapljale za hrano. Tu in tam jc bilo videti male ponirke Tadiybapliis rujkvHis. Na vodnem orešku je Bojan že ugledal svoj prvi fotografski motiv - belolične čigre Cblidonias hybrida. Nekateri pari so že gnezdili, medtem ko so nekateri gnezda šele urejali. Samec in samica sta prinašala rastlinje in iz njega gradila gnezdo na plavajočih rozetah vodnega oreška. Začela sva postavljati plavajoči šotor. Na kanuju je bilo to kar zapleteno opravilo, saj je bilo najprej potrebno napihniti traktorsko zračnico, nanjo namestiti šotor in v šotor obesiti fotografski aparat. Manjkal je le šc fotograf Bojan, kije moral zlesti s kanuja, ne da bi ga prevrnil, nato pa zlesti v šotor tako. da ne bi zmočil fotoaparata. Ko je Bojanu uspelo vkrcanje, seje pričel počasi približevati gnezdeči koloniji. Preostal mi je samo še umik v senco vrb, od tu so me pregnali roji komarjev in vse naslednje dni je bila edina senca le tista pod šotorskim platnom. Jezera so med sabo povezana s številnimi kanali. Gradnja teh kanalov se je začela na začetku 20. stol., ker so želeli povečati izlov rib in nadaljevala v 50-tih letih, ko so hoteli pridobiti čimveč površin za poljedelstvo. Bregovi kanalov so najpogosteje obraščeni z rdečo vrbo Salix purpurea. peteroprašniško vrbo 5. petandra, mandljasto vrbo S. triandra in pepelnatosivo vrbo S. cinerea. Ponekod na visokih vrbah gnezdijo kvakači Nycticorax nycticorax. V kanalih obraščenih z vrbami so pogosti vodomci Alcedo atthis. ki v hitrem letu švignejo mimo tebe ali zletijo s kakšne veje nad vodo. iečji del jezer je porasel i različnimi vrstami vodnih rastlin. Od rastlin, ki se bohotijo pod vodno gladino, do listih, ki kitu. Boj .In MarOcM Belolične čigre gnezdijo na vodnem orešku. finu; Bojnn M.irćet.i Čopaste čaplje počasi prikorakajo izza trsta. prekrivajo gladino in naposled listh. ki kraljujejo nad gladino. Katere vrste prevladujejo, je odvisno predvsem od globine vode. V globji vodi raste lokvanj Nymphaea alba. blatnik Nuphar luteum, ščitolistna močvirka Nymphoides pehata, v nekoliko plitvejši vodna dresen Polygo/iium amphibium, rogoz Typha lalijblia. navadno ločje ./uncus e/fusus in trst Phragmiles austredis. V osrednjem delu delte Donave tvori trst najobsežnejše strnjeno trstišče v Evropi. Votla stebla trsta so na močvirsko dno pritrjena s koreninami. Če se gost preplet korenin, prsti in votlih stebel odlušči od podlage, nastanejo različno veliki plavajoči otočki. To so splavi, na katerih gnezdijo rožnati in kodrasti pelikani Pelecanus onocroralus in P. erispus, sicer redki gnezdilci v Evropi. Ker so trstiko na veliko izsekavali in uničevali gnezdeče kolonije pelikanov, čapelj in kormoranov. so leta 1950 območje, kjer gnezdijo pelikani, zaščitili. Na žalost pa vsako leto število gnezdečih pelikanov upada in danes gnezdi le še nekaj deset parov kodrastih pelikanov. V delti Donave je tudi eno izmed najpomembnejših gnezdišč pritlikavega kormorana na svetu s kar 1500 pari. V velikem številu gnezdijo v delti male bele čaplje Egrella garzetta in plevice PlegadisJaleinelus ter celo nekaj parov žerjavov Grus grus. Hodno gladino pogosto prekriva plavajoča preproga, ki je mešanica alg in cvetnic. Take preproge, bogate z vodnimi nevretenčarji so kol nalašč za počitek in prehranjevanje ptic. Na njih se ustavljajo čaplje, galebi, pobrežniki. plevice in druge ptice. V plitvejši vodi se pogosto hranijo plevice in male bele čaplje. Na preprogi iz rastlinja so postopali rečni galebi Larus ridibundus med njimi pa je iskal hrano črni martinec Tringa erythropus. Tu in tam so izza trsta in rogoza prikorakale čopaste čaplje ArdeoUa ra/loides. Blizu trsta so plavali rjavovrati ponirki Podiceps griseigena in čopasti ponirki P. cristalus. Na suhih drevesih ali večjih suhih vejah so pogosto veliki kormorani Phalacrocorax carba in pritlikavi kormorani P.pygmeus. ki si sušijo perje. Takšna izpostavljena mesta imajo rade tudi bele čaplje Egrella alba. Najbolj živahno je na jezerih zjutraj in pred večerom. Najbolj veličasten dogodek je bil prihod rožnatih in kodrastih pelikanov. K jezeru so prileteli v veliki jati. kije najprej zakrožila in si očitno izbirala primerno mesto za pristanek. Kljub velikosti in teži so se pelikani elegantno spustili na vodo. S kanujem sva sejati počasi približevala. Toda bliže kot na nekaj sto metrov se jima nisva mogla približati. Dosegla sva ubežtio razdaljo jate in ko sva se premaknila za nekaj metrov, se je elegantno premaknila cela jata. Nekoliko bližje se jc jati približal Bojan v kritju plavajočega fotografskega šotora. Kmalu za pelikani so prileteli tudi kormorani. Jata se je spustila na jezero in se razporedila v obroč. Obroč plavajočih kormoranov se je pričel ožiti. Prestrašene ribe niso znale iz obroča in pojedina seje lahko pričela. M delti sva tu in tam srečala edinole domačine, ki so ribarili. Zaradi obilja hranil in razsežnosti je delta Donave bogata z ribami. Najbolj znane in hkrati najbolj ogrožene med njimi so vsekakor jesetri. ki se vsako leto iz morja selijo v Donavo, kjer se drstijo. Predvsem zaradi njihovih jajčec, iz katerih fotu Hoiun M.ir.ciji Le še nekaj deset parov kodrastih pelikanov gnezdi v trsričju v osrčju delte. izdelujejo kavijar, jih na selitveni poti prestrezajo ribiči. Svetla polt in lasje so odkrivali slovansko poreklo ribičev. Govorili so ukrajinsko in z nekaj sorodnimi besedami slovenščini sva jih vsaj nekoliko razumela. Današnji prebivalci delte so potomci moldavskih pastirjev, ki so prvi naselili delto v 11. in 12. Stoletju, in kozakov. ki so živeli ob Dnjepru ter Lipovancev z Dona. ki so jih tukaj naselili v 17. stol. Večina vasi ima še vedno ruska ali ukrajinska imena. Danes je v delti 22 vasi. ki imajo komaj po 100 do 250 prebivalcev. Največje naselje v delti je Sulina s 5.000 prebivalci. Nekega jutra, ko sva taborila ob enem od kanalov, naju je prebudil glasen ropot ladijskega motorja. Na vlečno barko, ki je imela edina motor, je bilo privezanih ducat ribiških čolnov. Že prej sva opazila, da večina lesenih foto: Boj.ln Mau'ri.t Plevice je mogoče opazovati pri hranjenju v plitvi vodi. ribiških čolnov nima motorja in se čudila, kako lahko priveslajo tako globoko v delto. Na večer se je vodni vlak peljal nazaj na zbirno mesto, kjer so ribiči morali oddati svoj dnevni ulov. Davek ribolovu plačajo tudi ptice. V nastavljene ribiške mreže se najpogosteje zapletejo tiste vrste, ki se prehranjujejo z ribami. Najpogostejši prilov v ribiških mrežah so bili različni ponirki. Kljub temu da sva si ogledala le majhen del delte Donave, nad obiskom nisva bila razočarana. Delta je kot mozaik sestavljena iz jezer, močvirij in peščenih sipin poraslih z gozdom. Šele ko se znajdeš v delti, se zaveš njene pro- stranosti in raznolikosti. Navkljub vsem grobim posegom, ki so bili storjeni, se delta še vedno zdi obiskovalcu kakor ornitološki raj. Še do začetka 20. stoletja je bila resničen raj za ptice, saj je v njej gnezdilo 10 do 15 milijonov ptičev. Ob koncu II. svetovne vojne je bilo še okoli sedem milijonov ptic. V letih 1950 do 1970 so začeli sekali trstičevje in zgradili veliko novih kanalov. Število ptic v delti je v 70-ih letih prejšnjega stoletja doseglo le še pol milijona. Uničili pa so tudi enovitosi delte in njen vodni režim, ko so konec 19. stoletja rokav Sulina preuredili za plovbo. Okljuke so ločili od novo zgrajenega kanala in mu utrdili bregove. Enako so naredili tudi z rokavom Sfinthu Gcorghi. Prvič so košček delte zaščitili leta 1939. Zaščitili so del gozda na peščeni sipini Letea. ki so ga progasili za nacionalni park. V začetku 50-ih let so naredili prve načrte za mrežo rezervatov in zatočišč. Šele v začetku 90-ih let so delto Donave razglasili biosferni rezervat, ki se razteza na 580.000 hektarjih. ■ ■ ■ Kosec - Projekt Life Mateja Nose Dopps že uspešno izvaja projekt Life v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Na DOPPS-u smo se odločili za pripravo novega Life projekta, s katerim bomo pomagali pri ohranjanju populacije kosca Crex crex. ptice, ki je ogrožena v svetovnem merilu. Ker je kosec vezan na ekstenzivne, pozno košenc travnike, ki so njegov življenjski prostor, ga spreminjanje teh močno prizadene. Modernizacija kmetijske mehanizacije, zlasti hitre kosilnice in sprememba načina košnje ter prehitra košnja, uničijo mladiče, ki še ne znajo leteli. Kosec izgublja primerno življensko okolje zaradi opuščanja košnje, spreminjanja travnikov v njivske površine, melioracije in pozidav. Pristajanje balonov, spuščanje letalskih modelčkov in sprehajanje psov, ki niso na povodcu ter druge neprimerne oblike rekreacije motijo koščevo življenje. Ker je za pripravo projekta potrebnih kar precej informacij, je bil v letošnjem letu organiziran popis kosca na območjih. ki so najpomembnejša za gnezditev (Ljubljansko barje. Cerkniško jezero. Planinsko polje, porečje Nanoščice, Jovsi ob Sotli in še nekatera druga območja). Popis so opravili člani društva, koordinator popisa jc bil Vojko Havličck. Vsem sodelujočim se lepo zahvaljujemo. Projekt, ki ga pripravljamo, bo potekal na območju Ljubljanskega barja. Cerkniškega jezera in porečja Nanoščice. V okviru projekta, bomo obveščali kmete in prebivalce teh treh območij o primernih načinih gospo- darjenja s travniki, ki ne ogroža ptic. Seznanili jih bomo z različnimi načini košnje, ki omogočajo pticam umik v še nepokošene dele travnika. V ta namen bo v sklopu projekta izvedenih več predavanj, namenjenih kmetom in prebivalcem na območjih projekta, nekaj predavanj pa bo tudi po vsej Sloveniji, v sklopu obstoječih DOPPS-ovih predavanj. Predavanjem bo sledilo več nočnih izletov, na katerih bomo lahko spoznali kosce in njihovo življenjsko okolje. Pripravili smo tudi program dejavnosti za najmlajše. feto: Slavko Po'ak Cerkniško jezero je za Ljubljanskim barjem drugo najpomembnejše gnezdišče kosca. Rezultati vsakoletnega popisa, ki ga organizira notranjska sekcija DOPPS-a v začetku junija, kažejo, da se število pojočih samcev na območju giblje med 60 in 100. tel.: (01) 28 00 590, www.promontana.si UNITRON Stegne 35, Ljubljana tel: 01/511 37 30 Pripraviti bomo spletno stran namenjeno projektu, na kateri bomo objavljali vse akcije in rezultate. Poleg izobraževanja in ozaveščanja bomo izvedli tudi nekaj praktičnih akcij. Na vseh treh območjih bomo kupili ali najeli nekaj zemlje in jo obdelovali v skladu s koščevimi potrebami. Kjer se travniki zaraščajo, bomo odstranili grmovje, travnike pa bomo kosili po gnezdilni sezoni. Na DOPPS-ovi parceli na Ljubljanskem barju bomo postavili opazovalnico in uredili manjši rezervat, v katerem bodo predstavljeni tipični barjanski habitati in njihovi prebivalci. Natisnili bomo več informativnih zloženk in jih razposlali vsem. ki jih tematika zanima. Vzpostavili bomo vsakoletni monitoring kosca po celi Sloveniji ter izvedli natančno študijo bivališč, ki jih kosec izbira za svoje gnezdenje, in popis rastlinskih združb na tem območju. w Clane DOPPS-a bomo o projektu obveščali s članki v Svetu ptic. širšo javnost pa s prispevki v medijih. Projekt bo potekal tri leta. začel pa se bo jeseni 2003. Cilj projekta je ohraniti slovensko populacijo koscev številčno in stabilno. Pogoj za to je ohranjanje travnikov in takšna raba travnikov, ki koscu ne škoduje. Projekt bo predvidoma končan jeseni 2006. foto: Peter IVu'hner Kosec je izrazito travniška ptica, ki živi večino časa v kritju travniškega rastja. Človek ga skoraj nikoli ne vidi, zato pa ga je mogoče zelo dobro slišati na večjih travniških površinah v mesecu maju in juniju, ko samci kličejo samice. Koščevo petje, zelo razpoznaven "kreU Urek", spominja na brušenje kose, kar je koscu tudi dalo ime. Pro Montana TRGOVINE: LJUBLJANA (Galerija Kapitelj pri Zmajskem mostu), KRANJ, BLED, DOMŽALE Briljanten pogled na ptice z daljnogledi Leica Briljanten pogled: enooki, dvooki daljnogledi Fotografiranje: digilux 1, Leica M7, R8 namestitev na daljnogled Meritev razdalje: geovid, enooki LRF 800 Predstavitve: diaprojektorji, multivizija www.unitron.si e-mail: unitron@unitron.si Evropski dan opazovanja ptic (European birdwatch 2002), 5. in 6. oktober 2002 Damijan Denac »v BirdLife WORLD BIRDWATCH 6-7 October 2 Prvi vikend v oktobru je rezerviran za Svetovni oz. Evropski dan opazovanja ptic. iy i T i Svetovni je vsako drugo leto, vmes pa se odvijajo Evropski -^TO J dnevi opazovanja ptic. -Vt t Spoznanje, da je izobra- V^L ževanje eden najpomemb- nejših načinov za doseganje naravovarstvenih ciljev, je že zelo staro inje bilo tudi povod za nastanek teh projektov. Mnogo već uničujočih posegov v naravo je storjenih zaradi neznanja in neobveščenosti kot iz zlonamernosti. K izobraževanju o pomenu ohranjanja naravne dediščine pa neločljivo sodi tudi seznanjanje z njo. To dvoje pa je tudi glavni namen Evropskega dneva opazovanja ptic, ki se udejanja na več sto izletih, postavljenih stojnicah in predavanjih v tem vikendu. Naloga ornitologov je v teh dveh dneh širši javnosti predstaviti ptice, njihova bivališča, pomen njihovega varovanja in načine, kako jih uresničiti. DOPPS - slovenski BirdLife partner sodeluje pri projektu že od vsega začetka in bo sodeloval tudi letos z več kot 30 drugimi BirdLife partnerji po vsej Evropi. Glavni koordinator letošnjega Evropskega dneva opazovanja ptic 2002 je organizacija MME, madžarski BirdLife partner, ki tokrat pripravlja nekaj presenečenj. Vsaka organizacija mora za izvedbo projekta v svoji državi poskrbeti sama, v Sloveniji izvedbo omogoča Mobitel, program pa izvajajo izkušeni ornitologi, prostovoljci DOPPS-a, za kar se jim zahvaljujemo. IZLETI SOBOTA, 5. oktober 2002 • Sava, Tomačevski prod (vodi: Dare Fekonja). Zborno mesto je končna postaja avtobusa ljubljanskega mestnega prometa št. 19, Tomačevo. • Gajševsko jezero pri Ljutomeru (vodi: Željko Šalamun). Dobimo se pri mostu ob izlivu Ščavnice v jezero. • Cerkniško jezero (vodi: Brane Koren). Dobimo se v Dolenjem jezeru na mestu bivšega gostišča Ciril. • Glinokopi goriških opekarn (vodi: Jernej Figelj). Zborno mesto je pred cerkvijo v Renčah. NEDELJA, 6. oktober 2002 • Ljubljansko barje (vodi: Eva Vukelič). Zborno mesto je na parkirišču pri gostilni Kirn v Podpeči. • Vodni zadrževalnik Medvedce (vodi: Matjaž Kerček). Dobimo se pred železniško postajo na Pragerskem. • Spodnja Sava pod Brežicami (vodi: Dušan Klenovšek). Zborno mesto bo pred gradom Brežice. • Škocjanski zatok (vodi: Borut Mozetič). Zborno mesto bo pred bazo AMZS na Bertoški Bonifiki. STOJNICE Organizirali smo 8 izletov in postavitev stojnic v Ljubljani, Mariboru in Celju. Na vse prireditve, ki bodo potekale 5. in 6. oktobra, prisrčno vabimo vse, ki želite bolje spoznati ptice, njihovo življenje in ogroženost. Vsi izleti se pričnejo ob 9. uri! 5. oktober 2002 (sobota), Prešernov trg, Ljubljana. Stojnica bo postavljena med 9. in 15. uro. 5. oktober 2002 (sobota). Glavni trg, Celje. Stojnica bo postavljena med 9. in 15. uro. 5. oktober 2002 (sobota), Trg svobode v Mariboru. Stojnica bo postavljena med 9. in 15. uro. Ob 10., 12. in 14. uri bodo organizirane ornitološke ekskurzije v mariborski mestni park, zborno mesto bo pred stojnico. Pogin ptic v lagunah Tovarne sladkorja Ormož Jakob Smole 10. avgusta 2002 so sc v časopisih pojavile novice o masovnem poginu ptic v lagunah odpadnih vod Tovarne sladkorja Ormož (TSO). V Večeru je bil naveden podatek Borisa Kolarja. kije odvzel vzorce pri poginulih osebkih; v bazenih naj bi poginilo najmanj 900 ptic. po njegovem prepričanju pa naj bi bilo poginulih ptic več kot tisoč. Razen tega je v članku izražena bojazen, da lahko toksin bakterije Clostridium botulinum, imenovan botulin, škoduje tudi ljudem, saj je eden najmočnejših naravnih strupov. Za nastanek tega pojava je obdolžena Tovarna sladkorja Ormož, ker naj bi le-ta nastal zaradi nedelovanja čistilne naprave. Tako naj bi bile po poročanju časopisov lagune past. ki golta vodne ptice. N ajbolj zaskrbljujoča je trditev, da lahko botulin. ki je prisoten v lagunah, povzroči zastrupitev pri človeku. Res je. da je botulin izredno močan toksin. Vendar obstaja sedem različnih tipov tega toksina in tip C. ki je nevaren pticam, človeku ne škoduje. Po vseh dosedanjih ugotovitvah gre v lagunah za pojav botulizma, ki ga povzroča Clostridium botulinum tip C. Naslednja trditev, da naj bi zaradi zastrupitve poginilo najmanj 900 ptic. je prav tako iz trte izvita. V ponedeljek. 13. 8. 2002 so predstavniki DOPPS-a v lagunah prešteli poginule ptice. Skupna številka ne presega 130 osebkov. Eno od lagun smo pri tem še posebej natančno pregledali in pri tem nismo našli novih kadavrov. zato lahko zatrdimo, daje številka 900 izmišljena in presega dejansko stanje za pet do šestkrat. 130 poginulih ptic sc lahko na prvi pogled zdi mnogo. Pri tem številu pa je treba upoštevati, da so lagune kraj. kjer se zadržujejo tisoče ptic. V avgustu, času jesenskega preleta, pa lagune obiščejo desetine tisočev ptičev. Pri takšnih številkah in veliki gostoti na sorazmerno majhni površini so poginule ptice bolj vidne, kar pa ne pomeni, daje odstotek umiranja večji kot drugod. Kako pa je s samim pojavom botulizma? Bakterija Clostridium botulinum se nahaja povsod v prsti v obliki spor, ki ne tvorijo toksina. V posebnih razmerah (višje temperature in pomanjkanje kisika) spore oživijo in bakterije se začno razmnoževati in proizvajati toksin. Takšne razmere nastanejo v vseh plitvih vodah z majhno vsebnostjo kisika npr. mlake. Botulizem bi se lahko v lagunah pojavil prej in foio' Oamijan Dcn^c Ormoške lagune so pomembna preletna postaja. v mnogo hujši obliki, če bi TSO čistilno napravo zagnala - s tem bi iz bazenov izčrpala vodo. plitvine bi se ustvarile že julija, ko so bile temperature višje kot v avgustu in do izbruha botulizma bi prišlo prej in v hujši obliki kot sedaj. Po posvetu s predstavniki DOPPS-a in odgovornimi v tovarni je bila sprejeta odločitev, da se čistilna naprava ne zažene. Odločitev je bila sporočena ustreznim državnim institucijam že maja 2002. v Čistilna naprava TSO ni namenjena čiščenju strupenih odplak iz tovarne, ker teh snovi ni. ampak lovljenju in razgradnji organskih delcev, ki so nastali pri pranju sladkorne pese - po domače rečeno, namenjena je čiščenju vode prsti in delcev pese. Trditve v časopisih, daje do pogina prišlo zaradi nedelovanja čistilne naprave so večino ljudi navedle na to. da so ptice poginile zaradi strupenih odplak iz tovarne. Lagune so ena najpomembnejših ornitoloških lokalitet v Sloveniji. To so postale zaradi zglednega sodelovanja DOPPS-a in Tovarne sladkorja Ormož, ki se svojim delovanjem uvršča med naravovarstveno najbolj osveščena podjetja v Sloveniji. ■ ■ ■ TRENTARSKE LASTOVKE V društvu smo ob mednarodnem letu gora za ptico leta izbrali mestno lastovko. Ta sicer pogosta vrsta vasi in mest seje prav skrivnostno ohranila tudi v naših Alpah, kjer še danes lahko opazujemo njihova prvobitna gnezdišča v skalnih stenah za razliko od nižinskih, ki so vezana na zgradbe. Prilagoditev je vrsti omogočila, da seje razširila tudi na območja, ki jih prej ni poseljevala. Majhen delež lastovk pa je vseeno ostal zvest svojim prvobitnim gnezdiščem. V Sloveniji je znanih okrog 10 tovrstnih gnezdišč, kar je redkost tudi v svetovnem merilu. Z namenom, da javnosti prikažemo redkost in izjemnost naših gora, smo s TV Slovenija posneli oddajo o lastovkah, obsežna reportaža pa je bila objavljena tudi v delovi prilogi Ona.Tudi nagradni fotografski natečaj z mednarodno udeležbo »Svoboden kot ptica«, ki ga že šesto leto zapored organiziramo skupaj z družbo Mobitel, je tesno povezan z mestno lastovko. Rezultati natečaja in podelitev nagrad bo potekala ob otvoritvi razstave izbranih in nagrajenih del, 11. novembra 2002 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Razstava bo odprta do 24. novembra 2002. Vabljeni T. M. ORNITOFON Ornitofon, kakor imenujemo društven telefon, preko katerega javnosti posredujemo najrazličnejše informacije povezane z pticami in njihovim varstvom, postaja vse popularnejši. V poletnih mesecih je nanj poklicalo okrog 60 ljudi. Največ jih je spraševalo, kako naj pomagajo mladičem, ki so padli iz gnezda, ali pa najrazličneje poškodovanim pticam. Veliko zanimanja so spodbudile vse številčnejše postovke, ki gnezdijo v Ljubljani. Zelo zanimivo je bilo spremljati tudi povratne informacije, s katerimi tudi v društvu pridobivamo nove izkušnje. Lep tovrsten primer je bil sivi muhar, ki si je za gnezdenje izbral okensko polico na stanovanjskem bloku, tik pred začetkom obnovitvenih del. Ker se del ni dalo prestaviti, v gnezdu pa so bili pravkar izvaljeni mladiči, je po našem nasvetu lastnik stanovanja gnezdo z mladiči premaknil na okno v zgornjem nadstropju, kjer so bila dela Že opravljena. Prestavil je tudi lončnice iz okenske police, da je bila podobnost med okenskima policama čim večja. V društvo smo čez dva tedna dobili povratno informacijo, da so se vsi mladiči uspešno speljali in da je prestavitev gnezda uspela. N. P., T. M. Aprila je potekala v Celju petdnevna delavnica, namenjena izboljševanju obveščanja javnosti o mednarodno pomembnih območjih za ptice. Delavnico so vodili strokovnjaki iz pisarne BirdLife International in priznan novinar BBC-ja Alex Kirby. Udeležili smo se je predstavniki organizacij, partneric zveze BirdLife iz večine evropskih držav. V društvu smo bližino delavnice izkoristili z večjim številom udeležencev. Za vzorčni primer smo si izbrali Sečoveljske soline. Najprej smo jih obiskali, nato pa se tri dni urili v pisanju sporočil za javnost, dajanju televizijskih in radijskih intervjujev in organizaciji tiskovnih konferenc. Skratka, bilo je poučno in prijetno. T. M. DELAVNICA V CELJU foto: I eon Kobe jjjyyJsfj^^m IZREDNA SKUPŠČINA V ponedeljek, 1. julija letos je v Biološkem središču potekala izredna skupščina DOPPS-a. Njen namen je bil sprejem Aneksa 1 k statutu društva, v katerem smo dejavnost razširili tudi na področje kmetijstva. Skupščina je potekala v prijetnem in sproščenem vzdušju, kar dokazuje, da člani pozdravljajo novost v društvu, s katero se uresničuje del vizije DOPPS 2005, in sicer: začeti z odkupi za varstvo ptic pomembnih zemljišč in izgraditi lasten ornitološki rezervat. Aneks k statutu je bil sprejet soglasno. N. P. ZAPOSLITEV ANDREJA FIGLJA V septembru 2002 smo v pisarni društva zaposlili novega sodelavca Andreja Figlja. Andrej, ki je član društva od Ieta1995, je odličen poznavalec ptic. Na društvu je že bil zaposlen med leti 1998 in 2000. Poslej bo delal na delovnem mestu tehničnega sodelavca. V njegovi pristojnosti bodo med drugim tehnično urejanje Sveta ptic, Acrocephalusa ter društvenih zgibank in monografij. Poleg tega bo urejal društveno spletno stran, vodil in organiziral bo bazo diapozitivov in organiziral društvene prireditve. Andreja poznamo kot predanega, natančnega in prijetnega sodelavca. Zato smo veseli, daje spet med nami in mu želimo veliko delovnih uspehov. T.J. novice i NAJ POPISOVALCI Odziv popisovalcev za delo pri NOAG v letošnji sezoni je bil razveseljiv in ob tej priložnosti se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali pri popisih. Nekateri so po opravljenem delu bistveno odstopali od ostalih, zato si zaslužijo naziv naj popisovalca 2002 in majico s simbolom NOAG - prosnikom. Trije letošnji naj popisovalci so: Franc Bračko, Jernej Figelj in Željko Šalamun. Vsi so popolnoma (na vseh treh ravneh popisov) obdelali vsaj dva celotna 10 kilometrska UTM kvadrata, kar pomeni, da so morali samo za popis številčnosti, ki so ga opravljali, prehoditi več kot 120 km v zgodnjih jutranjih urah. Vzorno so se posvetili tudi redkim in težavnim vrstam ter popisu razširjenosti. Jernej, kije letos popisal največ tetrad, je samo za ta del popisov prehodil več kot 160 km terena. Čestitamo! T. M. POPIS MALEGA DEŽEVNIKA IN MALEGA MARTINCA NA PRODIŠČIH PRI NAKLEM V aprilu in maju smo opravili popis malega deževnika Charadrius dubius in malega martinca Actitis hypoleucos na prodiščih spodnjega toka Tržiške Bistrice in Save pri Naklem. Območje, v katerem se je ohranilo okrog 10 ha neporaslih prodišč, seje potrdilo kot eno izmed najboljših naravnih gnezdišč za ti dve vrsti v Sloveniji. Znotraj območja gnezdita tudi vodomec Alcedo atthis in povodni kos Cinclas cinclus, zadrževale pa so se tudi druge zanimive vrste, kot je npr. črna štorklja Ciconia nigra. Popise sta po kartirni metodi s trinajstimi obiski terena opravila Urša Koce in Tomaž Mihelič. Izdelano je bilo poročilo z namenom presoje vpliva načrtovanega odvzema proda na gnezditev ptic na prodiščih. T. M. ZAKLJUČENA LETOŠNJA SEZONA POPISOV ZA NOAG S Sezona letošnjih popisov je končana. Zbranih je že večino terenskih obrazcev, iz katerih se vidi, kako uspešni smo bili. V letošnji sezoni smo s popisom številčnosti zajeli 273 tetrad, od katerih jih je bilo 231 popisanih z obema popisoma (št.1), ostale pa smo popisali samo enkrat (št.2). Popisi številčnosti so se izvajali v 41 kvadratih. Ob 29 nosilcih popisov je pri terenskem delu sodelovalo 19 pripravnikov. Popis razširjenosti na nivoju UTM kvadratov in popis redkih in težavnih vrst sta tekla sočasno s popisom številčnosti (št.1-3), obenem pa so se vanj vključili tudi dodatni popisovalci. Tako smo razširjenost vrst letos popisovali v skupaj 48 kvadratih in zbrali več kot 2500 zapisov redkih vrst. Ob tem še povabilo tistim redkim popisovalcem, ki še niso vrnili svojih obrazcev, da to storijo čim prej in dopolnijo bogato zbirko že zbranih. Podatki bodo v jeseni obdelani, tako da bomo naslednjo gnezdilno sezono lahko začeli s popolno informacijo o preteklem delu. T. M. MONITORING NA OBMOČJIH IBA Zaključeni so popisi za monitoring kvali- fikacijskih vrst na mednarodno pomembnih območjih za ptice. Vrsta, kateri smo se najbolj posvetili, je bil kosec Crex crex. Zaradi njegovega popisa si je 103 prebedete noči razdelilo 54 popisovalcev, ki so skupaj našteli 329 pojočih samcev. Zanimivi so bili tudi popisi kotom Alectorisgraeca, pri katerih seje pokazalo, kako zelo je ta vrsta povezana s pašo živine, obenem pa se je izkazalo, da se v njenih nižinskih nahajališčih še vedno vršijo izpusti kotorn iz umetne vzreje, brez kakršnekoli kontrole. Poleg omenjenih vrst smo se posvetili še 5 vrstam. Skupaj seje popisa udeležilo 71 članov društva, koordiniral pa jih je Vojko Havliček. T. M. I ■ . o mS . X -v SKUPINSKI POPIS BELE KRAJINE Na popisu Bele krajine se je letos zvrstilo 31 članov društva, karje omogočilo popis celotne Bele krajine v enem letu. Odziv udeležencev je bil razveseljiv, saj je bilo poleg popisovanja še dovolj časa za družabnost, s popisom pa je večina od nas tudi dodobra spoznala sicerzelo odmaknjeno območje Slovenije. Popis številčnosti smo izvedli v 57 tetradah, kvaltativno pa smo obdelali 9 UTM kvadratov in zbrali več kot 1000 zapisov redkih vrst. Glede na dobro izkušnjo iz Bele krajine bomo tudi v naslednjih letih popisov za atlas organizirali tovrstne popise. V naslednji gnezdilni sezoni se bomo odpravili na Kras, medtem pa seveda obdelali in objavili podatke iz letošnjega popisa. T. M. OAZA NA PRAGU KOPRA Tudi letos so v Škocjanskem zatoku uspešno gnezdile številne brškinke in svilnice pa tudi redke vrste, kot sta čapljica in beločeli deževnik, so v rezervatu našle ustrezno gnezdišče. Poleg njih so naši popisovalci zabeležili gnezditev številnih običajnih vrst, kot sta na primer rakar in srpična trstnica. Svetniki Mestne občine Koper so z veliko večino izglasovali soglasje k ureditvenemu načrtu. Priprava le-tega se bliža zaključni fazi - sprejemu na Vladi RS. S tem bo pot k ureditvi rezervata dokončno odprta. V okviru projekca, financiranega iz programa LIFE III Narava, smo izdali drugo šcevilko biltena, dopolnili spletno stran in začeli s pripravo načrta upravljanja rezervata. Prvič so nas obiskali predstavniki Evropske komisije in pregledali dosedanje izvajanje projekta. Pripravili smo tudi poročilo o napredku za prvo leto. Nadzornik je na rednih terenskih obhodih posebno pozornost posvetil spremljanju stanja na dotoku levega razbremenilnika Rižane v laguno, predvsem v zaledju rezervata, upravljanju zapornic na Ari, stanju na obstoječih izpustih meteornih vod in odlaganju odpadkov v rezervatu in njegovi neposredni bližini. O vseh kršitvah sproti obveščamo pristojne inšpekcijske službe, ki na podlagi pooblastil ustrezno ukrepajo. V sodelovanju z njimi prispevamo k zmanjšanju onesnaženja v okolici zatoka. Zaposleni v rezervatu smo ob pomoči prostovoljcev DOPPS-a pokosili poti v rezervatu in odstranili moteče nanose na vodnih dotokih. K zadostnemu dotoku sladke vode v laguno je poleg obnovitve zapornic na Ari pripomogla tudi odstranitev črnih zajezitev, ki jih je po naročilu Agrarije izvedel Hidro Koper, pa tudi nadpovprečna količina padavin. Agrariji Koper se obenem zahvaljujemo za pomoč pri odstranitvi kosovnih odpadkov iz jezu na Ari. Rezervat smo predstavili tudi različnim šolskim in študijskim skupinam: osnovnošolcem na naravoslovnih dnevih, podiplomskim študentom Varstva naravne dediščine z Bio- tehniške fakultete, udeležencem mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora Dornberk 2002 in več gostom iz tujine. Članom Društva za varovanje okolja Pangea iz Kopra se želimo ob tej priložnosti zahvaliti, da so rezervat in delo DOPPS-a predstavili na koprski prireditvi Oživela ulica. N. S. DOPPS IN VKLJUČEVANJE SLOVENIJE V EU DOPPS deluje na področju pridruževanja Slovenije v Evropsko unijo. Projekt imenovan Accession smo pripravili skupaj z angleškim RSPB-jem. Slovenija bo kot članica unije svojo zakonodajo morala dopolniti z evropskimi zakoni. DOPPS sodeluje pri vključevanju ptičje in habitatne direktive (predvsem njenega 6. člena) v slovensko zakonodajo. V ta namen smo obe direktivi dobro preučili, da ob morebitnih nepravilnih razlagah evropskih predpisov lahko podamo strokovno mnenje. Na društvu si bomo prizadevali, da se v slovensko zakonodajo ti dve direktivi čim hitreje preneseta, saj sta močni orodji zavarovanje ptic in njihovih habitatov. Evropska unija od svojih članic zahteva dosledno izvajanje zakonov, ob njihovem neizvajanju lahko sproži čudi sodni postopek proti državi. Tako bo tudi Slovenija s prvim dnem pridružitve morala izpolnjevati zahteve napisane v obeh direktivah. V društvu spremljamo tudi spreminjanje obstoječe slovenske zakonodaje, saj se določeni predpisi Direktiv unije vključujejo vže obstoječe slovenske zakone, npr. zakon o lovu. Za območja, ki so posebej pomembna za določeno ptičjo vrsto, bodo opredeljena posebna varstvena območja (SPA - Special pro- tected area) na podlagi že določenih IBA-jev (Important bird areas). SPA-ji bodo vključeni v mrežo Natura 2000, katere cilj je ohraniti območja pomembna za različne rastlinske in živalske vrste nespremenjena. Slovenija je bogata dežela, saj je narava pri nas še relativno dobro ohranjena. Tega se moramo zavedati in sprejeti določene ukrepe, ki bodo naše okolje varovali pred intenzivnim kmecijstvom in uničujočo industrijo. M. N. jjyyjäsj PRVI TUJI PROSTOVOLJEC V začetku septembra je s prostovoljnim delom na društvu pričel ameriški okoljski strokovnjak Paul G. Beaulieu. V času svojega enoletnega bivanja v Sloveniji seje odločil pomagati nevladnim organizacijam, ki delujejo na okoljevarstvenem področju. Prve stike smo navezali s posredovanjem ljubljanske pisarne Regionalnega centra za okolje. Pri varstvu ptic in njihovih habitatov nam bo v veliko pomoč s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami na področjih upravljanja in renaturacij mokrišč in voda, monitoringa kakovosti in onesnaženosti vode, bioinženiringa in varstva naravovarstveno pomembnih območij. Paul bo največ časa posvetil delu v naravnem rezervatu Škocjanski zatok in načrtovanju ureditve Ormoških lagun. Z zaposlenimi bo sodeloval tudi pri pripravi raznih mednarodnih projektov. Prepričani smo, da bo naše enoletno sodelovanje koristno in prijetno za vse, saj seje dela v DOPPS-u in spoznavanja slovenskih ptic Paul lotil z velikim navdušenjem. N. Š. ČEZ SLOVENIJO PONOVNO POŠILJKA MRTVIH PTIC V sredo, 11. septembra, so delavci carine na mejnem prehodu Obrežje v avtomobilu z italijansko registracijo odkrili okrog 2000 postreljenih ptic. Ugotovljene vrste so bile: kosec Crex crex, prepelica Coturnix coturnix, drevesna cipa Anthus trivialis, velika sinica Pa rus major, plavček Pa rus caeruleus, rjavi srakoper Lanius coHurio, kupčar Oenanthe oenanthe in vrbji kovaček Phylloscopus collybita. Ptice so bile po izjavi kršiteljev ustreljene v okolici Osijeka. V društvu smo poskrbeli za hitro determinacijo ptic, o dogodku pa smo obvesetili naše tudi italijanske partnerje v Evropskem združenju za boj proti kriminalu nad pticami (EABC).T.M. PREDAVANJE NA ZLET- U 2002 V začetku avgusta je pri Tolminu potekal 12. ZLET tabornikov Slovenije. Tega največjega srečanja za mlade v letošnjem letu smo se udeležili tudi člani DOPPS-a, in sicer s kratkim predavanjem in predstavitvijo dejavnosti. Društvena dejavnost je vsekakor zanimiva za tabornike, sodelovanje na zlet-u pa bo kot kaže zbudilo sodelovanje med našim društvom in taborniki po Sloveniji. T. M. ČETRTKOVI VEČERI Ponovno smo oživili četrtkova družabna srečanja v bivši DOPPS-ovi pisarni na Žibertovi 1. Tako bo vsak četrtek, ko v Ljubljani ni društvenega predavanja, Žibertova odprta po 19. uri. Vsi, ki bi s kolegi radi rekli kako ptičarsko ali neptičarsko, ste vabljeni. Če beseda ne bo sama stekla, vam bo stal ob strani hladilnik, napolnjen z različnimi pijačami. T.M. NOV SEDEŽ DRUŠTVA Preko 20 let je društvo s svojim sedežem gostovalo na zasebnem naslovu. Legendarna Langusova 10 je bila ob ustanovitvi društva domači naslov prvega tajnika društva Božidarja Magajne, kasneje pa dolgoletnega blagajnika Dareta Šereta. V februarju 2002 smo registrirali nov sedež društva, ki je na Prvomajski 9 v Ljubljani. Tu so osrednji prostori društva, naslov za pošto pa ostaja p.p. 2722, 1001 Ljubljana. Božidarju in Daretu se iskreno zahvaljujemo za velikodušno pomoč in se jima opravičujemo za vse sitnosti, ki sta jih v desetletjih imela s posredovanjem pošte. T. J. V Novicah so pisali: Vojko Havliček, Tomaž Jančar, Tomaž Mihelič, Mateja Nose, Nevenka Pfajfar in Nataša Šalaja. Novice ureja Tomaž Mihelič. SLOVENSKI KMETIJSKO OKOLJSKI PROGRAM Slovenski kmetijsko okoljski program (SKOP) podpira kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji in predstavlja akcijski program ob izvedbi programa reforme slovenskega kmetijstva ter ga prilagaja zahtevam varovanja okolja v EU. Travniki, sadovnjaki, kulturna krajina, predvsem kmetijska so dom mnogim pticam. Prenekatere vrste so na kmetijske površine močno navezane in bi ob spremembi le teh izgubile svoj življenjski prostor. Ob spreminjanju kmetijskih površin ne mislimo zgolj intenzifikacijo pridelave s pomočjo povečanega gnojenja in dodajanja različnih fitofarmacevtskih pripravkov proti številnim škodljivcem. Tudi opuščanje kmetovanja in s tem zaraščanjem ter spreminjanjem kmetijske krajine v gozdove se izgublja prostor za ptice vezane na kmetijsko krajino. Zato seje DOPPS v snovanje in sprejemanje Slovenskega kme- tijsko-okoljskega programa aktivno vključeval in dosegel, da so v ta program zapisani nekateri ukrepi, ki bodo pomagali pri ohranjanju ptičjih populacij. Tak ukrep je ohranjanje habitatov ogroženih vrst ptic. Ukrep bo pripomogel k ohranjanju značilne krajine in habitatov za mnoge rastline ter ptičje in druge živalske vrste, vezan pa je na zavarovana območja, se pravi na IBA-je. Na ptice pozitivno posredno vplivajo tudi drugi ukrepi, kot so na primer odpravljanje zaraščanja, ohranjanje ekstenzivnega travinja, travniških sadovnjakov ter ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih. S pomočjo teh ukrepov se ohranjanjejo nekateri tipični habitati, na katere so vezane določene skupine ptic. DOPPS seje tudi vključil v Koalicijo nevladnih organizacij za SKOP. V soboto 7. septembra je v Ljubljani potekal tudi prvi Biopraznik, na katerem smo se predstavili s svojo stojnico. M.N. VRBOVSKI TALI NA LJUBLJANSKEM BARJU VVrbovski talih, na " naših parcelah", kakor jih že kar poimenujemo, spet nismo mirovali. Spomladi smo preizkušali različne načine odstranjevanja zaraščenosti travnika z grmi- čevjem. Nekajletnemu grmovju smo bili kos le z motornimi žagami. Pa še to le delno. Stori so namreč prehitro skrhali in uničili rezilo motorke. Iz štorov čez nekaj časa bujno izrastejo celi šopi novih poganjkov. Enoletnih in dvoletnih poganjkov smo se lotili z nahrbtno krožno žago. Delo je precej naporno in počasno. Steblo smo odrezali čim bolj pri korenini in tako zmanjšali šop novih poganjkov. V obeh primerih na ta način nismo preprečili zaraščanja, saj iz korenin vedno poženejo novi poganjki. Lotili smo se tudi odstrenjevanja grmičevja z izkopavanjem korenin. Delo je mukotrpno in fizično zelo naporno. Kljub veliki zagnanosti udeležencev ( Ivan, Žiga, Jože, Boštjan, Vojko...) je počasi ugašala delovna vnema. Izkazalo pa se je, da le na tak način obnovimo travnik. Enak učinek je sicer možno doseči s strojem mulčarjem, česar pa zaradi velikih stroškov nismo preizkusili. Tako smo pridobili skoraj 2 ha travnika, ki pa ga je potrebno vzdrževati, sicer se lahko ponovno zaraste. S kmetom Francem iz Matene smo se dogovorili, da travnik po zaključeni gnezditvi pokosi. Tako smo bili že zelo blizu etapnega cilja; DOPPS bo končno imel "svoj" travnik namenjen travniškim pticam. No, pa ni šlo čisto po načrtu. Traktorje pri košnji poskakoval po grbinah in jamah. Franc ga je komaj še obvladoval. Malce prevelika grbina je bila razlog, da kosilnica ni zdržala. Nekaj je počilo in traktorje obstal. Naslednji dan smo postali bolj previdni. Odločili smo se, da pokosimo le tiste dele, kjer ni bilo večje nevarnosti, da pride do ponovne poškodbe. Da se bomo temu v bodoče izognili, bomo v jeseni travnik v celoti pobranali in ga tako pripravili za nemoteno košnjo. Kosili smo po sistemu paralelnih pasov. Tako smo omogočili pticam pravočasen in neoviran beg pred kosilnico. Košnja na ta način ni za traktorista predstavljala nikakršne težave. Način košnje iz sredine travnika, ki je tudi primeren za ptice, pa bomo preizkusili pri naslednji košnji. Z vsem tem smo pridobili nekaj novih izkušenj in spoznanj in praktično potrdili nekatera že do zdaj znana vedenja o ravnanju s travniki na barju. V. H. novici: iv Izčrpavanje slovenskih gozdov kot kazalec vzorcev slovenske mitologije Jaka Subic Dobro polovico Slovenije krasijo gozdovi, kar nas uvršča na tretje mesto med evropskimi deželami. Z zgodnjo odpovedjo golosečnji na prelomu 19. v 20. stoletje pa so naši gozdovi zadržali tudi dokaj dobro naravno ohranjenost. Novi gozdnogospodarski načrti, ki jih pripravlja Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Zavodom za varstvo narave, pa kažejo, da se z našimi gozdovi ne bomo več dolgo ponašali. Z vidika varstva ptic so pomembna predvsem območja najbolje ohranjenih gozdov. Usmeritve za njihovo varovanje so grobo kršene. Temeljna napaka je odločitev, zapisana v načrtih za gospodarjenje z gozdovi, po kateri bomo v redkih še ohranjenih gozdovih pomladili kar 20-50 odstotkov najbolj ohranjenih gozdov. Slovenci bomo zvesto ponovili zgodbe -vzorce, kijih lahko opazimo v slovenskih starih pesnitvah. Vse bolj bomo izgubljali svoj pravi dom; starim gozdovom bomo vse bolj dajali negativen predznak: zatrli bomo vloge, kijih bi gozd v prostoru lahko opravljal; s takšnim početjem gozdu prav gotovo ne borno izkazali ljubezni. Zmanjševanje deleža starih gozdov - Lepa Vida izgubi dom V slovenski ljudski pesnitvi lepa Vida pobegne od doma v upanju za lepšim življenjem. Odrezana od pravega doma v tujini živi nesrečno življenje. Temeljni kamen domovanja Slovencev je gozd. Gozd in morje sta tudi temeljna sistema, ki na Zemlji vzdržujeta življenje. Po zadnji ledeni dobi. to je pred pribl. 7.000 leti, se je v današnjem slovenskem prostoru začel oblikovati gozd. Razvil je življenjski organizem s prevladujočimi orjaškimi drevesi, kakršna lahko danes občudujemo le še v peščici pragozdnih drobcev. Gozd je, odvisno od rastišča, stremel k mešani sestavi bukve, jelke, hrasta, smreke in ostalih manjšinskih vrst. Danes se gozdov vse manj zavedamo. Kot temeljni problem slovenskih gozdov gozdarska stroka navaja zaraščanje kmetijskih površin z gozdom (Analiza 2001). Poleg tega je v novih načrtih za gospodarjenje z najbolje ohranjenimi gozdovi Kočevske. Kamniško-Savinskih alp, Bohorja in Gorjancev zapisano, daje potrebno zmanjšati delež starih gozdov kar za 20-50 odstotkov, v najbolje ohranjenih gozdovih Kočevske pa jelko nadomestiti s smreko. Tako smo krenili na pol uničevanja edinih še pravih gozdov. Očitno ne vemo več. kaj je naš dom. Delitev na dobro in zlo - Pegam in Lambergar Slovenska ljudska pesnitev povzdiguje Lambergarja, ki uteleša dobro, nad Pegamom, ki uteleša slabo. Ko Lambergar obglavi Pegama, dobi v oblast tri gradove. Tudi življenjske strukture gozda smo razdelili na dobro in slabo. Drevo je dobro, dokler ne začne les izgubljati tržne vrednosti, slabo, ko začne to vrednost izgubljati. Vendar pa je gozd celoviti organizem, ki za preživetje potrebuje tri osnovne faze življenja. To so faza rojstva, ustvarjanja in preobrazbe. Faza rojstva pri človeku predstavlja mladostno fazo, ko se otrok prilagaja na življenje, v dnevnem človekovem ritmu je to jutranje prebujanje iz spanca. Pri naravnem gozdu je to faza rasti mladega drevesa v družbi starih razgrajajočih se dreves, ki mu nudijo zavetje, hrano in vodo. V naših gozdovih smo priča ogromnim površinam mladja, ki so bolj podobna socialistični internatni vzgoji otrok kot pa zdravemu družinskemu jedru. Kaza ustvarjanja pri človeku predstavlja kreativno so- delovanje v družbi v času. ki ga v življenu oz. dnevu prebijemo v službi. Naraven gozd v tej fazi začne najbolj pridobivati na biomasi, s tem pa krepi življenjsko moč gozda. Naši gozdovi to fazo zaključijo mnogo prezgodaj, ponavadi prej kot pri starosti 100 let. Jelka, na primer, doživi v pragozdu 300 in več let. torej jo v naših gozdovih odstranimo, ko je komaj na tretjini življenjske poti. To je podobno, kot če bi iz družbe odstranili vse ljudi starejše od 25 let, se pravi ljudi, ki bi morali biti v družbi najbolj ustvarjalni. Takšna družba nima perspektive. In če se vrnemo h gozdu. Jelka šele po stotem letu najbolje zadržuje vodo. prispeva k rodovitnosti tal. mi pa jo odstranimo iz gozda, ker so njeni prirastki lesa takrat že majhni. Načrti za gospodarjenje z gozdovi predvidevajo v najbolje ohranjenih gozdovih Slovenije zmanjšanje te faze življenja za kar 20-50 odstotkov. Temu primerno se bo povečala faza rojstva. Faza preobrazbe pri človeku predstavlja starostno fazo modrosti, ki je osnova za življenje prihodnje generacije, v dnevnem ritmu pa je to spanec, ki je regenerator življenjske moči človeka kot tudi povezava z. notranjim bistvom bivanja vsakega posameznika. V naravnem gozdu ta faza predstavlja star razgrajajoč se gozd, ki z razgradnjo krmi tla. s svojo trhlino pa kot goba zadržuje vodo, prepotrebni sestavini za preživetje gozda kot celote. Naši gozdovi te faze nimajo. Pomen tretje faze življenja gozda se kaže pri stanju jelke v slovenskih gozdovih. Jelka je vrsta temačnih, vlažnih grap. Svoj življenjski prostor si je skozi 7000 let uspela izboriti na rešetu podobnem krasu Kočevskih, Snežniških gozdov in Trnovskega gozda. Vlago si je ohranjala s strnjenostjo lotu: Jaka Šubic Izsekan gozd v mladi življenjski fazi. Njegove sposobnosti zadrževanja vode, obnavljanja prsi in proizvajanja kvalitetnega lesa so okrnjene zaradi odsotnosti lesa - tako rastočega kot tudi razgrajajočega. gozda in obilom razgrajajoče se lesne mase. Vsako padlo drevo vsebuje nekaj ton vode! Po nekaj sto let trajajočem stalnem iznašanju lesa v gozdu ni ostalo praktično nič razgrajajoče se biomase. Gozd reagira tako. da želi hitro ustvariti plašč razgrajajočega se drevja. V letošnjem valu sušenja jelke v kočevskih gozdovih se je začelo sušiti okoli 50.000 m3 jelke. Žal smo ta les odpeljali iz gozda in še poslabšali razmere za preživetje jelke, katere delež je v zadnjih desetih letih padel za četrino. Naši gozdovi bodo dolgoročno uspeli preživeti šele tedaj, ko bomo uspeli razumeti, daje faza življenja gozda, v kateri prevladuje razgrajajoče se drevje, nujen sestavni del gozda, ne pa nekaj slabega, kar nima mesta v gozdu. Speča življenjska moč gozdov - Kralj Matjaž Za časa življenja kralja Matjaža naj bi bila na našem ozemlju zlata doba. Kralj sedaj spi. Ko se bo prebudil, bo v deželi zopet zlata doba. V naši zavesti spi zavedanje o pomenu gozda v našem prostoru. Gozd nam že sedaj omogoča preživetje, hkrati pa predstavlja potencial za izboljšanje kvalitete življenja. Nepogrešljiva je njegova vloga pri vzdrževanju vodnega režima, ohranjanju rodovitnosti prsti, blažitvi temperaturnih ekstremov. Najhujše suše se v slovenskem prostoru odvijajo v predelih z najmanj gozda, to jc v Prckmurju, Goričkem, Slovenskem primorju. Dež se takoj zbere v struge in odteče iz pokrajine. Slovenija jc na tretjem mestu v Evropi po količini obnovljivih zalog vode. Sedaj začrtano gospodarjenje z gozdom kaže, da bomo te količine močno zmanjšali. Gozd ohranja rodovitnost prsti predvsem z razgrajajočo se biomaso, ki ostaja v gozdu. Zaradi pomanjkanje te biomase je v evropskih gozdovih ogroženih kar 25 odstotkov saprofitnih gliv in 60 odstotkov saprofitnih žuželk, ki omogočajo življenje prsti. V vročih poletnih mesecih je prav blagodejen sprehod po hladu gozda. Očitno se moči gozda še ne zavedamo, saj smo kol problem razvoja gozda zapisali zaraščanje kmetijskih površin z gozdom: v samih gozdovih puščamo zanemarljiv delež razgrajajoče se biomase. Prepovedana ljubezen - Desetnica Desetnica je kot deseti otrok, ki je morala oditi od doma kljub ljubezni, ki so jo starši gojili do nje. Predstavlja prepovedano ljubezen. Ljubezen do gozda je zamenjal strah do njega. Je temačen, poln Klopov in nevarnih medvedov. Vendar pa predstavlja tudi prostor navdiha, počitka, miru. Podobno kot roža v cvetličnem lončku potrebuje poleg svetlobe, vode. prsti tudi človekovo pozornost. Gozd potrebuje in si tudi zasluži človekovo pozornost, ljubezen. Zaključek Očitno smo pozabili na svetle trenutke po osamosvojitvi Slovenije, ko smo se s Programom razvoja gozdov opredelili, da bomo naše gozdove približevali naravnim. Takšno zahtevo je postavilo tudi uradno naravovarstvo. Zavedali smo se, da želimo iz gozdov trajno pridobivati les, vodo in zrak: ohraniti želimo ves avtohtoni živclj. Sedaj kršimo zakonsko sprejeto odločitev. Evropa je spoznala kvalitete, ki jih Slovenija predstavlja v prostoru. Skozi habitatne direktive je predlagala usmeritve za ohranjanje gozdov. Z zastavljenimi načrti za gospodarjenje z gozdom jih grobo kršimo. Želimo zapraviti tisto najvrednejše kar imamo? Odgovornost za takšna ravnanja sta prevzela javna zavoda: Zavod za varstvo narave in Zavod za gozdove. Vsak posameznik lahko spremeni prihodnost slovenskih gozdov na bolje tako, da pri sebi skuša spremeniti vzorce izgube doma, delitve na dobro in slabo, speče življenjske moči in prepovedane ljubezni. Literatura: Božič. L, in L. Kebe (2001): Opredelitev lokaliter. bistvenih za ohranjanje ugodnega ohranitvenega statusa ptičev iz dodatka 1 ptičje direktive in opredelitev predlogov SPA, DOPPS: Ljubljana. BiaciJ. (2000): Vključevanje koncepta biotske pestrosti v prakso gojenja gozdov. Zbornik gozdarstva in lesarstva 63: 255-278. Globcvnik, L. (2002): Voda kot strateško bogastvo? Delo. 26.8.2002. Kunaver, D. (1999): Slovenske l|udske pripovedi. Samozaložba, Ljubljana. .Vier h ar, B. (1994): Desetnicarslovenske ljudske pesmi. Mladinska knjiga, Ljubljana. Mlinšek, D. (1989): Pragozd v naši krajini. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana, Osnutki gozdnogospodarskih načrtov za gozdnogospodarska območja Kočevje. Ljubljana. Kranj in Brežice; Zavod za gozdove, 2002. Ur.l.RS št.1 /l /1996:Program razvoja gozdov Ur.l.RS, št.56/99:Zakon o ohranjanju narave Ur.l.RS: št.92, 2000:Pravilnik o varstvu gozdov Ciozd v svoji polni življenjski moči. Najbolje zadržuje vodo, obnavlja prst, proizvaja furnirsko hlodovino, nudi zatočišče življenju prakrajine. Gonilo življenja je razgrajajoče se drevje. Kakšno naj bo zimsko hranjenje ptic Marijan Govedič Verjetno se ne bom zmotil, če bom napisal, daje večina bralcev že kdaj poskušala hraniti prostoživeče ptice. Številni pa jih tudi aktivno krmite, a niste prepričani, če morda pri tem naredite kakšno napako. Prispevek je namenjem vsem tistim, ki krmite ptice in želite svoje znanje pri tem izpopolniti. Na kaj vse moramo biti torej pozorni pri krmljenju ptic pozimi? Krmilnice Osnova krmilnice naj bo plošča velikosti najmanj 25 x 25 cm z robom 3-5 cm. da veter nc bo odnašal hrane ali da pri brskanju ne bo padala na tla. Nad ploščo naj bo streha, ki varuje hrano pred dežjem in snegom. Streha naj sega čez rob plošče. Višji je rob plošče, bolj naj bo streha dvignjena, da bodo imele ptice dober pogled v krmilnico in iz nje. Vsi drugi umetniški dodatki na krmilnici ptic ne bodo pritegnili, večina pa jih tudi ne bo odbijala. Po izkušnjah Britancev se ptice izogibajo rumenim in črnim, privlačijo pa jih srebrne, rjave ter modre barve. Če želite izdelati veliko krmilnico, vam priporočam, da se raje odločile za dve manjši, saj se bodo ptice lažje razporedile in ne bo prihajalo do nepotrebnih trenj med njimi. Ko smo izdelali krmilnico, se pojavi eno izmed ključnih vprašanj. Kam namestiti krmilnico? Večina ljudi, ki postavijo krmilnico, si želi ptice pri hranjenju tudi opazovati, nekateri jih želijo tudi fotografirati. Namestite krmilnico tako. dajo boste čim bolje videli. Ker ptice na krmilnici lahko opazujete ure in ure, poskrbite, dajo namestite tako. dajo boste videli iz sedečega ali celo ležečega položaja. Iz sedečega položaja bo tudi fotografiranje enostavneje. Krmilnico lahko obesite, postavite na steber ali okensko polico. Krmilnica naj bo vsaj 150 cm od tal. Lahko je tudi višje, vendar pri postavitvi mislile na to, kako boste dodajali hrano in jo čistili. Krmilnica naj bo dovolj blizu kakšnega drevesa, kjer se ptice najprej ustavijo in razgledajo po okolici in šele nato priletijo do krmilnice. Veliko število ptic na enem mestu lahko pomeni večjo verjetnost okužb in s tem povezan pogin. Zato poskrbite za redno čiščenjem krmilnice. Različnost hrane - različnost ptic Od vrste hrane in od postavitve krmilnice je odvisno, katere ptice bodo obiskovale vašo krmilnico. Najpogostejša hrana, s katero krmimo ptice pozimi, so semena. V trgovinah se dobijo različne semenske mešanice za ptice, lahko pa jih krmite tudi s pšenico, ječmenom, ovsom, koruzo, prosom, ajdo ali njihovimi kosmiči. Uporabile lahko kakršna koli semena, ki jih uživamo tudi ljudje. Tujili sulic krušne drobtine so dobre, nikakor pa ne sveži ali celo plesnivi kruh. ludi suho sadje je primerno. Najboljša hrana je tista z veliko maščobe, saj le te vsebujejo veliko energije. Takšna so semena lanu, sončnic, buč. orehov, lešnikov in arašidov. Pri kupovanju semen morate paziti, da niso slana. Prav tako lahko nastavljate pticam jabolka, goveji loj ali pripravke iz njega. Najpogostejše so lojne pogače. Zanje je osnova goveji loj. v katerega lahko vmešamo kakršna koli semena. Prednost teh pogač je v tem, da jih lahko obesimo ali pritrdimo na veje. drogove ali druga izpostavljena mesta. Za loj so primerne tudi redko pletene vreče, ki jih lahko obesimo. Najlonske vreče za krompir niso primerne, ker se vanje ptice pogoslo zapletejo. Pozimi, koje malo hrane, ptice niso zelo izbirčne. Številne žužkojede vrste se prično prehranjevati s semeni. Z govejim lojem ali njegovimi pripravki boste pritegnili sinice ali celo detle. Ščinkavci. pinože. čižek in menišček imajo najraje lešnike, mešanice semen golobi, siva pevka, velika sinica. zelenci in kalin, lišček in kos pa sončnična semena. Če imate možnost, raztresite nekaj hrane ludi po tleh na več kupčkov ali pa postavite krmilnico na tla vendar brez strehe (samo osnovno ploščo z robom), saj nekatere ptice zelo redko zaidejo v krmilnico. Več različnih kupčkov bo zagotovilo, da bodo tudi slabotnejši osebki imeli dostop do hrane. Na tleli se najpogosteje prehranjujejo drozgi, škorci, taščica, siva pevka, ščinkavec, pinoža. stržek, kraljiček in foto D.ve Fekonja Cisto in dobro negovano perje je nujno za majhne ptice kot na primer za kalina. Ce lahko zagotovite vir sveže vode, boste najverjetneje nagrajeni s posebnimi obiskovalci vašega vrta. škrjanci. V dvignjenih krmilnicah so najpogostejše siniee, zelenci, kalini in dlcski. Kdaj prenehati krmiti in koliko krmiti? Ptice lahko krmite celo zimo. Večina literature pogosto navaja, da ne v takšnih količinah, da si ptice potem več ne iščejo same hrane, nobena pa ne navaja, kakšna je ta količina. To je prepuščeno vam. Vsekakor pa ne smete naenkrat prekiniti hranjenja (npr. odhod na dopust), saj bo to zelo velik šok za ptice, če na enem mestu, kjer je bilo dalj časa mnogo hrane, le-tc naenkrat zmanjka. Večje bilo hrane, večji bo tudi šok. Na krmilnicah sta dva najpogostejša predatorja ptic. Eden jc maček, drugi pa je popolnoma naravni plenilec ptic skobec. Če sosedove mačke lovijo po vašem vrtu, si lahko za začetek priskrbite svojo, saj bo v najslabšem primeru potem lovila ptice samo vaša mačka, ki jo tudi lažje nadzirate. Lahko si priskrbite tudi psa, saj ti običajno ptic ne plenijo, podijo pa mačke. Če imate pa vseeno probleme s tujimi mačkami, upoštevajte nekaj nasvetov. Talno krmišče in posoda z vodo naj bosta na odprtem ter preglednem prostoru, kjer ni nobenega nizkega grma ali kakšnega predmeta, za katerega bi se lahko skrile mačke. Takšen odprt prostor naj ima premer najmanj 5 metrov, saj bodo ptice na tej razdalji imele dovolj časa za odlet. Če nimate te možnosti, je bolje, da ptic ne privabljate k tlom. Ne pozabite, da talno krmišče nastaja tudi nehote pod vašo krmilnico, ko ostanki hrane padajo na tla in jih druge ptice pobirajo. Krmilnico na drogu lahko pred mački zaščitite s tem. da ob drog zvežete nekaj vej. še posebej bodo zalegle tiste s trni. da bo drog krmilnice neprimeren za plezanje. Višina krmilnice 150 cm tudi zadošča, da mačke ptic ne dosežejo s skokom s tal. Če krmilnico obešate na drevo, naj bo na takšnem predelu, po katerem mačke ne morejo priplezati do nje. V nasprotnem predel založite z različnimi vejami, da jim otežite dostop. S stališča obrambe pred plenilci je najlažje obešanje oljnih pogač. loja. ali zalo posebej prirejenih košar za semena. Krniilnica na odprtem ali talno krmišče je idealen lovni prostor za skobca. Skobec je naša avtohtona vrsta in ptice so njegov naravni plen. S hranjenjem ptic zvabimo ptice iz njihovih skrivališč in s tem postanejo lažji plen skobcev. Skobcu otežite plenjenje, če krmilnico postavite blizu kakšnega naravnega zavetja za ptice. Okrog vrha krmilnice lahko namestite tudi nekaj štrlečih vej, ki bodo zmedle skobca. ■ ■ ■ Za vse tiste, ki želite izvedeti kaj več o hranjenju ptic, priporočam Ptice okoli našega doma (Geister, 1977), Poskrbimo za ptice (Božič, 1997) ter Naši prijatelji na vrtu in v gozdu (Henze-Zim- mermann, 1966). V njih boste našli zelo natančne načrte krmilnic, napotke o načinu hranjenja, izbiri hrane ter številne druge pomembne podatke. Belka Tomaž Mihelič Na enoličnih, od svežega snega zamedenih Hribaricah, kjer se zdi, da ni več moč prikriti ničesar, se mi je pod noge prikotalil majhen temen svaljek. Izgledalo je, kot da bi veter pri pihal močno prekajen cigaretni ogorek. Radoveden sem ga pobral. Bilje iztrebek. Sestavljen je bil iz stisnjenih, dobro zmletih rastlinskih delov. Toda od kod seje vzel? Okrog mene ni bilo ničesar drugega kot pregledno, zasneženo pobočje brez kakršnihkoli oblin. Zakoračil sem v smer, od koder je prišel. Že čez nekaj korakov sem splašil belko. Najprej eno, nato še dve. Čepele so v snegu, samo nekaj metrov od mene. Opazil sem jih šele. ko so vzletele. Prav tako kot zimska jc tudi poletna barva belk usklajena z njihovim okoljem. Za samce je značilen belo obarvan trebuh in sivo krovno perje na hrbtu. Rjavo grahast vrat belke na sliki nakazuje, da gre za prvoletnega samca. Belka Lagopus minus med našimi predstavnicami koconogih kur Tetraonidae naseljuje najvišje predele slovenskih Alp. Za razliko od ostalih treh vrst: gozdnega jereba Bonasa bonasia. divjega petelina Tetrao urogaUus in ruševca Tetrao tetrix, ki so vezani na gozdove, drevesno mejo ali pas ruševja, ostaja belka zvesta goličavam nad gozdno mejo prek celega leta. Tu so razmere podobne tistim v arktičnih predelih severne poloble, kjer danes živi večina belk. Alpska populacija je tu ostala od zadnje poledenitve, zato je podvrsta L. m. belveticus, ki živi tudi pri nas. označena kot ledenodobni relikt. W svetu je do danes razpoznanih 30 podvrst belke. Eden od razlogov za takšno podvrstno taksonomsko razdrobljenost je zapletena goiitcv. Belka je pozimi bela z izjemo črnih repnih peres, ki so vidna samo med letom. Poleti je sivo do rjavo grahasta z belo barvo po perutih, ki je zopet vidna samo med letom. Menjava obarvanosti perja, ki belki nudi odlično varovalno barvo prek celega leta. je povezana s kar tremi golitvami v letu. Pomladanska golitev se začne največkrat že v aprilu, ko dobijo belo obarvane ptice grahasto perje po glavi, hrbtu in prsih. Po gnezditvi se začne poletna golitev, ki je skoraj popolna. Zamenjajo »4, i*" Odrasle samice so poleti skoraj popolnoma rjave. Belina letalnih peres je vidna samo med letom. se tudi vsa letalna in repna peresa. Nizke jesenske temperature pa sprožijo zimsko golitev, kjer se zamenjajo vsa krovna peresa, ki niso belo obarvana. Belke tako ponovno postanejo bele. V tem času imajo samci med očesom in kljunom tanko črno črto. kar je edini razpoznavni znak med spoloma. K ljub temu da sta pomladna in jesenska menjava perja povezani s temperaturami v okolju, pa bela belkina barva ne sovpada vedno s prisotnostjo snežne odeje v našem visokogorju. Na tovrstna neskladja se belka odziva z manjšimi premiki. Kadar sneg zapade pozno, se belke premaknejo v povsem skalnata območja, predvsem na mesta z zelo svetlo skalo, ali pa v višje predele, če so le ti zasneženi. Nekaj let zapored so bile belke opazovane skoraj na vrhu Triglava, nad 2700 metri, kjer je jeseni ležal prvi sneg. Sicer pa je belka najštevilčnejša v pasu med 1900 in 2400 m n.m.. predvsem na skalnatih pobočjih ali platojih z redkim pritalnim rastlinstvom. Aprila in maja na tej višini pogosto slišimo značilno oglašanje samcev. Njihovo paritveno oglašanje spominja na zvok lesene ragljc, z njim pa označujejo teritorij in osvajajo samico. Samica po oploditvi nekje v bližini znese 6 do 15 jajc. Posebnega gnezda ne gradi, pač pa samo s puhom postelje plitvo globelico. Samec med valjenjem s preglednega mesta v bližini opazuje okolico. Če se v tem času približamo gnezdu, nas s hlinjenjem poškodovanosti skuša speljati stran. Podobno reagira tudi samica, če jo presenetimo, ko vodi kebčke. kakor pravimo puhastim mladičem. Samci belk se teritorialno vedejo samo pomladi. Poleti, predvsem pa jeseni in pozimi se tako kot samice in mladiči združujejo v manjše jate. v katerih preživijo zimo. Vez med njimi ni trdna, zato se skupine ptic velikokrat delijo na manjše oziroma se združujejo z novimi skupinami. Gibljejo se predvsem v odvisnosti od snežnih razmer, vedno pa ostajajo zveste pasu nad zgornjo gozdno mejo. Tudi, kadar jih razmere prisilijo, da se spustijo nižje, jih bomo našli na plaziščih, kjer se negozdne površine zajedajo v doline. Belko kljub temu da živi od človeka odmaknjeno življenje, uvrščamo med ranljive vrste. Tisočletja je vrsta kljubovala nizkim temperaturam, viharjem in debeli snežni odeji, danes pa izgleda, dajo lahko ogrozi množično gorništvo in turno smučanje, ki je v Alpah vse pogostejše tudi v času njenega gnezdenja. ■ ■ ■ GOLEČ Dare Fekonja foto: Katarina Ddn