Predlog dolgoročnega plana decembra na skupščini
Sredi marca tetos je mestna skup*4ina sprefela osnutek doigoroinege ptana občin In meata L|ubljane za obdobje 1986-2000. Vse prlpombe, kl se jih je v slroki javnl raz-pravl o osnutku tega dokumenta. znanega tudl pod Imenom Ljubljana 2000. nabralo za-faten kup, sc obravnavatt natrtovaici našega prlhodnjega razvoja tudi pri oblikovanju predloga dolgoročnega plana. Nekalere so upoStevali. drugih ne. Prod kralklm so izvrt-n) sveti Ijubljanskih občln (med njlmi tudi beilgrajakl) obravnavail drugo delovno ver-zlfo prftdlcga dolgorofinega plana skupaj s stalt&fil Ijubljanskega zavoda za druibeno planlranje in ZIL-a do tistih oripomb k osnut-ku, kl jih v predlogu iz razllčnlh razlogov nlso upostevaii.
NaCrtovalci so med druglm menlll. da predlagatelji pripomb velikokrai napafino enačijo dolgoiočni plan s 6redn|eroLnlm. Dotgcročnt plan je le podtaga rn splosna usmserilev za re$evan)e konkretmh naiog v sredn|ero6nlh nafirtth. Članl bežigralskega izvrSnege sveta pa so ob obravnavi druge delovne verzije dokumenta Ljubijarta 2000 in razlogov za neupofitevane pripombe menili da nl sprejemljivo fe prikazovanje neupoSle-vanih pnpomb, ampak t>i morah pnpravijalct gradiva razložiti ludi. kje in na kak&en naftln so ostale prlpombe upoStevali. B*zigra|ski izvrsni svet |e poleg tsga sprejel tudi pred-log dogovora o skupnth lemeljih dolgoroč-nih planov v Ijubljanski regi|i. O predlogu dokumenta Ljubljana 2000 pa bodo razprav-Ijall tn sklepali tudi delogali bezigrajske ob-činske skupSčine v drugi polovici decembra.
ODPRTA VPRAŠANJA
Oo končnesga oOlikovanja in aprejetja predloga b! morall v oMinah opredelitl fn določltt se nekaj odprtih vpra&anj, predvsem s podrofija namenoke rabe prostora in spre-mtnjonja kmetijsklh zemi|iSč v druge name-rve, stanovanjsk« gradnje, iokacife nove l|ub-Ijanske toplame poteka nove ieleznlSke proge za Roinikom in pri Beiičevem ler ce-lovite opredehive vplivov na okolje in konfc-ne odločJtve o izgradnji in iokacijah ftidro-efektram na Savl V času. ko bodo delegati na občlnskth skup5Linah obravnavali doku-ment, bodo (vsa| za Bezigtadom) v občinski htfii spe! razgrnjene karie uibanistlčno zas novtt oDtine- Ker pa bo la razgrnlt&v zgolj lntormac<fafc*0a znmčtla inMbo ponwnlla nove favnp rsrprav« o gradtaj, |f rm bodo pnloJerit kn|igi7 pnponiL'.
KAKŠN1H BO PRIHODNJIH PETNAJST LET?
Pradlog dolgorofinoga plana obfiln In me-sta Ljubljana do leta 2000 se na skoraj 200
* straneh Upkanega gradivs deli na sedem po-glavlj: skupni interesl, globalni okvlri ter usmerilve In straiegija dolgoroinega tazvo-ja dolgt 'čni ra2voj po dejavnostlh, zasno-va razvoja v prosloru, obvezna izhodisLa za prlpravo srednjeročnlh dsružbenih planov in uresmčevanie dolgoročnega plana- Doku-meni predvideva. da se bo do konca tlsoč-letja Ljubljana poveiala za okcli 50,600 pre-blvalcev, tako da bo imelo teta 2000 na&e republisko In narodno srediSie zaradi narav-ne rasti ln prlselitev ze okoli 400 tisoč Ijudi. Msd njlmf 8« bo dvignll delež zaposlenth obianov z 46.3 odstotka (leta 1961) na 51,2 odslotka (leta 2000). predvsem v panogah z razvotnimi prednostmi, kjtenh uveljavitev bo pospeSevalo tudi preEtruktunranje go-spodarstva.
Tudi družbenoekonomska gibanja bodo, lako kot v Sloveniji in Jugoslavijl, sledlla dolgoročnemu programu gospodarske sta-btlizactje- Lelna stopnja rasti družbenega proizvoda bo v vseh peinajstih letih v Ljub- ¦ Ijani znasala povprefino 3,3 odstolka. Da bl Lzpolnill ta zapisanl cllj. pa bo moralo Ijub-Ijansko gospodarstvo bistveno poveiati svo-\o crspefinost, fzkoriSCanfe proizvodnifi zmožnosti. vključevan|e v mednarodno me-njavo in delttev dela - predvsem s povefia-njem tzvoza storiiev \n viSjih oblik gospodar-akega sodelovanja ter povetati naložbe v os-novna sredstva gospodaratva. Za beižgraj-sko občino predvideva dokument 3.6-odstot-no povprečno lelno stopnjo rasti druibene-ga proizvoda. iNajvefijo - 5,7-odstomo stop-njo letne rasti ~ pa predvideva dokument na Viftu, da bi se cjo leta 2000 zmanjSale razlike v razvitosti posameznih Ijubljanskih občin.) Ustvarjeni druzbeni proizvod pa bomo v na-slednjih pelnaj&tih letlh predvidoma razdelilt takole:'amoriizaci|a se bo za vsak odstotek rasli druzbenega proizvoda v povprečju po-večata za 1.15 odstotka. Skupna, splodna In druja poraba bodo rasile vzporedno z rastjo dohodka. Čistl osebni dohodki bodo reafno rastli skladno i naraStanjem produkttvnosti deia. Sredstva za razsirjan|e matenalne os-nove dela pa se bodo poveievala veliko hi-Ireje kot družbeni prolzvod.
Danes se LjubSjana razteza na nekaj več kol 90.000 hektarih. Zaradi vodnih. ktnatll-skih aii drugače zavarovanifi obmoiij Jl bo ostalo do konca tisočtetja z» čirjenje ta 7470 taktarov, včinoma v odrofinih ln profnetno slnbo dostopnlh predelih. 2ato dokument Ptedvideva, da se mosto ne bo vet usmerja-(0 v ekstenzivno prostorski tazvoj, ampak bo bolj smotrno izrabilo obstoječl stavbeni (ond ter ga zgoslllo z noviml objekti, veliko starlh hls pa bo treba tudi prenovtti. Izven mesta bodo rastla le tista nasefja, k! bodo počasi prevzemala vlogo razvojnih središč.
PRIPOMBE, Kl JIH Nl V PREDLOGU
Med neupožtevaniml propombami iz javne razprave je tudi precej teksnih, ki so jih predlagalt krajam ali delavcl Bazigrada. Zbor krajevnih skupnosti obCinske skupiiine (e med drugim menii, da so nekalem dolgorofi-ne zasnove razvoja posamezmh gospodar-skih panog preoptimlstiCno zastavljene. Pri-pravlfald gratjlva so odgovoritl, da gre predvsem za prednostne gospodarske de-javnostl. kl m bodo predvidoma najhitroje razvljale. Prav lako nl bJla upofttevana pri-pomba zbora združenega dela, da bi moral razvo) mesta temeljiti predvsem na razvoju Industrije in manj terciarnega in kvartarnega seklorja. Odgovor; usmeritev v hilfejfti razvoj Industrite ja jasno opredeljena, kljub temu pa bo ohranlla nižji delež v gospoderski strukturi v primeijavi z republlko In osrednjo slovensko regljo- Bežigrajska mladlna je med drugim v razpravi o osnutku menlla. da je rast prebtvalstva prevtsoko ocenjena. Pri-pravJJaici pa te pnpombe niso uposievati. ker Je predvidena rast, kot so zaplsali, ob-Cutno niija kor /e bila v pretekfostt.
Prav lako niso upostevali pnpombe bežt-grajskega zbora zdruienega dela. naj bi bil dan v dokumentu večji poudarek varovanju okolja. Podrobnejse opredelitve za saniranje ogrozenega okolja bodo morali namreč vse-bovati srednjerofini družbeni ptam. Predvi-deva pa se tudi, cfa bodo v naslednjem sred-njeročnem obdobju dBf sredstev ze te name-r>e obianl pripravlteni zbirati s samoprispev-kom. Krajevna skupnost Beričevo-Btinje je (mela pripombo na gradnjo obvozne železnl-Ska proge Vlimarie-Seni|akob'Benčevo -Laze. saj l«-ta po načrtu nlobvozna. tem-več hitra proga s stirimi tiri in obsežno rarv Jirno postajo v BeriCevem Zato so vpraiali, zakaj načrtovaici niso predvideli httte obvoz-ne proge ob reki Savi jz odgovora sottet predlog &e proučujejo. O tej progi pa je beži-grajski izvrSni svet predlagal. naj bt njan po-tek in lokacijo ranžirne postaje v območju Beričevega prBdatavilt v dveh enakovrednih varlantah in s posebno studijo v prlhodnjem letu Izbrall usireznejšo.
Veliko je bilo ludi pripomb na poglavja, kl obravnavajo kmelljslvo ter zavarovanje zem-Ije zanl in s terrt v zvezi pomanfšanj« moznlh zazidafnlh povr*tn za bodo*a vtanovanje ter proirvodnjo. O tem ter predvsem o namesli-tvi bodofie Ijubljanske toplarne bo Se tekta beseda. eaj končne odločltve se ni. Lahko pa prl6aku|emo, da se bodo pred spreje-mom končnega besedlla 6e kresala mnenja.
VIDA  PETROVČIČ