ANNALES • Ser. Iiist. nat. ■ 12 • 2002 • 1
izvirni znanstveni članek	UDK 598.2:633.2.03(497.4-14)
prejeto: 13. 7. 2002
POPIS GNEZDEČiH PTIC NA PLANOTI MED GOLIČEM, UPNiKOM iN KAVČIČEM (ČIČARIJA, SLOVENIJA)
iztok CEiSTER
Zavod za favnistiko Koper, SI-6276 Pobegi, Sv. Anton, Kocjančiči 18
IZVLEČEK
V juniju 2002 je bilo na travnati planoti med Gol i tem, Upnikom in Kavčičem v Čičariji popisanih 35 vrst ptic. Najpogostejša gnezd tika je poljski škrjanec. Alauda arvensis. Na c ca 500 ha veliki površini je bilo popisanih 81 pojočih samcev. Na planoti gnezdijo med drugim tri vrste ujed: planinski orel Aquila chrvsaetos, kačar Circaetus gallicus in postavka Faico tinnunculus, tri vrste strnadov: veliki strnad Miliaria calandra, vrtni strnad Emberiza hortulana in rumeni strnad Emheriza citrinella in tri vrste kur: jerebica Perdix perdix, kotoma Alectoris graeca in prepelica Coturnix coturnix. Po slovenskem rdečem seznamu jc osem gnezdilk tega območja uvrščeno v kategorijo prizadetih vrst, deset: pa v kategorijo ranljivih vrst.
Ključne besede: kamniti travnik, popis gnezdeči h ptic, pestrost vrst, poljski škrjanec, Slovenska Istra
INVENTARIO DEGLl UCCELLI NIDIFICANTI SULL'ALTIPIANO TRA LE VETTE Dl GOLIČ,
UPNIK E KAVČIČ (CICERIA, SLOVENIA)
SINTESI
Nel mese di giugno del 2002 é stato falto ¡'inventario degli uccellt nidificanti sull'altipiano tra le velte di Colic, Upnik e Kavčič. Bono slate regístrate 35 specie. L'allodola, Alauda arvensis, si e dimostrata essere la specie piu frequente. In un'area di circa 500 ettari é stata regístrala la presenza di 81 maschi canterini. Sull'altipiano tra I'altro nidificano tre specie di rapaci: I'aquila reaie Aquila chrysaetos, il biancone Circaetus gallicus e it gheppio Falco tinnunculus, tre specie di zigoli: lo strillozzo Miliaria calandra, l'ortolano Emberiza hortulana e lo zigolo giallo Emberiza citrinella, nonché tre specie di Fasianidi: Perdix perdix, Aiectoris graeca e Coturnix coturnix. Nella Lista Rossa s loven a otto delle specie che nidificano in quest'area vengono considerate minacciate, mentre died appartengono alia categoría delle specie vulnerabili.
Parole chiave: praterie rocciose, inventario degli ucceili nidificanti, varieta di specie, allodota, Istria slovena
85
ANNALES • Ser. Iiist. nat. ■ 12 • 2002 • 1
Iztok CEISTER: POPIS GNEZDEČIH PTIC NA PLANOTI MED GOLIČEM, LIPNIKOM IN KAVČIČEM (ČIČARI)A, SLOVENI|/\). 85-92
UVOD
Planota pod grebenom Kojnik-Žbevnica v Čičariji je razgiban kraški svet kamnitih travnikov s številnimi vrtačami na nadmorski višini med približno 700 in 1000 m. Gorski greben poteka v smeri severozahod-jngovzhod in se proti jugu zvišuje, od Golica 890 m prek Špičastega vrha (957 m) do Žbevnice (1014 m). Obravnavano območje (SI. 1) obsega približno polovico planote in je na vzhodu in jugu zamejeno z državno mejo s Hrvaško, na zahodu z ostenjem in na severu s suhim zidom, ki planoto ločuje od območja Kojnika. Tudi v ostenju se nadmorska višina stopnjuje v južni smeri od Majbrme (686 m) prek Upnika (804 m) do Kavčiča (879 m) (SI. 2). Z obeh grebenov pada svet v gluho dolino Zalipnik, ki jo proti jugu zapirata dva vrhova: Nadglavinjak (888 m)
in 814 m visoki brezimni vrh. Na tem območju sta tudi dve kraški brezni: Jama Podglavinjek in Jama na Bo-riževih dolinah. Pod planoto leži na severni strani vas Jelovice, na južni pa Rakitovec.
Obravnavano zemljišče je v lasti vaške skupnosti Rakitovec, katerega prebivalci so na planoti še pred nekaj desetletji kosili, pasli drobnico in obdelovali vrtače. Zaradi zastale paše in opuščenega obdelovanja njiv v vrtačah je planota kulturnozgodovinsko opuščena. Zaradi pogostega vetra in občasnih požarov se pustota z izjemo nekoč obdelovanih vrtač ne zarašča. Vendar pustoto naseljujejo številne v Sloveniji redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste. Najti je mogoče celo v Sloveniji izgubljene (VVraber, 2002) pa tudi doslej neznane (M. Gogala, in litt.) vrste rastlin in živali.
SI. 1: Popisno območje. Fig. 1: Survey area.
86
ANNALES • Ser. Iiist. nat. ■ 12 • 2002 • 1
l/lok GEISTER: l'OI'IS CNEZUEÜH IMIC NA PLANOTI MED COLIČFM. UPNIKOM IN KAVCltEM <ČICARI|A, SLOVENI|A), 85-92
Kraški pašniki pripadajo združbi nizkega šaša in skalnega glavinca Carici-Centaureetum rupestris, tra-višča na planoti gorski obliki, subasociaciji ozkolistne vilovine Seslerletosum juncifoliae (Kaligarič, 1997). V vrtačah pa se zaradi povečane vlažnosti in zakisanosti tal razraščajo visoke steblike, od divjih potonik Paeonia officinalis, navadnega zlatega korena Asphodelus albus, kojniške perunike Iris errerhiza in pokončnega srobota Clematis reda do prevladujočega širokolistnega jelenov-ca Laserpitium latifolium v skupni asociaciji Laserpitie-tosum.
Ptice gnezdilke doslej na planoti niso bile popisane, pač pa na bližnjem Kraškem robu (Marčeta, 1994) in na niže ležečem kraškem polju Movraška vala (Geister, neobj.) Monografsko so bile opisane ujede in sove Slovenske Istre (Lipej & Gjerkeš, 1994).
METODA
Popisno območje obsega približno 500 ha (SI. 1). Prevladujejo travniki, z manjšimi kamnitimi izdanki, ponekod nanizanimi v griže; pogoste so vrtače z visokimi steblikami, grmovjem in posameznimi drevesi, na zahodnem obrobju so skalnata pobočja, ki proti jugu preidejo v previsno steno. Popisno območje sega do gozdnega roba (SI. 3).
Gnezdilke so bile popisane v dneh od 11. 6. do 1. 7. 2002. Dne 12. 6. je bil opravljen tudi nočni popis. Osrednji popis je potekal po petih vzporednih linijskih transektih, v medsebojni oddaljenosti okrog 200 m. Evidentirani so bili predvsem pojoči samci. Po tej metodologiji se pojoči samec, če ni izrecno napisano drugače, šteje kot gnezdeči par. Avtor spremlja ornitofavno
SI. 2: Pogled s Špičastega vrha na planoto: levo Kavčič, desno Golič, na sredi Lipnik s Koprom v ozadju. (Foto: I. Geister)
Fig. 2: View of the plateau from Špičasti vrh, with Kavčič (on the left), Golič (on the right) and Lipnik (in the middle) with Koper in the background. (Photo: I. Geister)
tega območja od leta 1994. Zato so v prispevku sem-tertja omenjeni tudi starejši podatki kot seveda tudi podatki iz spomladanskega obdobja pred intenzivnim popisom v juniju 2002.
REZULTATI
Pregled gnezdik na planoti pod Gol ¡čem v letu 2002 je podan v Tabeli 1.
Kačar Circaetus gallicus
Odrasla ptica je bila večkrat opazovana tako med nizkim letom nad grebenom kot med pritlehnim letom prek doline z grebena na greben.
Planinski orel Aquila chrysaetos
Par planinskih orlov je bil spomladi večkrat opazovan med svatovanjem v zraku. Gnezdo (SI. 4) je zasedeno vsako četrto leto (zaradi njegove varnosti.natančne lokacije gnezda ne navajam). Ob gnezdu so bili najdeni ostanki mladičev srn in divjih prašičev. Zaradi teže plena je gnezdo navadno na nižji nadmorski višini kot lovišče.
Navadna postovka Falco tinnunculus
Samec navadne postovke je v obdobju valjenja posedal po izpostavljenih skalah ostenja pri Istrskih vratih. Gnezdo je bilo v votlini, po višini nekje sredi stene. Trije mladiči so se speljali šele sredi julija.
Kotoma Alectoris graeca
Par kotorn se je zadrževal na travnatem pobočju pod Istrskimi vrati.
SI. 3: Lipov gozd se vzpenja proti Lipniku. (Foto: I. Geister)
Fig. 3: Lime-tree forest rising towards Lipnik. (Photo: I. Geister)
87
ANNALES • Ser. Iiist. nat. ■ 12 • 2002 • 1
Izlok CCISIIK: POPIS GNKZOtClH I'TIC NA PLANOTI MFD COI IČIM. 1IPNIKOM IN KAVČIČFM (ČIČARIJA, SLOVLNIJA), 85-92
Jerebica Perdix perdix
Par jerebic me je dvakrat presenetil na kolovozu, ki se vije po dolini. V glasnem spreletu proti vrtači, obrasli z grmovjem, sem razločno videl rjavo obarvani hrbet in pahljačasto razširjena rdečerjava repna peresa. Četrtega avgusta se je s kolovoza spreletelo poleg odraslih dveh tudi pet mladostnih osebkov.
Prepelica Coturnix coturnix
Prepelice se najpogosteje oglašajo ob večernem mraku, vendar jih slišimo tudi zjutraj in čez dan. Na planoti je bilo popisanih 8 pojočih samcev. Proti pričakovanju ne živijo na ravnih tleh, ampak predvsem na pobočjih, ponekod, kot pod vrhom Goliča, celo v izraziti strmini tamkajšne vrtače. Sedemnajstega avgusta se je s kolovoza spreletelo ducat prepelic.
Kukavica Cuculus canorus
Samec je bil opazovan pri dvorjenju na drevesu v Zalipniku. Sicer pa je bila kukavica zadnja ptica, ki se je oglašala še tedaj, ko se je dan že prevesil v noč.
Velika uharica Bubo bubo
Velika uharica se je oglašala prvega aprila ob sončnem zahodu pod Boriževimi dolinami.
Podhujka Caprimulgus europaeus
Na juhozahodnem pobočju od Majbrme do Istrskih vrat se je v juniju oglašalo pet podhujk.
Planinski hudournik Apus melba
Ta vrsta hudournika gnezdi sicer nekoliko bolj zahodno od obravnavanega območja, v Jampršniku nad zaselkom Brežec, vendar se ptice med iskanjem hrane spreletavajo tudi ob ostenju vzdolž Lipnika.
Smrdokavra Upupa epops
Več smrdokaver se prek celega dne oglaša iz okolice Rakitovca, najbližja pa tista izpod Kavčiča, ki včasih prileti na pevsko mesto v robu stene.
Hribski škrjanec Lullula arborea
Proti pričakovanju hribskih škrjancev na planoti tako rekoč ni. Najden je bil le v predelu z nekoliko več drevja, z raztresenimi črnimi bori, v smeri proti Maj-brmi.
Poljski škrjanec Alauda arvensis
Poljski škrjanec je najpogostejša ptičja vrsta na obravnavanem območju. V juniju 2002 je bilo popisanih 81 pojočih samcev, na travnikih nad ostenjem 9, v dolini 22, in na ovršju 18. Največ pojočih samcev, 32, je bilo popisanih na južnem pobočju osrednjega gorskega grebena. Območni samci radi posedajo po koničastih kamnih, tudi triangulacijskih možicih, narejenih iz kamnov. Opazovanih je bilo tudi več družin speljanih mladičev.
Rjava cipa Anthus campestris
Ta vrsta cipe je imela 11. junija speljane mladiče v vrtači ob kolovozu nedaleč od Istrskih vrat.
Drevesna cipa Anthus trivialis
Drevesna cipa je sicer dokaj pogosta prebivalka gozdnatega roba ob vznožju planote, še posebno lipovega gozda pod Lipnikom, vendar jo najdemo tudi semterja po vrtačah, tudi na brezimnem travnatem vrhu južno od Goliča, kjer stoji vetromer. Osemnajstega junija je samec neutrudno prepeval na posušenem dva metra visokem drevescu, medtem ko je bilo prvo večje drevo šele v bližnji vrtači.
SI. 4: Mladič planinskega orla Aquila chrysaetos na gnezdu, 23. 6. 2000. (Foto: I. Geister) Fig. 4: Nestling of the Golden Eagle Aquila chrysaetos in the nest on June 23rH 2000. (Photo: I. Geister)
SI. 5: Slegur Montícola saxatilis, Kavčič, 18. 6. 2002. (Foto: I. Geister)
Fig. 5: Rock Thrush Montícola saxatilis, Kavčič, June 1ß'h 2002. (Photo: I. Geister)
88
ANNALES • Ser. Iiist. nat. ■ 12 • 2002 • 1
l>tok GEISTER: POPIS GNEZDEClH PTIC NA PLANOTI MED COLIČEM. LIPNIKOM IN KAVČIČEM (CIČARI|A, SLOVENI)A). 85-92
Prosnik Saxícola torquata
Naseljujejo vrtače, zarasle z grmovjem, vendar ni bilo ugotovljenih več kot 5 parov; večina je imela v času popisa mladiče že speljane.
Slegur Montícola saxatilis
Samec slegurja je sredi junija po več deset minut posedal po vrhovih drevja in grmovja na pobočju pod Lipnikom. Proti koncu junija pa je drug samec (z manj svetlo belo liso na jurici) skrbel za speljanega mladiča v Istrskih vratih (SI. 5). Tretji samec je bil opazovan na grižah med Lipnikom in Majbrmo, kjer se je prehranjeval na travniku; dovolil je, da sem se mu približal na 50 m, potem pa se je v pritlehnem letu zavihtel prek skalnega roba.
Kos Turdus merula
V vrtačah, poraslih z grmovjem, je bilo popisanih 5 kosov.
Ca rar Turdus viscivorus
Cararji prebivajo v gozdu črnega bora, ki se razteza na celotnem območju Kojnika. Trije osebki so bili popisani na gozdnem robu.
Kratkoperuti vrtnik Hippolaís polyglotta
Na vročem pobočju Podkavčiča je bil pod ovršjem skalnatega roba popisan pojoči samec tega ptičjega poliglota.
Rjava penica Sylvia communis
Sedem pojočih samcev je bilo najdenih v grmovju, ki obraščajo vrtače, eden pa v pritlehnem vrbovju, ki porašča Špičasti vrh.
Črnoglavka Sylvia atricapilla
Tudi samci črnoglavke so prepevali v grmovju, ki obrašča vrtače, in tudi njih je bilo sedem.
Plavček Parus caeruleus
Kakor drugod po Kraškem robu, tudi na Majbrmi, Lipniku in Kavčiču plavček gnezdi v špranjah skalnatih sten. Spomladi 2002 so bili popisani trije samci.
Velika sinica Parus major
Par velikih sinic je še 1. julija nabiral hrano za mladiče v gnezdu v osrednjem predelu planote, medtem ko so se mladiči para pri Istrskih vratih speljali že najmanj tri tedne pred tem.
Rjavi srakoper Lanius collurio
V	času popisa je na grmovju v vrtačah posedalo 6 samcev rjavega srakoperja. Če so bili sparjeni, so samice še valile, ali pa so bili mladiči še zelo majhni.
Šoja Carrulus glandarius
Šoje prihajajo na planoto iz gozda ob njenem vznožju. V času popisa sta bila opažena dva osebka na med seboj odmaknjenih lokalitetah.
Krekovt Nucifraga caryocatactes
Štiriindvajsetega avgusta so se trije krehovti prehranjevali na zorečem rumenem drenu v eni izmed vrtač v Zallpniku. Domnevno gnezdijo v okoliških gozdnatih pobočjih.
Ščinkavec Fringilla coelcbs
Ščinkavec je prebivalec gozda ob vznožju planote. Na sami planoti se ne pojavlja, njegovo petje pa je bilo seveda popisano.
Lišček Carduelis carduelis
Družina liščkov s speljanimi mladiči se je konec junija pasla ob kolovozu v dolini planote.
Repnik Acanthis cannabina
Družina repnikov s speljanimi mladiči se je sredi junija pasla na ovršju planote.
Rumeni strnad Emberiza citrinella
Ta vrsta strnada je na kraškem robu na meji svoje razširjenosti v Sloveniji. En pojoči samec je bil popisan v Zalipniku.
Skalni strnad Emberiza cia
Proti pričakovanju na planoti ne gnezdi, pač pa so bili najmanj trije pari najdeni na jugozahodnem z drevjem in grmovjem poraslem skalnatem obrobju.
Vrtni strnad Emberiza hortulana
V	predelu planote, kjer raztreseno rastejo drevesa črnega bora, so prepevali trije samci vrtnega strnada (SI. 6). Na nekdanjem pogorišču so bili 11.6. mladiči enega para speljani, vendar so starši še skrbeli zanje.
Veliki strnad Miliaria calandra
Popisanih je bilo 23 pojočih samcev, opazovanih pa je bilo tudi več družin speljanih mladičev. Veliki strnad je tako za poljskim škrjancem druga najpogostejša ptica kamnitih travnikov pod Goličem.
89
ANNALES • Ser. Iiist. nat. ■ 12 • 2002 • 1
~ ................................Wok GEI5TER; POPIS CNEŽDECIH S'TiC NA PLANOTI MFD GOUČEM, UHNiKOM IN KAVČJCCM (ČIČARIJA, SLOVtNlJA), 85-92
Tab. 1: Pregled gnezdilk na planoti pod Goličem v letu 2002: število popisanih pojočih oziroma teritorialnih samcev, tip prehranjevalnega okolja in tip gnezditvenega okolja.
Tab. 1: A review of birds breeding on the plateau below Colic in 2002: number of surveyed singing or territorial males, type of feeding habitat, and type of nesting habitat.
Vrsta /Species	Št pojočih ali območ. samcev/No. singing or terr. males	Prehranjevalno okolje/ Feeding habitat	Cnezditveno okolje/ Nesting habitat
Kačar Circaetus gaUicus	1	travm k/meac/ows	gozdni rob/forest edge
Planinski orel Aquila c.hrysaetos	1	travni k/meacfows	skalovj e/rocks
Navadna postovka Falco tínnunculus	1	travni k/mea dows	skalovje/rocfa
Kotoma A/ectoris graeca	1	travn'M meadows	skalovje/rocks
jerebica Perdix perdix	1	travnik/meadows	travnik/meadows
Prepelica Coturnix coturnix	8	travnik/meaofows	travnik/meadows
Kukavica Cucu/us canoros	1	travnik/meadows	gozdni rob/forest edge
Velika uharica Buho bubo	1	travnik/meadows	skalovje/roc/s's
Podhujka Caprimulgus europeos	2	gozdni rob /forest edge	gozdni rob/forest edge
Planinski hudournik Apus melba	t	ozračj ejair	skalovj e/rocks
Smrdokavra Upupa epops	1	gozdni rob!forest edge	gozdni rob/forest edge
Hribski škrianec Lullula arbórea	1	travni kfmeadows	travnik /meadows
Poljski škrjanec A lauda arvensis	81	travni kfmeadows	travnik/meadows
Rjava cipa Antfius campestris	1	travnik/meac/ows	travnik/meadows
Drevesna cipa Anthus trivialis	6	gozdni rob/fores t edge	gozdni rob /forest edge
Prosník Saxícola torquata	5	travnik/meai/ows	travnik /meadows
Slegur Montícola saxatiiis	3	travnik/meddovvs	skalovje/rocfa
Kos Turdus merula	5	travnik/meacfows	grmovje/s/irubs
Carar Turdüs vlscivorus	3	travnik/meadows	gozdni rob/forest edge
Kratkoperuti vrtni k Hippolais polyglotta	1	grmovie/sftrubs	grmovje/s/jrubs
Rjava penica Sylvia comrnunis	8	grmovie/sftruhi	grmov je/s/irubs
Črnoglavka Sylvia atricapilla	8	grmovje/s/irubs	grmovje/s/irubs
Plavíek Parus caemleus	3	grmov je/s/irubs	skalovje/rocfo
Velika sínica Paros major	2	gozdni rob/forest edge	gozdni rob!forest edge
Rjavi srakoper Lanius collurio	6	tra vn i k/meadows	grmov\Qf'shrubs
Šoja Gárrulas glandarius	i	gozdni rob/forest edge	gozdni rob/forest edge
Krekovt Nucifraga caryocatactes	i	grmovje/shrubs	gozd m rob/forest edge
Krokar Corvos corax	1	travnik', gr/riovje	skalovj e/rocks
Ščinkavec Fringílla coelebs	5	gozdni rob/forest edge	gozdni rob/'forestedge
Lišček Carduelis carduelis	1	travnik/meadows	drevje/canopy
Repni k Acanthis cannabina	1	travnik/meadows	grmovje/s/irubs
Rumeni strnad Emberiza citrinella	1	travnik/meadows	gozdni rob/forest edge
Skalni strnad Emberiza cía	3	_gozdni rob/forestedge	skalovj e/rocks
Vrtni strnad Emberiza hortulana	3	travnik /meadows	gozdni rob/forest edge
Veliki strnad Miliaria calandra	23	travnik/meadows	travnik/meadows
90
ANNALES • Ser. Iiist. nat. ■ 12 • 2002 • 1
Iztok CflSTf.R: POPIS CNfZOfClH f hc í'ja planoti mtü coi íc':fm. UPNIKOM ¡ñ KAVQCEM ¡tičarija, SI ovsnija), b5-9j
RAZPRAVA
V letu 2002 je bilo na planoti med vrhovi Colič, Lipnik in Kavčič popisanih 35 vrst gnezdilk, od tega prevladujejo vrste, ki se prehranjujejo na travniku, !e nekaj se jih prehranjuje v grmovju in nekaj na gozdnem robu. Večina od popisanih gnezdilk tudi gnezdi na travniku, nekaj jih gnezdi v grmovju in na drevju ter nekaj v skalovju. Takšen sestav gnezdilk ustreza sestavi habitatov, kjer prevladujejo kamniti travniki, grmovja in drevja pa je največ po vrtačah in seveda na gozdnem robu, ki sega ponekod do skalnatega obrobja, a nikjer do ovršja planote.
Največ (N = 81) je bilo popisanih pojočih samcev poljskega skrjanca Alauda an-ensis, kar pomeni 1,6 para na 10 hektarjev. Ugotovljena gostota je nizka v primerjavi z gostoto v alpskem sredogorju, kjer znaša na obdelanih tleh 1,8 in na pašnikih 2,0-4,0 para na 10 hektarjev (Schifferii et al., 1980). Gnezditveno območje posameznega para je tako veliko 6,2 ha, kar je znotraj vrednosti, ugotovljenih v alpskem nižavju, kjer so teritoriji veliki od 2,0 do 8,3 ha {Hagemeijer & Blair, 1998). Žal ni razpoložljivih primerjalnih podatkov za suhe travnike drugod v Sredozemlju.
Po Številu pojočih samcev je druga najpogostejša vrsta veliki strnad (N = 23), gostota drugih vrst ptic pa je precej manjša; kar sedemnajst vrst je zastopanih z enim samim območnim samcem, domnevno parom. Nizko število osebkov odtehta večja pestrost vrst.
Od pričakovanih vrst pogrešam ptice planinskih pašnikov: repaljščica 5axico/a rubetra, kupčarja Oenanthe oenanthe, in kosca Crex crex. Paša je sicer na teh kamnitih travnikih zastala ze pred desetletji, toda teht-nejši razlog za odsotnost naštetih vrst je nemara izrazito kserofilni značaj življenjskega okolja. Repaljščica in kupčar sta dokaj pogosta ob selitvi.
Če kje v Sloveniji, potem ravno tu lahko pričakujemo nekatere izginule vrste, kot so kratkoprsti škrjanec Caiandrelia brachydactyla, laski škrjanec Melano-
cor)'pha calandra in sredozemski kupčar Oenanthe hispa nica.
Na goliški planoti gnezdi kar nekaj vrst z rdečega seznama (Odredba o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. v rdeči seznam, 2002). V kategorijo prizadetih vrst so uvrščene velika uharica Bubo buho, kotoma Alectoris greaca, podhujka Caprimulgus euro-paeus, kačar Circaetus gallicus, jerebica Perdix perdix, smrdokavra Upupa epops, rjava cipa Anfbus campestris, repaljščica Saxícola rubetra, vrtni strnad Emberiza hortuiana, v kategorijo ranljivih vrst pa planinski orel Aqtjila chrysaetos, postovka Falco tinnunculus, prepelica Coturnix coturnix, hribski škrjanec: Lullula arbórea, poljski škrjanec Alauda arvensis, siegue Montícola saxatllis, rjava penica Sylvia communis, rjavi srakoper Lanius coilurio, rumeni strnad Emberiza citrinella in veliki strnad Miliaria calandra.
SI. 6: Vrtni stmad Emberiza hortuiana, Zalipnik, J1. 6. 2002. (Foto: I. Geister)
Fig. 6: Ortolan Bunting Emberiza hortuiana, Zalipnik, June 17"' 2002. (Photo: I. Geister)
91
ANNALES • Ser. Iiist. nat. ■ 12 • 2002 • 1
ktofcCBSTER: POPIS GNEZDCČIH PTIC NA FLANOTi MED COUCEM, UPNIKOM IN KAVČtCEM (ČIČAR!|A. SI.OVFNIJAI, 8S-92
SURVEY OF THE BIRDS BREEDING ON THE PLATEAU BETWEEN GOLIČ,
LIPNIK AND KAVČIČ
Iztok GEiSTER
Institute for iaunistic survey, SI-G276 Pobegi, Sv. Anion, Korjančiči 18
SUMMARY
In June 2002, 35 bird species were recorded on the grassy plateau spreading between Golič, Lipnik and Kavčič in the Č ¡čarij a region. The most common breeder was Sky Lark Alauda arvertsis. In some 500 ha large area, 31 singing males were registered. On the plateau also breed: three birds of prey species, i.e. Golden Eagle Aquila chrysaetos, Short-toed Eagle Circaetus gafficus, and Common Kestrel F a (co tinnunculus; three species of Buntings, i.e. Com Bunting Miliaria caiandra, Ortolan Bunting Emberiza hortulana, and Yellowhammer Emberiza citrine!ia; and three gallinaceous species, i.e. Grey Partridge Perdix perdix, Rock Partridge Alectoris graeca, and Common Quail Coturnix coturnix. According to the Slovene Red List, eight breeders of this area are listed in the category of affected species, and ten in the category of vulnerable species.
Key words: stony grassland., breeding birds survey, species diversity, Sky Lark, Slovene tstria
LITERATURA
Hagemeijcr, W. J. M. & M. J. Blair (1998): The EBCC Atlas of Breeding Birds. Poyser, London. Kaligarič, M. (1997): Rastlinstvo primorskega krasa in Slovenske Istre. Annales Major a, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper.
Lipcj, L. & M. Gjerkeš (1994): Ujede (Falconiformes) in sove (Strigiformes) slovenske Istre. Annales Ser. Hist. Nat., 4, 53-62.
Marčeta, B. (1994): Stanje in ogroženost gnezdiIcev sten črnokalskega kraškega roba. Annales Ser. Hist. Nat., 4, 43-52.
Sthifferli, A., P. Gcroudel & R. Winkler (198G): Verbreitung der Brutvoge! der Schweiz. Schweizerische Vogelwarte Sempach.
Wraber, T. (2002): Utrinka iz istrske flore: učejska bodeča neža in čičarijskt dimek. Proteus, 7(64), 306-310.
o >