Naročnina mesečno 25 Din. zu inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din U r e it u i £ I v o je v Kopitar jevi ul. 6/IH 'teletom uredništvu diibvua služba 204(1. - ооЛпв ,!996 2994 to 2090 VENEC Ček. račun: Ljubliana št. 10.650 io 10.344 za inserate .Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Pruira-Duna j 24.797 Uprava; Kopi tur-jeva 6, telefon 2992 Z nedelfsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutrui, razen pondeljka tn dneva po prazniku Obsodba kapitalizma Praški nadškof Franc Kordač je dovolil razgovor gospodu Alojziju Huspeku, zastopniku mednarodne kinematografske vzgojne zveze, ki je daleč izven Češkoslovaških meja vzbudil najživahnejše časopisne komentarje. Odlieeai zastopnik Češkoslovaške Cerkve, čeprav je že v letih, je vendar po duhu popolnoma mladosten. Le poglejmo njegove izjave: »Protestanti so v dobi njihove lažne reformacije zaradi tega tako hitro napredovali, ker So se takoj s pravim razumevanjem poslužili tiska, ki je bil prav takrat iznajden. Nekaj podobnega se danes more reči o iznajdbi filma. Ko bi bil sv. Pavel danes na svetu, bi se ga brez dvoma poslužil kot najboljšega propagandnega sredstva za širjente idej. To so spoznali tudi bolj.ševiki, ki žanjejo ogromne uspehe ravno s pomočjo kinematografske propagande. Poznate ruske filme? Popisujejo vam človeško bedo tako nazorno in živo, da mora gledavec, tudi če je ne občuti, biti prepričan o nujni potrebi, da se izboljša sedanji družabni red. Zal, da katoličani premalo pojmujemo pomen filma. Katoliška kinematografija se ne sme omejiti na nekaj svetniških biografij, kakor sedaj dela, in par enoličnih zgodovinskih storij, ampak bi morala poseči v življenje in sc pred vsem n iti s perečimi socialnimi vprašanji.« Ko se je msgr. Kordač dotaknil socialnega vprašanja, je določneje o leni aktualnem problemu razvil svoje nazore. »Mi živimo v stoletju kanitalizma, ki je povzročil pavperizem, to je splošno obuboža-nje delavnega razreda. Trpe pa revščino in pomanjkanje katoličani prav tako kakor socialisti in marksisti. Ljudski množici ne manika samo materijelnega kapitala, ampak tudi duhovnega, in to jih vodi v obup. Pod vplivom vojnega in povojnega inaterijalizma je človeški duh bil potisnjen k tlom. Čut človečanstva in ljubezni pa je propadel. Mi smo v nevarnosti. da zapademo v temo barbarstva. Zato je treba, da iščemo prenovljenja in pomlajenja sredi propadajoče civilizacije. Kakor je v gotovem času klica krščanstva prinesla prenov-ljenje grškega in rimskega sveta, tako mora tudi moderni čas s pomočjo krščanstva doživeti prenovljenje svoje propadajoče kulture. Kristus je rekel apostolom: >Vi ste kvas.« Govoril je o gorčičnem zrnu, iz kalerega zraste veliko drevo. Cisto drugačno zrno je bil socializem, usoden kvas ie boljševizem. Ruski boljševiki dobro vedo, dn зо sedanje socialne prilike najboljši teren, d;; ga prekvasijo s svojimi idejami. Mi živimo v dobi sebičnosti in propadanja. Ta propad se vrši nrjveč pod vplivom nemoralnega kapitalizma, nakopičenega od oderuhov in špekulantov, ki so se združili v banke in kartele. Ves kapital, ki leži neizrabljen, je sad rodovitnega dela delavskih rok in inteligence uradnikov. Mesto da bi služil napredku. je postal glavni vzrok obubožanja in propadanja. Sem brez predsodkov proti kapitalizmu, a hotel bi, da postane kapital zopet rodoviten in da oplemeniti delo. Pravičen gospodarski zakon je bil dan človeštvu na prvih straneh starega testamenta. Tam stoji napisano: »Bodite gospoilovalci in ne hlapci!« Danes pa ne vlada red, ampak kaos. V čigavi službi je danes vsa človeška razumnost? Vdinjana je kapitalu in materiji. Kapital se je polastil vseh domen človeškega duha: Tehničnih iznajdb, znanstvenih odkritij, novih metod dela. Tako se vse tisto, kar bi imelo prinesti človeku blagoslov, spreminja v njegovo prokleistvo. Nisem sovražnik stroja, vem kaj more doprinesti k napredku, toda oni delavci, ki so v Londonu razbili prve stroje, so s pravilnim prividom zrli v bodočnost, ko jim bodo taiste mašine nekega dne odvzele kruh, nje same pa pahnile v revščino in obup. V cvetoči industriji in tehniki ne vidim v resnici še nobenega napredka, dokler je človek, ki bi moral biti gospodar, v resnici njen suženj in dokler ni stroj tisti, ki služi človeku, ampak je človek suženj stroja. Človek ima svobodno voljo. Ima razum in pamet. Žene ga za napredkom. A to, kar se danes imenuje napredek, zastruplja množico duševno in moralno. Ena prvih poglavitnih dolžnosti države je, da vzgaja človeštvo k pametni demokraciji in da mu dvigne dušni in umski nivo. Javna blaginja mora biti najvišji zakon države. Celo Marx, čeprav je veroval v egoizem kot bislveni pogon življenja, je napisal: »Denar ne rodi otrok!« Naš čas pa ne razume ne-ftravnosti obresti. Reven človek je danes igrača oderuhov, ki nočejo priznati, da ima tudi najbolj reven človek pravico do življenja, kruha, obleke in do družine. Kdo more danes zagotoviti delavcu, dn bodo imeli njegovi otroci jutri kaj jesti iu da jim ne bo treba trpeti pomanjkanja kakor ga trpe danes. Hvala Bogu, da so tudi med kapitalisti ljudje, ki poznajo revščino svojih delavcev in jim priznajo njihove upravičene zahteve. So nekateri, ki razdele sad skupnega dela in grade prostorna stanovanja, kopališča, čitalnice itd. Toda kaj so ti nekaterniki v primeri s splošnim marazmom materijalizma! Mi s« danes nahajamo na preokretu zgodovine, kakršnega še ni bilo od preseljevanja narodov. Preseljevanje narodov je razrušilo grško-rlmski svet. Tedaj je krščanstvo vstalo iz morja prelite krvi. Veliki dogodki vstajajo često iz krvavih konfliktov. Taki predznaki Konec laponske revolucije Finska na zgodovinskem razpotju — Nova zakonodaja proti komunistom in pučistom — Državljani prvega in drugega razreda Varšava. 25. novembra. (Izv. »Slovencu« — nc). Vaš dopisnik je Linel priliko, razgovarjati se z vršilcem dolžnosti finskega poslaništvu v Vuršavi, ki je bil tako ljubeznjiv in mu je ruz-ložil sedanji položaj finske republike. »Finska leži ob meji sovjetskega gospost-va. V tem je že začrtan njen celotni položaj. Bližinu sovjetske unije je povzročilu, da se je na Finskem v zadnjih letih zelo razpuscl komunizem. tako da se j lo bati, da sploh onemogoči ustavno delo vlade in s pomočjo od zunaj plačane revolucije dovede do komunistične samovlade. Veliku večina finskega naroda je kinetsku in globoko verna. Inozemski svet se je dostikrat čudil, kako je mogoče, da je pri konservativnem finskem kmetu zudobila toliko zasloinbo socijalno najbolj nevarnu stranku. Socijalizem še danes šteje 66 poslancev v državnem zboru. Temu se je moral napraviti konec. Inicijutivu je prišla iz krogov kmetov samih, ki so se organizirali jkhI imenom Lappo stranke po1 vodstvom svojih dušnih pastirjev ter zu-sedil glavno mesto, prisilili vlado, tln je odstopila, razpisali nove volitve, ki sicer niso dale absolutne večine laponski stranki, u so vendar omogočile celo vrsto zakonov, ki za bodočnost izključujejo vsak razvoj komunističnih idej med finskim narodom kakor tudi vsake druge 1 poskuse, najsi pridejo od katerekoli strani, dn se izvede kukšna nacionalistična fašistična diktatura. Finski narod je demokratičen in hoče svoje demokratične pravice in svoboščine uživati v miru, tako da ne bo ved no izpostavljen notruiijini nemirom. Novi držuvni zbor je torej sprejel tako-zvuno i :pi isko zakonodajo«, ki obsegu najprej zakon o /.i-ščiti republike, potem zakon o svobodi tisku u svobodnega združevanja, uuduljc zakon o volivni reformi, ki prepoveduje komunističnim kandidatom vstop v parlament, in zakon o delovanju državnega zbora. Nekateri očitajo Finski, da je z novimi zakoni ustvarila dvoje vrst državljanov, toda težko je zagovarjati mnenje, da naj imajo komunisti v državi iste pravice kot vsi drugi, ker njih glavni namen je, tlu države strmoglavijo v anarhijo. Ali nnj država svoje grobokope šc nadari? Ko se bo sedanje ljudsko gibanje kmetov umirilo, jRitein se marsikaj lahko ustav nun potom zopet spremeni. Tega sc je zavedal tudi socijalistični voditelj Tamer, ko je glasoval zu novo zakonodajo, ker bi v nasprotnem slučaju nič ne ovirulo kmetski pokret, da seže po izdatnejših sredstvih. Finska se je torej zavarovala proti vsaki prckuciji, nujsi pride od desne ili od leve, onemogočila je vsako diktaturo, naj kc naslanja nu en stan uli nu drugi, zusigurnlu je nnrodn svobodno uživanje državljanskih pruvic, popolno svobodo vesti in sedaj lahko mirno gleda v bodočnost, ker si je svestu, dn bo nepremagljiv branik aupadne Evrope proti ruz-dirajočeuiu boljševizmu.« Helsingfors, 26. nov. nc. Po deželi vludu veliko veselje, ko se je razširila vest, da so la-l>onski zakoni sprejeti v Celoti. Kmetje tc vru-čajo na svoje delo v pokrajino jezer bi v gozdove. Moskovska »Pravda« opozarja, d« lx> morala Finska nositi posledice, ker je z brutalno silo zadušila pokret komunističnih delavcev in kmetov. Sovjetska Rusija preganjanih bratov ne bo poznbilu in morda čas ni več du-leč, ko bo komunizem zopet v časteh v finski republiki in v državah preko nje. Riga, 26. nov. ne. Kmetski jmkret, ki jc ne-duvno ogrožal Estonijo in Letvijo, jc dal znake pomirjenju. ker stu obe vladi pokuzuli, du hočeta uporabiti vsa zakonska sredstvu, da ohranita tlržavi pred komunističnimi prekucijami povzročenimi od številnih agitatorjev, ki neprestano in kljub vsej pazljivosti obmejne policije prihajajo iz sovjetske Rusije. Helsiiigfors, 26. nov. ne. Po vesteh, ki pri-hajajo i/, švedsko in Norveške, vlada v obeh državah največje zadovoljstvo nad uspehom luponskih kmetov, ki so v zgodovinskem trenotku jKisegli v boj, du /.ubranijo razširjenje komunističnih idej po severni Evropi. Velik potres na Japonshom Več sto nutvih in ranjenih — Pomanjkljiva poročila Tokio, 26. nov. AA. Uradno razglašajo, da ie potres zahteval 223 človeških žrtev, 146 oseb je bilo ranjenih, 6'oseb pogrešajo. Mnogo zgradb je bilo porušenih in poškodovanih. Središče potresa je bilo v Missimi, kjer so od 10. novembra dalje zabeležili po 300 rahlih potresnih sunkov na dan. Mnoge naselbine so postale žrtve požarov. Iz ostalih, po potresu prizadetih |X>krajin, manjkajo poročila. Železniške in telefonske zveze so prekinjene. V Atamiju so nastali novi vrelci, ki bruhajo vročo vodo. Usoda 300 delavcev, zaposlenih pri gradnji predora v bližini Atamija, je negotova. Vhod v predor je zasut. Potresna opazovalnica je ugotovila, da ie trajal glavni potresni sunek 30 minut. London. ?6. nov. kk. »Exhange Telegraph« poroča, da je bil velik potres na japonskem pol- otoku Izo, pri katerem je po dosedanjih vesteh bilo preko 200 človeških žrtev. Tokio, ki je oddaljen otl centruma potresa 100 milj, in Yokohama sta čutila potresne sunke od štirih zjutraj dalje. Vse zveze s polotokom so pokvarjene. Železniške proge so na mnogih mestih razdrte, brzojavne in telefonske zveze pa prekinjene, radi česar še ni mogoče dobiti podrobnih vesti. Tujce so spravili na varno v pokrajini Miyankshite in Hakcna. V Mishimi in Mumadzu so ustavili ves železniški in cestni promet. Belgrad, 26. nov. AA. Snoči ob 20.26 21 je zabeležila potresomerska postaja na Tašmajdanu začetek potresa v daljavi 8(100 km od Belgrada t na Japonskem). Maksimum gibanja v Belgradu je bil 20.57,38, konec pa 21,5. Maksimalni premik zemlje je znašal 37 mikronov. Španija na robu revolucije Krvavi upori in s avke — Vojaštvo na ulicah Madrid, 26. nov. kk. Do 10 dopoldne so bile danes, zasedene po vojaštvu in policiji vse glavne ulice in trgi v Madridu. V policijski direkciji jc bila po polnoči tajna seja, katere se je udeležil tudi poveljujoči general. V pristanišču Santa Cruz de Teneriffa so bili zadnje dni neprestani nemiri, ker španska prekomorska paroplovna družba ne pusti več pristajati svojim parnikom v tem pristanišču, radi česar je tamkajšnje prebivalstvo gospodarsko oškodovano. V Madridu so množice demonstrirale proti prometnemu ministru. Včeraj je prišlo do krvavega spopada z množico, katero so še povečali študenti, ki so prišli v velikem številu iz drugih vseučiliških mest. Metali so na orožnišlvo in policijo kamenje, nakar je moralo orožništvo oddati več salv. Trije delavci so bili ubiti, innogo oseb pa je bilo ranjenih. Nato je bila proglašena generalna stavka. Pariz, 26. nov. kk. V »Journalu« je objavljen intervju, v katerem španski ministrski predsednik Berenguer najodločneje demantira vest, da je bilo poslanih v Madrid več tisoč mož zanesljivih vojaških čet, ker so se bali v Madridu vstaje. Berenguer izjavlja, da je prišlo v Madrid samo nekoliko stotin izvežbanih vojakov, da bodo oskrbovali potrebno varnostno in stražno službo, ker se vsako leto pošiljajo rekruTi iz Madrida v zunanje garni-zije, dočim ostajajo izvežbani vojaki v Madridu samem. Tudi se demantira, da bi bila dva madridska polka razorožena radi svoje nezanesljivosti. Vojska je brezpogojno zvesta kralju. Moskovski proces Obtoženi priznavajo krivdo Moskva, 26. nov. ž. V procesu proti inž. Rnm-zinu in tovaniišem je bila včeraj prečitana obtožnica. Danes se je prešlo na zasliševanje glavnega obtoženca. Izjavil je, da je kriv. Zasliševanje se nadaljuje. Moskva, 26. nov. ž. V procesu proti inž. Ram-zinu in tovarišem zaradi protirevolueionarno blokade se v obtožnici predlaga smrtna obsodba za vse obtožence. Procesu prisostvuje večje število diplomatskih zastopnikov. Od francoskega jKislaništva sin navzeča dva uradnika. Državni tožilelj Krilenko je izjavil, da so obtoženci hoteli ustanovili novo meščansko republikansko vlado, v kateri bi bili general Djenikin, Lukinski, poveljnik Milenkov in lija-bušinski. Uradno se poroča, da so vsi obtoženci na vprašanje, če so krivi, izjavili, da so krivi in da bodo pred sodiščem govorili. Izjave glavnega obtoženca Moskva, 26. nov. kk. V velikem procesu v Moskvi se je danes začelo zasliševanje obtožencev. Kot prvi je izpovedal glavni obtoženec RamzLn, kakor da bi predaval na vseučilišču. Ramzin izpoveduje v svojem predavanju z istimi tezami, govorniškimi figurami itd., kakor jih opisuje obtožnica. Ramzin opisuje natančno tako, kakor jc v obtožnici delovanje kontrarevolucionarnega inženerskega društva, zveze z industrijskim odborom, z emigranti v Parizu, avdlence pri Poincareju in Briandu, njegove sestanke v Parizu z emigranl?kitii generalom Lu-kovskim in s pooblaščencem francoskega generalnega štaba, polkovnikom Richardom. Po triurni razpravi je bila seja odgodena na jutri in bo Ramzin nadaljeval s svojimi izjavami. velikih idejnih borb so tudi danes, ko Sovjeti z vsemi silami skušajo zanetiti svetovno revolucijo iu priklicati nad Evropo katastrofo, ki bi zrušila vse dosedanje idejne temelje. Gorje narodom, kalerih državniki ne predvidevajo te katastrofe. Gorje narodom, kalerih tii •/... niki sicer vidijo grozečo nevarnost, a ji ne posvečajo zadostne pažnje. Naš čas je zrel za svetovno revolucijo. Ako ne bodo vladajoči in kapitalistični krogi sprejeli krščanstva, bo ves svet ugonobljeu v rdečem morju ognja in krvi.« Naravno je. dn so ta markantna izvajanja praškega nadškofa izzvalo najrazličnejše komentarje. Izjave nadškofa je v celoti ponatisnil tudi vatikanski (Jsservatore Romunov. Škofje pri kraVu in predsedniku vlade Belgrad, 26. nov. 1. Zagrebški nadškof dr Bauer, djakovski škof Akšamovič, ljubljanski škof dr. Rozman in splitski škof dr. Bcnefačič so v teku današnjega dne najprej imeli daljšo konferenco z j zumn'im ministrom dr. Vejo Marinkovičem, popoldne pa s kmetijskim ministrom dr. Frangcšem, ministrom za gozdove in rudnike ing. Sernecem ter s pravosodnim ministrom dr. Srskičem. Končno so bili sprejeti od predsednika vlade, generala Petra Živkoviča. Ob 5 popoldne je bil nadškof dr. Bauer * imenu episkopata sprejet od N. V. kralja v avdi-enco. Ob 6 zvečer je bil sprejet v avdienco splitski škof dr. Boncfačič, ki se je N:. V. kralju zahvalil za visoko odlikovanje, ki ga e nedavno dobil. Škofje ostanejo še jutri v Belgradu in bodo imeli ponovne konference s Srskičem. Konlerenea avstrijskih škofov Dunaj, 26. nov. kk. Pod predsedstvom kardinala, nadškofa dr. Pilila se je začela včeraj konferenca vseh avstrijskih škofov. Izostal je samo linški škof dr. Glollner, ki se je opravičil zaradi bolezni. O dnevnem redu te konference se čuie samo, da je zelo važen, vendar se o vsebini molči. Imenovanja Belgrad, 26. nov. 1. Napredoval je za profe-j sorja ljubljanske univerze na filozofski fakulteti dr. Albin Sarija v 4 a. I. Z odlokom prosvetnega ministra je imenovan za uradnika sekcije za vzdrževa-j nje proge v Ptuju v 8. I. Viktor Kladnik. Za uradnika pri državnem ravnateljstvu v Belgradu je imenovan Miljutin Vajda. izvoz živine v Avstrijo Belgrad, 26. nov. 1. V zvezi z razširjenjen. vesti, češ, da je avstrijska vlada prepovedala prevoz živine iz posameznih delov naše države, je kmetijsko ministrstvo, oddelek za veterinarstvo, demantiralo to vest, ker se ta prepoved nanaša samo na konje, ki so oboleli. Prepoved se nanaša na 27 okrajev, večinoma iz donavske banovine. Iz vseh ostalih okrajev pa je uvo-z dovoljen: Vseljevanje v Ameriko se popolnoma vkine? Washin<'ton, 26. nov, ž. »United Press, poroča, da je predsednik Hoover izjavil, da je treba revidirati zakon o vseijevanju. Vseljevanje naj bi se namreč popolnoma ukinilo, kakor to predlaga Reed, s čemer se predsednik popolnoma strinja Tatovi draguljev v Zagrebu Zagreb, 26. nov. ž. Policijski organi so danes aretirali nekega mladeniča, pri katerem so našli večje množine zlatnine. Preteklo noč je bilo vlomljeno v razstavno okno draguljarja Polaka v Praški I ulici in okradeno blago v vrednosti 6—8 tisoč Din. I Policija jc oibves-tila vse draguljarje o tatvini. K ' nekemu draguljarju je prišel danes dopoldne nek i mladenič i,n mu ponudil v nakup zlalnino. 0 tem ! je bila obveščena policija, ki je prišla mladenič« takoj aretirati. Aretiranec se je dva meseca potikal že po Zagrebu brez posla. Po zabeležkah, ki jih je imel pri sebi, se je ugotovilo, da je v teli dveh mesecih porabil 10.000 Din. Denar mu jc po-Siljala neka žena iz provincije, ki mu je pisala dopisnico, da mu ne more več pošiljati denarja. Kje sc nahaja zlatnina, se bo ugotovilo pozneje. Poljski častniki v Bukarešti Varšava, 26. nov-, kk. Šef poljskega generalnega štaba Pistor biva že več dni z večjim številom poljskih častnikov v Bukarešti!, da nadaljuje : z i, minskim generalnim Štabom razprave, katere so se bile začele začetkom tekočega leta v Varšavi. Italija in Franci'a dft p(tfw 'Mti ke tdimel r ua n«w V vn ' >i hoč/- sir ioivsvtr šasrvja sv АГ nblrm ;ŠJu lUraUCt 915 Ко8с'&кг[еих radi slovenske du*tovšclne Pmsctlno swnničenie driarncga poiifcijnifea Italiji spk^ns4 oh: uho glede ko \nij v Afriki, Toda n* sledeči m i rov« i kan'orenoi leta Ivtt italijanska diplomacija teh vprašanj ni položila na m ro >. is o sigurnostjo kakor to dota dane« mlajšo. generacija, Francija m \nglija sta dovolili koncesijo, s katerimi so se takratni predstavniki Italije čutili zadovoljne Nova vatme: !ev v Tripolitani i, v pr. sanje glede dodelitve toč"; Borku in Titvsti je bolj vproSanje razlaganja diplomatskih dogovorov ■■'. let t$V>9 in 100'i. Treba bi bilo zato pregledati italijanske "ibtev® na antrlo-franeosko-ilalijanski konferenci. ki so MJo sopodpianice odnosnih diplomatskih dogovorov. lt»''jans» » auhteva |ч> Timisu, ki se rada spravlja v zvem z itali ansko tezo n'eš da Ihi lta- v svojih mejah eksplodirala, če se ji ne da inv vih teritorijev , je mnogo bolj sent imen I н 1 uega nogo političnega zn; raju. Predvojna Nemčija, ki .e v svojem tempu bila mnogo silnejša od sodobne Italije, v vsem svojem kolonijalnem imperiju ni -rmela več ko 14.00(1 svojih emigrantov. V celi severni Afriki obstoja me>ja «a evropsko doseljeva-oje. Te kolonije ne morejo absorbirati velikega števila evropskih emigrantov, ker bi pri ročnem delu lunirali kot muhe. Usjteh francoske kolonizacij« obstoja v tem, da je domačinom pustila ekepfoatacijo dežele in jo i>od zmernim številom evropskih strokovnjakov in podjetnikov povečala do možne višine. Balkanski problem je tisti, ki je imjbolj. vsaj na zunaj, Ziislrupil francosko-italijanske od-nošaje. To■ P c.aval >wt- 1 5„iavil, t!a .o i m, Л« J1 i fftlli'\ livrttlAjsl.n Iv | | .to.Hv.^; ione i i š- j prev Noks\- t " ": ^ ГЛЧ'^ i •v k oivov 1 ! >чu ■ irf? ?.;.4t>;iH «оЧл- i I > t>s\ V ana u..- ška m'adirska društva, v kane vrš'lu zahrbtna prcpagim H - i ,a.4tv.'ii prebivalstva iu prou v.... -1 i»u t.i-iliuoijiim. Taka alo iia ^ . Л t!oh iu i I lašistovskim rešimo i to je ie sporočilo kompetentnim ' . m. Zalo se pričakuje, d« bo nt i i .ni delovanj cerkvenih uih-, i, ti mu. da se bo takemu počv ju o Če s« to .io bo zgodile, bo faši-vo.iel. nn radikalen način nastopili s s j i ua razpolago. Češki nacionalizem ln Nemci v o • reSf£g i iff X VE Oster odgovor hramara nemškemu zunan'emu minisitu K s<> sov tako n Pr*** > nov. kk. jo povtel besedo po-*! ti'ts prihodnje dni >v oio TO'-'" liščo češkogn nacionalistu.! jal jo: Nihče ne oporeka ne Ihi razorožila. Če pa i: kogar, ki bi to uaiuet mo^el matska zastovvstva nimajo ta to Edini, kateremu bi bilo to шо^л poslaništvo v Moskvi, katero pa vzroka za to. da ne vrši nobene je napravila veliko gesto, ko e n i Im Porenje. Posledice niso i so lerjevcev. proslava StaMholtra in oficielne izjave ilr. Curtiusa. da je Nettu- л ta razorožitev, pa tudi za revizijo mirovnih po^.lb. Nato je pojasnjeval dr. Kramar, da je samo Nemčija obvezana k razorožitvi. Nemška zahteva po splošni razorožitvi je samo klasični primer za suge-stivno moč nemške žurnalislike in nemškega javnega mnenja. Ker je Nemčija kriva vojne in ker je bila nevarnost, da bi Nemčija zopet lahko koga nn- -K! ra uprav i K k i obhaja rtv ral sta Itv.i etska Rusija mero, ni ni-ruvli -ati. l)iplo- joWne možnosti. Ui bilo nemško ava ravno največ .ontrvvle. Francija r^stčasno izpraz-ilo: rs\vehi llit- rvi Ivra. ,o - »rejela v versaillsko mirovno pogodbo . a o ч .гј v i. Nemčija tozadevne določbe re v Jvvtba interpretira tako. kakor da bi bili .'. .n \n_> i.i nravno obvezani k gotovi omeji-r. šcvan.-a. Po izpraznitvi Porenja začenja x )ч - a j al i drugačna Nemčija. Obnaša se zelo »u>aio. l>r Curtius bi bil o praških tlemon-ah govoril drugače, če bi bil informiran o kako so so obnašali praški Nemci nasproti Счо.4» v vojni. Vzkliknil je: ' Mi. ki imamo samo orл klavno mesto, hočemo, da oelane zgvKlovinska гчм češka.< tir. Curtius je govoril tako, kakor .. bi bil poklicani č.tvar vse nemške kulture. To vmešavanje v slvari. ki ^e sra nič ne tičejo. Dr. Kra: af je nadalje izrazil mnenje, da izvirajo vsa ta vmešjivania U nesrečnih manjšinskih pogodb. Priznanje ".»an « ivv e stil vodstvo Stahlhelma, da tega romanja v Rim nikakor ne razume. Francosko italijansha pogajanja Pariz, 26. nov. ž. Francosko italijanska pogajanja za ureditev znanega spora se službeno niso nadaljevala. Vendar so se v Žc evi za časa zasedanja razorožilvenc konfercnce francoski in italijanski delegati v zasebnih rsigoTorih večk at du-taknili teh vprašanj. Ameriški in angleški delegati •o si prizadevali, najti kompromisno formulo, na podlagi katere bi se lo vpra$an:e likvidiralo. Kakor poroča poročtvaleč »ECho de Paril« tvolemu listu, s« i« sed&i la formula našla. premostljivo nesoglasje mod turško vlado m nesi-telji zadolžnic bivše ccsarske Turčije. Dne 13. ju--rj- j lilja 1928 se je turška vlada v Parizu obvezala, da bo otl 25. novembra 1930 naprej redno plačevala obresti ler povrnila za nazaj dve tretjini iz ostalih obresti. Turška vlada je to svojo obveznost tudi uzakonila z zakonom z dne 1. decembra 1928. Im -jitelji turških zadolžnic so sicer pristali na gotove olajšave v slučaju, da bi Turčija ne bila v stanu, najti potrebnega denarja za povračilo iz ostalih obresti. Na svoje veliko začudenje pa so imejitelji turških zadolžnic bili obveščeni od strani turške vlade, da slednja ne bo plačevala več kot pa samo eno tretjino svojih obveznic. Upniki Turčije, organizirani v sindikatu otomanskega dolga, so tnrei sklicali sejo, na kateri so sklenili, da bedo upra-vili pri vseh evropskih vladah korake v tem zmi- čijo, dokler ona no bo v polni meri izpolnila svoje dolžnosti. V finančnih krogih prevladuje pr;pri-čanje. da se bo na ta način posrečilo prisiliti Tui-čijo, da spremeni svoje zavzeto stališče. London, 26. nov. os. Iz Citv poročajo, b ie odkkmilno stališče, ki ga je zavzela vlada l-tticd Paše v vprašanju rednega plačevanja kuponov starega cesarsko-turškega državnega dolga, povzročilo veliko nejevoljo pri vseh večjih bančnih zavodih. Tako se ugotavlja, da je Midland Bank, ki je bila ravnokar v pogajanjih s turško vlado glede najetja večjega investicijskega posojila, pogajanil prekini-ln iz razloga, da mora počakali na končnovjljavno ugadno rešitev gornjega spora. Po dobljenih ! l.'or-nmcijah izgleda, da bo londonska financa euodušuo nastopila proti turški vladi in eventuelno izpeljala brezobzirno denarno blokado turške republ ke. Poljske volitve v RelcUs-lag a Berlin, 20. nov. kk. Parlamentarni odbor za zunanje stvari je sklican nn dan 2. decembra ler l>o razpravljal o volivnih dogodkih v vzhodni G:rnji Zan'm'vosti iz so jztske diploniaci'e Lintlon, 26. nov. kk Dally Mali poreče, da jo ruska tajna policija poslala pretekli leden tri svoje zastopnike v London. bo Sleziji. Ministrski svet pa se bo najbrže tuln po- | , • „ ,. • ....... , , , ,. , . . , .. , ' moral zagovarjati zaradi n egov h ajnth pisem, k svetoval o noti, ki jo namerava poslati generalne.nu 1 ! * ° - 1 Injniilvu DruŠlva narodov. Ta nola sc sedaj sestav- I Proslava i. decembra l.ubljan.t, Vo. nov. ,\ K december praznuje-nio kot ilr'av i pnzntk tnediu ец,а troimtncea narodi. i-Vlvo.v. I matov in Sl-vvcnccv v enotno državo |чн1 ii iom dinastije Ka\vdoi\l evičvv, \ I a tmilKn ia dat! olv )0 v tllkajitnjl dol. i lici v, Nikolai;- .aii а1цо ■ rkvrito opravilo, kjer txv /ар.Ча »aloalna |4seni s predpisanimi mtv lilvami. v pravoslavni kiroli so \i,«j slu/Iva Iv a i-te-ga vlito >:> o , cve,':;cl,:kt ocvkvt pa oh ni. Na vseh državnih uradih kakor tudi na t£rao« bali uprav iavnopvavnc;»a jo.ača a morajo bili vaz-obelcKc d:. .tv n? zastavo, v mestih iu ti^ih morajo vsi last-rki z;r.\d|v iiobcšati državne zastave, k tcg.i d,ic г )чо orna od pol U naprej vršilec doUf.osti liana vliavske Iv ,tov me v Iviitski palači (BletNvciso.it co 1.1 10) (\ klonitvo in čestitke. Se'ia konusiie za izdelavo državi anskefa zakonika Belgrad, 20. nov. ЛЛ. Danrv je bila p o, t pred--ed-veni m i n is I ra л-i prav, so.lje dr. Srskičn seja komisije »a izvršitev dr>av ij:m '... i ikonika. Na s*4 j i so bili člani komisije og." dr, l^agolinb Л .111-giolovič. univ. prof. v Belgradu. univ, piMl v liiii>-ljani dr. (5r» or Ki-t-k. iMiiv. prof, v Zagrebu Ф. Ivan Muurovič, univ. prol. v Helgr.-utn dr. v cd, mil Mitrovič. univ. prol. v Belgradu Bojan Portč. iiclvi1-knl v Belgradu Dobrivoje Petkovlč in llltlv. poivf. v Belgradu dr. Žlvojin Spasojev č ter vršilec ltosli načelnika zakonodajnega oddelka tir BortoM Eisner, predsednik senata vrhovnega sodišča \ rajevu Kot zapisnikar se je sejo udclcill Nikolaj Spasarukov, inšpektor v ministrstvu ra pravos.nl c. N'a sejj so ugotovili, da je kutli:s:j:i ta ir.lolavo državljimskc<:a zakonika izdelala skoraj ves uai1 ' za državljanski zakonik, razen uvodnih naredb in zakonskega (bračnoga) in rodbinske! ч-avn. Po daljši debati je komisija naložila čhtnom, da • -delajo te partijo in jih končajo do 1 februarja 1031 ter pred ložo v teku februarju komisiji v svr-ho določitve končnetra hes dila teh partij. Čim b» komisija ugotovila te partije. >c bodo uredile ' partije celega zakona, tako da ho moči čim pre} predložiti javnosti končen načrt. To so bo zgodilo v začetku maja. Na -o i je bilo sklenjeno, da so bodo odredbe o rodbinskih zadrugah izdale v posebnem zakonu, normo o rivatnem pravu pa pridejo v uvodni zakon z;i državljanski zakonik. Predlogi glede davka na poslovni promet llclsrail. 26. nov AA. <)iji inedzbornični o'-bo; ia izvršitev predloga o skupnem davku i:n poslovni promet obvešča vso gosoodarske orp.'.n'-zacije in vso zbornice, ki jim je razposlal po.-a-meuia vprašanja, da ie poslednji rok za predložitev teti predlogov 15. decembra t. 1, ko se sestane ta odbor nn sejo, nn kateri so fco Izdelal definitivni tekst. Odbor jo obenem sporočil v se ;,t zbornicam in drugim gos|H'l.i!>kim organizacijam, dn je zaprosil ministrstvo financ, naj -e uveljavitev tega zakon« oilge ti do I. aprila 1931, ker so gospodarstveniki imeli prekratek ok, do bi se pripravili iu post d i ,-voie predloge, ker bi prej morali materijal dobro proučiti. Be!gra; sbe ves ti Belgrad, 28. nov. AA. Z ukazom Nj Vel. km-lja na predlog prosvetnega ministra in po za.-li-šanju predsednika ministrskega svela je povišan na filozofski fakulteti univerzo kralja Aleksandra I. v Ljubljani za izrecnega profesorja v la I dr. Bal-duin Saria, doseo kateri je bil > profesorjem državnih giirnazij prepovedano poučevali tia privatnih zavodih. S tem bsdo orDiesorti zopet lahko poučevali na гак-bnih zavodiiu Belgrad, 20. r.o«. I. ' oriini , Jbor je dokončal svoje delo in sklenil da -e bo prihodnja seja vršila S. decembra v žagre'.ut. Belgrad, 26. nov. I. Kakor -mu iz-edeli, > prosvetni minister razveljavil svojroasno izdano naredbo, po kateri se na privatnih šolah nt smela pobirati šolnina. Zagrebške vesti Split, 26. nov. ž. Spomladi bo piloti a gladiti umetniška kolonija, v kateri bo mo^el vsak umetnik dobiti o to I jo. Zagreb. 20. nov. ž. Radi z iianja'števila dv-'-kov v tem šolskem letu. je nastala potreba. Ua v Zagrebu zgradi nov velik dijaški tlc:n. V tem smislu so se že pedvzeli poirebtii koraki. Drobne vesli Vatikansko mesto, 26. nov. ž. Novi poreklo: zavoda sv. Jeronima, kardinal Cer.etli bo s.ečauo prevzel protektorat v decembru v zavodskih prostorih. .Madrid, 26. uov. AA. Kralj Alfonz jc imenoval iufanta Carlosa za generalnega nadzornika španske vojske. Dnna;, 26. nov. k!;. Duni si;o državno pravJ-ništvo je po večmesečni preiskavi uslavilo l:rzen-sko postopanje preti bivjemu guvernerju na Rt ki in mad arskemu poslaniku v Lon 'onu. grofu Ladi. slavu Szaparyju in njegovi ,-aprogi, češ da sta prikrivala svojim upnikom juvele. Osln. 26. nov. kk. Zncni ,j»ol trni i-7.iskov.iIen Oton Sverdiup je danes umrl v starosti 7,"i let po daljši bolezni. Bruselj. 20. nov. kk. Dan? popoldne jc belgijska vlada dobila v pcslanski zbornici zaupnico z večino 95 proti 60 glasovom, dcčiui se je se 286 milijonov dolarjev, za 17 milijonov več ko lani. Liintliin. 26. nov A A. Reuter poroča iz Pekinga: Italijan«' u po; ' nišivo pot- jt j • uinor škofa Soggija. Umorili so ga razbojniki v Hiugunfu. I.ja v zunnniem ministrstvu in bo vsebovala ve> nemški nialerijal o postopanju proli Nemcem, n posameznih lerorskih aktih v Gimjl sleziji in o nemških pritožbah proti poljskim kršitvam manjši nsk'-^n [irava. Nemški ministrski svet bo jtt'ri sklepal tudi o tem, ali naj so slvliče. posebna seja Društva narodov za razpravo o v7h?;lnošlezij3kih d^goT ib, ali pa nnj sc to vpraštn'e stavi na dnevni red januar-•1 ikcaa zasedanja Sveta Druživa narodov. jih je pošiljal Rikovu in jih je tajna policija zajela. Poslanik Sokoluikov pa jo svojo goste iz .\i ..kve zaprl v poslaništvu, kjer se nahajajo še šolaj. V IVein'i'g 3 in pni m'tijcnn bi v 2. os 1мл , l'crl'n 26. nov AA. število bnvpo -l-ili je 11-rr io v i ci polovici novemtra na 3184 mili-1 jonov, L i. za 2oO.WK) več kot v Drvi polovici H met j N iin.bert. 2ti nov. kk. Danes io bilo pripeljanih na trg 7(1 bal hmt ija, pro iai.in pa jili je l'lo 61». Dos.^ie so se cene: za go;.-4l hmelj 10 (И), in haliertauski S>—KO mark. Ha/ n tega je bilo -iro-tlanib nekoliko po-'avk šiaje.skega htnel a po 55 mark. Iiazp.1 oženje in cene so ostale še dalje nespremenjene. Dnns.i ku vremenska irpovcd. Severne Alpe: Različno oblačno. Višja tr ali ta. Gor1'1 vetrovi. Južne Alpe: Večinoma oblačno. Milo viciue. Najbize paduVtne. Ob 65letnici Janeza Evang. Kreka Dne 27. novembra IM80 je minulo <(6 let, odkar se jo rinili (Ir. Jiinez Evangelist Krek. O/,rimo se najprej v pur bežnih potezah nn to, kuj nam je dni srečni 27. november 18*15! Pravimo: srečni 27. november, wij ho nam jo skoraj Isti dnn prod d v« krni petinšestdesetimi leti rodil Slomšek (♦ 20. novembru 1800) in t«den dni r.n Slomškom 1'reieren (* 8. decembra 1800). 1. Krekovo domoljubje Hud vprnš/im kukoga poznavalca Krekovega, knj so inu //II nn Kreku mr,večjo. Eden izmed njlll ml je odgovoril: Največje na njem je bila njegova I Ki bežen. < Morebiti ni bilo slabo, da le brošura »Ob ГИ) letnici dr. Janeza Kv. Kreka r nosila zn inotio Cankarjeve besede: »MoJe delo je knjig« ljubezni .. .c Krekova ljubezen se je začenjala pri domu In njega prebivalcih, razširila se je organIčno na njegov narod, šla je |>o naravnem potu dalje, kamor kaže tok naših rek in kjer živi rod, ki Jo luim po jeziku najbolj soroden, in je objemala vse človeštvo. Odveč bi bilo, če bi hoteli kakorkoli pri Kreku dokazovati, kako je veljal o njem Gregorčičev rek: »A ne iz cen i h besedi, iz del se javljaj žar strasti!* Saj je znano, kako se je Krek rad norčeval iz ljudi, ki vse, kar store, obešajo na veliki zvon in »ko-kodajHnjo«- (njegov izraz!), kakor bi bili storili bogve kaj. Krek Je rekel samo: Servi inutilis sumila; quod debulmus, fecinius. (Nevredni hlapci smo; storili emo svojo dolžnost.) Vendar se vprašamo: ali ni ta ognjenik ljubezni do naroda, ki je gorel v Krekovem srcu, našel kdaj tudi svoj silni izraz v besedah? Našel gu je. Ko se je leta 189!) vračal Krek z Vestfnlskoga, se je v Ljubljani baš praznovala slovesnost blagoslovitve zastave Slovenske krščansko-socialne delavske zveze (dne 28 maja). Temu prazniku Je (»osvetli Krek |>eeem, v kateri stoje tudi tile verzi: »Ko pa kdaj bi Tvoje skale, stari Triglav, se rnzdrle, jm bi naše čete vstale, Tebe. Triglav, bi podprle. Ko pa kdaj bi Tvoji vrelci, bistra Sava, uaehnili, pa hi srčno kri ti v strugo naškropili, natočili.c Domovina, tako ti ni še nihče pel! 2. „Da bi dvignil svet s tečajev..." Eno mnenje o Krekovi veličini smo pravkar slišali. Poglejmo nekoliko, kako so označili Kreka nekateri drugi naši javni delavci! Splošno znane in lahko dostopne so besede, s katerimi se je ob Krekovi smrti poslovil od njega Župančič: »Mož preprost in dober kakor vsakdanji kruh, genij ne za luksus nego za potrebo, genij širokih mas.. .«' Začasno je nekoliko težko dostopen nekrolog, ki ga je Kreku Cankar »pisal s posebno skrbjo, češ, da mu mora postaviti izredno lep spominek s potezami njegovega sloga« (po Puntarjevem pričevanju v DiSv 1920, 35). Izšel je v Napreju 15. oktobra 1917. Dva odstavka naj ponovimo iz njega: prvi nam slika Krekovo dobroto, v drugem pa je Cankar porabil Kreka, da je podčrtal svojo vero v naš narod: »Narod je kakor otrok: brez dolgega premišljevanja in brez omahovanja previdi bistro, občuti brž, kdo mu daje in kdo inu 'jemlje. Zato so vroče -f- Rajmund Magerl h Moet, ki je bil v sredo popoldne pokopan ob veliki udeležbi. Za god so ji zapeli zvonovi Rakek, 24. nov. 1930. 2alost se je vselila v družinico strojevodje Puslovrha. Nenadoma je umrla mala Cecilija, štela Je komaj devet let, ljubljenka svojih staršev. Večkrat je tožila, da jo boli glava. V četrtek zvečer pa je nenadoma dobila močan napad, zgrudila se je in se onesvestila. Hitro so je odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa ji niso mogli več pomagati. Umrla je za vnetjem možganske mrene. Pokopali so jo ravno na dan sv. Cecilije, njene patrone. In kako se je veselila godu! Vedno je povpraševala očka, kaj ji bo dal za god in če ji bodo naredili »ofreht« — zapeli pa so zvonovi in za-Plakali z nesrečnimi starši. Smrt v Rinii Kočevje, 25. nov. 1930. Danes dopoldne ob 0 so potegnili pri izviru Rinie J. Hoglerja, brata posestnicc iz Koblcrjev. V če raj jc šel po opravkih od doma. Ker ga m bilo z\ečer domov, jc mislila njegova sestra P., da pač prenočuje kje drugje. A brata še zjutraj ni bilo domov. Začela jr sumiti im nesrečo ali kaj. Skrbelo jo je. Odpravila se jr, de ga poišče. Pot pelje mimo vode. Ko pride do izvirku Rinžc, zagleda brata mrtvega, bolj v blatu ko v vodi. Vsa prestrašena hiti sporočil blUnjjni nesrečo. Ti s« ukrenili vst potrebno. Iiuplo leil iU> sodile pre iskave tamkaj na mest«. /akaj bi sc bil utopil, ni znano. Tudi, ali je ivvrAil dc|anje v nenormalnem Manju, ali sc je zgodil zločin, bo ugotovila iodn.i komisiia. naravno«* i/, srca privrele solze ob grobu moža, ki jo dal svojemu narodu vse in edino, kar jo imel: svojo življenje ... Nič žalosti ob tem grobu! Bolj nego kdaj zaupajmo v svoj narod, ver um o vanj in v njegovo slavo! Kajti njivo, ki jo Imela taki! orače in tako sejalce, ne pomori slana, ne jiobeli toča; in žetev Iki obilna, ko jtrido čas!' Dr Tavčar jo rokel v razgovoru s Finžgarjem: •Slovenci nismo Imeli večjega moža od dr. Kro ka in gn tudi v »to lolih ne bomo imeli « Preprosti delavki ho jo zdelo nn Kreku naj-volir to, dn jo Imel /a delavca vedno dovolj časa. Kodar si pri M k njemu radi kake osebne ali stanovske zadevo, vodno jo utegnil temeljito »e pobrigati z« stvur. Krekov sot rudnik delavec Fr. Ziller je rokel o Kreku takole: »Najbolj sem ho čutil nepremagljivi sili njegovo besedo. Kar j«' bilo poslušalcev pri njegovih govorih, vso jo zajel kakor ribič. Naj je prišel kdo k njegovemu govoru kot nasprotnik, odhajal je kot njegov pristaš.* Popolnoma v skladu z vsemi temi označbami so pa besedo, н katerimi je (v Lj. Zvonu 1917, 011) dr. Umčar podčrtal obenem silo Krekove besede, orjaštvo njegovega dela, čarobno privlačnost njegovo osebnosli in globino njegove uvidevnosti; pravi, da e bil Krek »eden izmed onih, s katerimi bi so dal dvigniti svet e tečajev .. .< Ob teh besedah bi bila vsaka nadaljnja označba odveč. 3. „Ce bi Krek danes živel" Saj je prav za prav smešno, če o tem govorimo. Slišiš pa tolikokrat vprašanje: »Kaj bi rekel Krek, če bi danes živel?« da si nehote skušaš dati na to sicer brezpredmetno vprašanje nekaj odgovora. Seveda si misli vsakdo odgovor na to vpraša-njo dan pod tem pogojem, da bi bil Krek še dane« zdrav in močan, kot kakršnega smo ga poznali irred svetovno vo.no; če bi torej še prihajal med nas iz svoje deželice v Selški dolini »kakor moč in zdravje«, kakor gn ie lepo označil Vadnal (Ob 50 letnici. 42). Ko je 43 letni Krek obhajal leta 190R dvajsetletnico nove maše. je rekel o svojih tovariših v prijetni zavesti svoje moči: »Moji sošolci iz lemenata so že postarani; rim že gre čez poldne! Pri meni pa je ura še deset!«- Če bi bila takrat pri Kreku ura res šele deset, bi Krek danes pač priznaval popoldne, po vsej priliki bi pa še ne bil mnenja, da se že večeri. V koliko bi bile torej razmere pri nas drugačne. če bi Krek danes praznoval mod nami svoj rojstni dan v čilosti in zdravju, kakršno je dobrotno nebo dodelilo na pr. nadškofu Jegliču? Tako je namreč treba staviti vprašanje. Kajti če bi Krek danes živel, bi bile pač razmere pri nas nekoliko drugačno in Krek bi tore sploh no mogol priti v položaj, dn bi so bil izjavljal o razmorah, kakršno so dejansko vladale pri nas v poslednjih triunistih letih. Jnz za svojo osebo o d voh stvareh prav nič ne dvomim, dn bi jih bil Krek dosegel, in sicer prvič: boljše moje slovenskega ozemlja, drugič: v oči, o konsolidacijo Jugoslavije v njeni notranjosti. Mož, ki vulkana svoje ljubezni do slovenstva ni mogel drugače izraziti, nego dn bi |Hxlpr! Triglav, 6e bi »e njegove skale .podirale, dn bi nnškropil v Savo svojo krvi, če bi usihala, bi bil pač našftl tudi leta 1^18 (kakor poprej žc tolikokrat) pot do koroških Slovencev, proden je bilo prepozno. Njc govn taktika jo bila: vedno se prepričati o razmerah ria licu most«. Njegovo narodno delo: stopati v osebno stike /. rojaki v ogroženem ozemlju. Nje-govn agitacija: hoditi od hiše do hišo in po '•••lo tedne preživeti med svojimi volivci. (»Voh tedon som ležal v objemu svojega volivca.«) Kolo/iar Moh. družbo zn lflM), 102.) Njegovo geslo v kritičnih položajih: »Kadar se pokaže, da je kaka reč neobhodno potrebna, mora biti tudi mogoča. Takrat se j>olitik ne srne ustrašiti nobenih težav. Junaško naprej, volja rib takem slučaju... Če zmaga, je z enim ,una-Akim naskokom dosegel več, nego bi se s lako Imenovano previdnostjo doseglo v dvajsetih letih.« (Koledar Moh. družbe zu 1919, 106.) Krek ni bil kakor tolikokrat v svojem življenju tudi glede Koroško zopet stavil vse na eno karto in — ni bil dobil! Pa vzemimo, da bi nam bila nesreča vendar naprtila plebiscit: tedaj bi se bila vsaj med večino Slovencev na Koroškem izkazala točnost Zillerjeve označbe agitatorja brez primere in koroški narod bi bil spoznal, kdo mu daje in kdo mu jemlje. Kar se pa tiče notranjih razmer v naši državi, je bil Krek kot nikdo drugi ustvarjen, da rjradi in utrjuje most med Slovenci, Hrvati in Srbi. Kako so ga cenili Hrvatje, je znano. Zbirali so sc okr-g njega na Sv. Joštu, na Dunaju in v Gradcu, vabili so ga večkrat v Zagreb in Split. V svojih zadružnih centralah je imel dolgo časa včlanjene tudi zadruge iz Istre in Dalmacije, tako da ije občna zbora (op dr. Krek!« V teh smereh bi se bilo pač gibalo Krekovo delo po zlomu Avstrije, seveda če bi kazalec n e-gove življenjske ure kazal dane« kake tri popoldne koncem septembra. Sicer je pa Krek sam s svojim »jugoslovanskim testamentom« (»Vi, ki sto some izkrvavelega naroda...) dovolj jnsno povedal, kaj bi bil cilj iu konec vsega njegovega dela v Jugoslaviji. I. Dolenec Muzej Kralja Petra Na Topčidrru ho otvorien Belgrad, konec novembra. L. 1921. je umrl prvi jugoslovanski kralj, oče našega sedanjega kralja Aleksandru, kralj Peter I. Osvoboditelj. Umrl je v prijazni enonadstropni vili trgovca Jurija Pavloviča. Pred štirimi leti je prosvetno ministrstvo kupilo to vilo iz zapuščine že umrlega trgovca Pavloviča, da bi v vili otvorilo muzej pokojnega kralja. Ministrstvo je tudi poskrbelo, da so ostale sobe, v katerih je kralj bival, popolnoma nedotaknjene, l ako so ostale spalnica, obcdnica in knjižnica v še čisto neizpremenjenem stanju, kakor v času, ko je šc živel pokojni kralj. Da bi bil muzej čim popolnejši, je sklenil odbor, ki se jc konstituiral v osebi bivšega državnega podtajnika dr. Katica, upravnika narodnega muzeja dr. Petroviča in osebnega pribočnika pokojnega kralja, polkovnika Todoroviča, da zbere vse predmete, ki bi bile v kakršnikoli zvezi z življenjem kralja Petra in da jih namesti po ostalih sobah te vile. V vili se že nahaja krasna slika poznanega srbskega umetnika Uroša Prediča, ki predstavlja Motniška šola Motnih-, novembra. V našem najslarejšem trgu Slovenije, v Mot-niku, moramo s sramoto in žalostjo trditi, da še nimamo svojega lastnega šolskega poslopja, ampak se mora vršiti pouk dveh razredov v mali, nizki in temni sobi cerkvene hiše, kar je mučno za pouk in zelo nezdravo za našo mladino. Misel in priprava zn novo šolo se je že pričela takoj prva leta po vojni, tako da se je vsako leto dovolil znesek za fond nove šole. Vlagale so se že prošnje nn višje šolske oblasti za podpore in dobili smo lota 1927 20.000 Din od ministrstva in 1. 1929 20.000 Din od bivšega ljubljanskega oblastnega odbora. Prejem podpor in uvidevnost nujne |>otrebe po šoli nam je dalo povod, da smo si I. 1928 nabavili načrte in proračun in meseca maja 1929 se jc vršil komisijonelni ogled za stavbišče in odobritev načrtov. Komisijske stroške je kril oblastni odbor v Ljubljani. Letos spomladi smo kupili stavbišče zn 18.000 Din in v preteklem mesecu smo si nabavili 35.000 kg apna. Na spodbudo župana K. Novaka je bil v nedeljo 28. t. m. »klican sestanek vseh všolanili posestnikov, da se ugotovi, ali so všolani posestniki pripravljeni dati potrebni les za zgradbo in dovažati potrebni materijal brezplačno. Sestanka se je udeležilo zadostno število posestnikov, kateri so [K> obrazložitvi cele situacije in priporočilu žujKina soglasno sklenili, da bodo prisj>evali potrebni les in voziti pesek in gramoz na tlako, kar se bo določilo po višini direktnih davkov. S tem se je napravil velik korak naprej. Ako se bo vse po dogovorjenem sklepu izvršilo, jc upati, da prihodnjo pomlad lahko računamo na pričetek zgradbe. Vendar pa nas še mori skrb m denar. Celotni proračun znaša blizu 1,000.000 Din, od katerega ni niti desetina nnhrnnegs, zatorej se obračamo na vsa višja šolska oblastva s prošnjo za izdatno podporo, ker edino le z večjimi podporami nam bo mogoče pričeto delo dovršiti. Ako bi pa morala občina, ki šteje do 600 prebivalcev, te stro-ftko kriti sama, ko je tako siromašna, bi bil lo pro-imd vimga prebivalstva. pokojnega kralja v naravni velikosti. Interesantne so slike, predstavljajoče najžalostnejše trenutke kraljevega življenja, ko je moral s svojo vojsko in narodom v najhujši zimi 1. 1915. preko zasneženih brezpotnih albanskih gora. Poleg teh slik visi v eni izmed sob ludi velika reliefna karta Kajmak-čalana. Delo odbora, ki zbira za muzej pokojnega kralja, je zelo otežkočeno, ker je veliko predmetov, ki bi bili za muzej velike važnosti, izginilo med svetovno vojno, še več pa jih je bilo uničenih. Veliko predmetov, ki so bili preje kraljeva last, je prišlo v roke zasebnikov. Vse te bo seveda odbor naprosil, da jih odstopijo brezplačno muzeju. Z otvoritvijo tega muzeja 1» ustreženo želji vseh častilcev pokojnega kralja, ki srčno žele, da bi se čimpreje sestavila celotna slika življenja kralja Petra Mtizcj pa bo obenem največji spomenik i poznim potomcem, ki bo živo prikazoval sliko življenja kralja, ki je bilo žrtvovano za rešitev svojega dragega naroda. V eni noči trikrat poizkušen vlom Rimske toplice, 25. nov. žc dolgo časa se pri nas vršijo razni vlomi in tatvine. Prod nedavnim časom so neznani tatovi ukradli nn ZeliČevi žagi v Jesenovem 13 m dolg gonilni jermen. Lastnik žage g. Zelič je razpisal nagrado 500 Din, ako bi kdo tatove izsledil, pa kljub temu jih še do sedaj niso izsledili ter trpi g. Zelič pri tem precejšnjo škodo. Skoro gotovo je. dn imamo nekje v bližini dobro organizirano tatinsko tolpo, ker se vlomi in tatvine vršijo kljub pazljivosti ljudi vedno dalje. Ne dolgo za tem, ko so tatovi obiskali Zeličevo žago ter od tam odnesli jermen, je bilo vlomljeno v hotel »Nova ]>ošta . Tudi teh vlomilcev še do danes niso prijeli. V noči od 23. na 24. so neznani tatovi napravili poizkus, dn bi prišli v kopališko garažo, kjer je shranjen krasen avto. Zljubilo se jim jc gotovo, da bi imeli za svoje tatinske pohode lep prijeten avto, kar bi jiiu olajšalo delo, ter bi ljudje tudi nikakor no mislili, da se tatovi vozijo v avtu. Kljub temu pa, da so se trudili priti v garažo na dveh krajih, se jim to le ni posililo, ker je bil menda zid malo pretrden, ali jih je pa mogoče prepodil zapozneli popotnik. Ko so videli, dn z avtom ne bo nič ter da v garažo ne pridejo, so delo opustili ter se podali po cesti v 5 minut oddaljeno gostilno »Pri lipi«. Poizkusili so priti v notranjščino hiše. Zaslišal je pa nezaželjene goste gostilničar g. Keršič, ki jih je prepodil. Tako so imeli tatovi ta večer res pravo smolo. Poizkusili so ta večer vlomiti še v eno hišo v Rimskih toplicah, kjer so jih pa tudi odgnali. Nekateri pravijo, da so tatovi imeli seboj avto, v katerem so se tudi po zadnjem poizkušenem vlomu odpeljali poizkušat drugam svojo arečo Orožništva vlomilce pridno zasleduje. Drugo kar tativno predavanje Velika udeležba pri prvem predavanju je pokazala zanimanje za vprašanje, ki je občečloveiko in izrazito krščansko, katerega kratka oznaka je Caritas (ljubezen). Ponovno vabimo ljubljansko inteligenco vseh stanov in poklicev, da se udeleži drugega karitativnega predavanja, ki bo obravnavalo za današnji čas prej>otrebno vprašanje: Caritas in mladina. Caritas in odrasli v Franciji. Predaval lx> g. dr. Alojzij Kuhar. Predavanje bo 2. decembra ob 8 zvečer v >beli dvorani« hotela Union in bo trajalo do 9. Vstop prost. Ponesrečen šolarček Ptuj, 25. novembra. V torek so bile ceste v okolici ves dan potne voznikov in pešcev, ki so šli na Katarinin sejem v mesto, ludi na cesti Hajdina—Kungota je bilo dovolj voz. Tako jih je šlo po cesti nekaj tudi tedaj, ko se je nehala šola. Prišli so štirje učenci in se obesili na voz. Med njimi je bil tudi šolarček Kerček Franc iz Sv. Kiingote, star 9 let. Vozniku to obešanje ni bilo po volji, pa je proti njim zamahnil z bičem. Vsi štirje so se zbali udarca in odskočili; trije so srečno ušli. ubogi Kerček pa je to otroško razvado drago plačal. Skočil je na cesto in ni bilo več časa, da bi se umaknil v pravo smer. Tedaj je namreč privozi! avtomobil g. trgovca Her-coga iz Frama. Učenec se jc z glavo zaletel ravno v desno svetilko pri avtomobilu^ razbil njeno šipo glava je bila v svetilki. Od udarca je omahnil in padel na tla. Trgovec jc to opazil in avto na mah ustavil, tako da ni vozil niti za pol dolžine avtomobila dalje. Avto je tako hitro mogel zavreti le, ker ni imel niti 10 kilometrov brzine. Ko se ;e ozrl, ie otrok že lezel izpod vozila. Takoj ga je naložil na svoj avtomobil in ga odpeljal v ptujsko bolnišnico. Ima razmesarjeno lice, nogo poškodovano in menda tudi praske na roki. Kinalu je prihitel v bolnišnico tudi otrokov oče, ves razburjen in žalosten. Kje je krivda, bo težko določiti, ker se je vse to zgodilo v naglici. Na vsak način pa bi otroci morali opustiti nekatere svoje grde razvade, ki se večkrat žalostno končajo. Saj še ni dolgo, ko se je podobno zgodilo v Lancovi vasi. Cigansfia nadloga Bloke, 27. novembra. Že skoro 14 dni nas nadlegujejo cigani. Čae bi že bil, da bi oblast to nadlogo pognala nazaj, odkoder je prišla. Cigani so doma s Hrvaškega In jih je kakih G šotorov. Imajo 10—15 konj. Dan za dnem beračijo od hiše do hiše in ti govore: >Go-spodine, daj mi malo sena i slame da ti bom karte šlagala, in ti srečo povedala.; Ce odgovoriš, da ne daš, ti grozi z nesrečo in pravi, da mi nismo pošteni ljudje in oni pa, da imajo pravico prositi. Cigani se najrajši naselijo na tako imenovanih Škalcah pri Lužarjih, občini Lužarje—Velike Lašče. Tu se drže navadno kakih 8 dni, da lahko obe-račijo vas Lužarje in duhovsko sosesko občino Bloke. Ko oberejo vse, se preselijo v gozd špice nad vasjo Runarsko ob cesti Bloke— Sodražica. Tu uo potem toliko času, kolikor sami hočejo, čas bi že bil, da bi bilo ciganske nadlogi4 konec. Samo plačane srcChc bodo zadele pri žrebanju loterije Doma služkinj I. decembra. Pošlji tnkoj denar, ko naročiš srečke, nn naslov: Zadruga Služ-kiniski Dom v Ljubljani, Semeniška ulica 2 9iai pravile ? Kader potujem z vlakom, se nikoli iie zapiram v ozka kupe je. I' takem kupe ju. gospod urednik, se ilotek prac mi ugodno ne počuti jn ludi nič ne izve. /a/o se raje pomaknem v ostali del vagona, ki je nekako nehote poslal prostor za naroden »piebs*. Tu najdeš kmeta in delavca, ogovoriš jih in si t) hipu sredi najtivahnejšega pogovora, ki li kratkočasi vožnjo, ria si naenkrat na zaieljenem mestu. Zadnjič enkrat sem bil priča živahnemu pomniku dveh preprostih, « odličnih kmečkih gospodarjev. Pogovor se je zasukal lako. da sem zredi I marsikaj zelo bridkega za našega kmečkega človeka. Prvi kmet. ki je bil župan v eni izmed večjih slovenskih občin, je razkladal, kako teiko opravlja svoj županski posel. I srk ilan namreč prihajajo k njemu občani, ki nui kažejo reke :u /darilo davkov. Ti. župan, je rekel eden, dukajla sem prejel pa/rir, da moram plačati v roku 15 dni toliko in loliko za franke.-. Kje pa bom vzel? Pridelal sem toliko, da bom za silo mogel preživeti svojo družino. Prodal ne bom nič. ludi živine ne morem. \a strani nimam )>rar nič in sem te prišel prosil, da mi posodiš loliko, d„ bom mogel davkariji odrajtati. kar zahteva. Rešil me boš sramote, ria me ne bodo rabili. Tako je povedal. 2u}>an mu je posodil. Toda ni minila ura :a tem, ie že drni/i prišel in potmi trelji. Tem seveda ni mogel več ustreči. Sposodili so si drugje. Toda lo so šele eni davki. Pridejo pa še banovinski in poleni ogromno povečani občinski. Dan za dnem moram poslušati same prošnje, sama moledovanja. Tako je ložil slovenski župan. Njegov sosed mu je živahno pritrjeval. Vi čuda., je zaključil žu/Hin, da se občinski možje odpovedujejo svojih županskih mest. Marsikomu se kmetje smilijo, nekateri pa se naveličajo večnih tožb in prošenja To je. gospod urednik, rox populi, ljudski ilas. Tako govori kmet, ki bi moral bili k- al j na svoji zemlji. Gospodarska kriza je zajela našo vas. Kdor se zareda. kaj pomeni kmet. prvi pro-durent v vsaki državi, se bo zaredel vse teže lega dejstva. Obenem pa se bo ozrl nehote ua konzu-menta, pri katerem bo videl še rečje gorje. Namesto cenenih pridelkor, ki pridejo iz vasi v mesto, mora konzument kupovati in drago plačali blago, ki je bilo uvoženo in ki je naradno žalibog pol lisle prednosti kakor domač proizvod. Stojimo sredi vsesplošne gospodarske krize, iz katere bo edini izhod la. da se razbremeni naš producent — kmečki človek! Koledar Četrtek, 27. novembra: Virgilij. škof; Bernardin Foški. Osebne cesli — Poroku. V cerkvi sv. Marjete pri Trebnjem se je poročil v ponedeljek gosp. Anton Z u ■ p a n č i č z gdč. Kozalijo Gabrijel. Obema, pridnima delavcema v naših kulturnih organizacijah, želimo obilo sreče. — Poročil se je v nedeljo v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani strokovni učitelj nn meščanski šoli v šl. Vidu nad Ljubljano, akademlfnl slikar gospod Hvala J ust z gdč. Marijo Koršič iz Ljubljane. Obilo sreče. 7b neor'*etne jesenske dneve NIVEA - CREME Nadrgnite ž njo vsuK dan svoj oura/ in roke m sicer no samo vsult večer pred počitkom, marveč tudi med dnevom, predno se podasle na oster zrak Nivea c emu se ne moro nadomestiti, ker iijOn posebni učinek leinelii na eucerdu, ki gu vsebine edino le ta kr mu Nivea crome prodira naglo in temeljito v kožo ne dn bi puščala za seboi kak sijaj, in sumu ona krema, ki povse prodre v kožo. moro blagodejno vplivali na kožno staničje. škatlje po: 5'—. 10 — in 22'— Din: tube po 0 — in 14'— Din Proizvajalec v Jugoslaviji: Jugosl. P. BeiersdorI & Co.. d.s.o.j.. Maribor Gregorčičeva24 Žena umorila moža? Mož zgorel v goreči hiši KADAR NE MORETE SPATI je vzrok temu prevelika utrujenost, kar je večkrat tudi znak izčrpanih živcev. Rešite se te neprijetne nevarnosti, če jemljele dnevno skodelico OVOMALT okusne koncentrirane hrane. Dobiva sc v vseh lekarnah, drogerijali in boljših špecerijskih trgovinah: velika škatlja Din 56—, srednja škatlja Din , mala skatlja Din Hi'—. Novi Grobovi + Jožeta Gajcta. V torek popoldne je umrla v splošni bolnišnici ga. Jožefa dajeta, roj Ži-dan, mati strojnega stavca v Jugoslov. tiskarni in vnetega krščanskega prosvetnega delavca g. Jožefa Uajeta, in Franceta, člana »Ljudskega odra . Pogreb blago pokoj niče bo danes oh 4 popoldne iz splošne bolnišnice. Naj počiva v miru! Preostalim, posebno pa sinu Jožetu naše naiiskreneiše sežalje! -j" Sv. Gregor na Dolenjskem. V nedeljo 23. t. m. smo zakopali gdč. Marijo C v a r o v o , poSino uradnico v pok. Prepeljali so jo z avtom mestnega pogreb, zav. iz Ljubljane. Pogreb se je vršil ob pol 12 ob obilni udeležbi na domače pikopaliSče. Pevski možki in meSani zbor ji je zapel tri žalo-slinke v slovo. Izpolnjena ji je bila želja, da počiva med domačimi. N. v m. p. ■f" Na Zgoši pri Begunjah je 2o. I. m. umrl daleč znani kovač Ivan R e s m a n , p. d. »Čufank-t. Bil \y mož poštenjak, ki je vsakemu rad dobro storil in živel in delal za svojo družino. N. v m. p.! Mala kronika ir Nj. Vel. kralj Aleksander odlikoval poljske zastopnike. Z ukazom Nj. Vel. kralja so odlikovani /, redom sv. Save I. stopnje g. I-eo Janta PolČinskl, j »oljski minister zn kmetijstvo, VI-told E. M. Stanljevič, poljski minister za agrarno reformo, Evgenije Kvlatkovski, poljski minister trgovine in industrije in Francois Doležal, podlajnik poljskega ministrstva za trgovino in Industrijo; z redom sv. Save II. stopnje dr. Adam Roze, ravnatelj ekonomskega oddelka poljskega ministrstva zn kmetijstvo, Anton Roman, ekonomski svetnik poljskega ministrstva za zunanje zadevo in MijeSislav Topolovskl, ravnatelj trgovinskega oddelka poljedelskega ministrstva za trgovino in industrijo; z redom sv. Save III. stopnje Jan Zigotinski, šef tajništva poljskega ministrstva za kmetijstvo, Ladislav Sidnev Sadovski, šef sekcije poljskega ministrstva trgovine in Industrije, Jan Tardevskl, načelnik poljskega ministrstva zunanjih zadev in Ladislav Dorier Dernntovič, šef odseka |>oljskega ministrstva za zunanje zadeve; z redom sv. Save IV. stopnje Emrlk Setelskl, svetniški pomočnik poljskega ministrstva ir.«rt;ne' jn industrije, Stanislav Sog. šef odseka Oljskega ministrstva zn trgovino iu industrijo; z redom sv. Save V. stopnje Anton Rnlinski, tajnik ekonomskega odseka poljskega ministrstva za zunanje zadeve. Z istim ukazom eo oj>ro»čcni vseh tak«. Maribor, 20. novembra. Plameni so bušnili iz poslopja pri Znidarjevlh v Loki pri Framu. Ob tem znamenju so takoj prihiteli na lice mesta sosedje in nato ognjegiisci. la prično z gašenjem. Vendar se je ogenj tako zelo razširil, da ui bilo niti mogoče ogeuj omeji*!, ampak je hiša Čisto pogorela. Izpod ruševin so izvlekli zogljenelo truplo 27 lelnega viničarjn Štefana Žnidarja. Nad lem dogodkom pa jc ležalo nekaj skrivnostnega, težkega in grozotnega. Pred hišo namreč stala 47 letna žena, viničarjeva soproga Amalija Znidarjevu. ki je pripovedovala okoli stoječim, da o je njen mož Štefan napadel In v razburjenosti pognal v njo petrolejko, ki se .> na tleli razbila, radi česar naj bi se bila vnela slama, ki je bila v kuhinji na tleh. Ljudje so pričeli domnevati nato pn govorili, dokler ni oblast na jiodlngi vsega lega uvedla preiskavo. Pri obdukciji je namreč prišlo na dan, da ni nastopilo smrt Štefana Žnidura ra-li inorebil nega zadušen ja. Na glavi so so namreč poznali sledovi udarcev, prizndejanih z nekim topim oro Ijein. Sum se je vse bolj zgoščeval okrog žene Štefana Žnidarja, Amalije. V hiši so bili namreč prepiri in razprtije na dnevnem redu. Uuzen .ega so vedele nekatere priče ludi pripovedovali, da je Žnidarjeva žena govorila jki vasi, da bo svojemu možu, ki je bil 20 l.'t mlajši od nje m mi katerega jc bila Žnidarjeva zelo ljubosumna, že pokazala Rad i tega so ženo aretirali in jo privedli v zapore mariborskekga sodišča. Kako se je zločin izvršil? Na podlagi dosedanjih rezultatov preiskav organov se domneva, da se je zločin izvršil na sledeči način: Mož Štefan Znidar je tedaj po jiripovodovanju nekaterih prič prišel precej vinjen domov. Ker so se razmere med zakoncema, zlasti v poslednjem času zelo zaostrile iu je Žnidarjeva vsekdar, kadar je njen mož hotel zvečer iti ven, iskala povoda za prepir, je tudi topot med obema zakoncema, bržčas po moževi vrnitvi, prišlo do prepira, v teku katerega je žena. razdražena in razburjena, sodeč po raznih sledovih na obleki in nn glavi fioknjrirga Štefana Žnidarja, zgrabila za sekiro in zamahnila po možu. ki se ,'<• zgrudit nezavesten ua tla. Smr: je bržčas nastopila kmalu za leni radi olrpnenja možganov. Sedaj se je žena najbrž zavedla svojega dejanja. Da bi zakrila vsako sled, je zanetila požar, da bi na In način zavrla uvedbo preiskave. Na drugi strani pa domnevajo, da je žena izvršila zločin, ko e mož spal v postelji. V naivnem presojanju položaja si jc Žnidarjeva oči vidno izmislila gori navedeno zgodbo o petrolejki, ki pa se ni mogla ohraniti radi tega, ker so ljudje bili prav dobro poučeni o žalostnih razmerah, ki so v.adalo pri Žnidarjevih v Loki pri Frautu. Razen tega »o našli petrolejko s cilindrom pri gašenju docela nc|>oškodovnno. Sosedje vedo prav dobro, da so pri Zuidarjevih imeli eno samo petrolejko. Ljubljana Zasačeni vlomilci L'goden slučaj in pa vestnost policije, sta pripomogla, dn so bili aretirani trije nevurni vlomilci takoj po izvršenem vlomu. V sredo okoli I /jutruj je stanovalec hiše št. 9 v Prešernovi ulici obvestil višjega »tružn'ka Franceta 1'išotu, da jo slišni na dvorišču sumljivo govorjenje. Višji stro/.iiiki Pišot, Dornik ic Ju-nežič so takoj preiskali vse dvorišče in opu-zili. du so vlomljena vrata v trgovino s čevlji Doko«. V kolu so našli stražniki dvu paru čevljev. Policija je takoj ponoči uvedbi racijo zu raznimi sumljivimi tipi, zjutraj ob polh jc PJŠot ustavil nu oglu Puhnrjcve ulice in Dunajske ceste dvu sumljiv i mladeniču, ki ju jo aretiral. Bila sta 25 letni Robert Acliuiunn, slaščičar in potnik, domu iz Mariboru, ter 20 letni ključavničar Franc Erjavec. Ko je stražnik vedel oba nu policijo, jc. Acliiuunit vrče I nu tla srebrno uro iu dozo zu puder. Stražnik na je to opuzil in Acliniuiin jc moral zonet oboje pobrati. Pri Erjavcu je policija nušlu uri osebni preiskavi tudi srebrno uro. Obu urctiranca stu priznala. Policija jc napravila tudi hišno preiskavo in je nu domu vlomilcev nušlu nekaj čevljev. Oba vlomilcu sla povedala, da je z njima vlomil tudi ključavničar Anton Serčnik. Tega je policija uretirala ob 7 zjutraj v delavnici v šiški. Arotiruuci so priznali, du stu Erjavec in Serčnik zukopulti osem parov čevljev v Tivoliju zu zidom Cekinovcga uradu. V teku dne je policija nušlu vso ukradeno čevlje, skupaj Ј4 parov, in vso'srebrnimi, ki so jo pokradli pri vlomu. Lastnik trgovino pravi, do so bilo ukradene stvari vredne okoli 60.000 Din. Vsi trije lički bodo izročeni sodišču. Miklavžev večer v Unionu dne 5. decembra ob 7 zvečer Ctrokoifi kavo? Oa. ali samo kofeina proslo zrnato kavo KAVO HAG -Ar Bivši nadvojvoda Leopold Solvator v Zagrebu. V nedeljo je prispel v Zapreb bivši avstrijski nadvojvoda Leopold Salvator. ki jo pred vojno stalno bival tam, in sicer v palači barona Vraničanija. Nadvojvodov sin sc je poročil z Za-grebčnnko. Pozneje se je Leopold Salvator naselil na Dunaju. V nedeljo je zopet obiskal Zagreb m se nastanil v hotelu Croatia-. V torek je odpotoval na morje. Bivši nadvojvoda Leopold Salvator je star sedaj (10 let. •k >Skok čez kožoc. Akademski klub nionla-nislov v Ljubljani, ki je obenem edini le vrste v Jugoslaviji, priredi dne 7. decembra t. I. svojo tradicionalno rudarsko slavnost Skok čez kožo . Združeno s Skokorac pa priredi klub z vsemi rudniki Jugoslavije prvo skupno proslavo zaSČilnice radarjev. sv. Barbare. To bo prvikrat, da se na lako slovesen način obhaia rudarsko slavje, ter sv. Barbara in je lo prva prireditev te vrste v naši državi. Ta prireditev ima predvsem kulturni pomen, ker gre čisti dobiček v koris! rudarske knjižnico, ki v veliki meri pripomore pri izobrazbi svojih članov-rudar-jev. -Skok in »sv. Barbara se bosta vršila v vseh dvoranah hotela »Union;. Veliki pomen te prireditve pa potrjuje tudi dejstvo, da je klub izposlorval za udeležence 30% popust na železnicah, in to za vso razrede. Vs'.op izključno proti vabilu. Reklamacijo na -Skokov odbor AKM«, Llubljana, Univerza. ir Kmetijskim strokovnjakom. Društvo kmetijskih strokovnjakov za ljubljansko in mariborsko oblast vabi na druš veno letno skupščino, ki bo v nedeljo 7. decembra 1980 v restavraciji Zvezdi (pri Krapežu) v Ljubljani; začetek ob pol 11. Na dnevnem redu je poleg običajnih zadev še znižanje članarine; reorganizacija druš'.va, sprememba društvenega naslova v Društvo kmetijskih strokovnjakov zu dravsko banovino , omogcčili vstop vseh absel-ventov kmetijskih šol v društvo; referat д. Susliča o poskusnih krožkih z umetnimi gnojili; poročilo o Belletovih rokopisih: poročevalec g. ravnatelj Žmave; volilev novega odbora. Na občili zbor so vabijo predvsem vsi bivši člani, absolventi vseh kmetijskih šol, ne glede na lo, če so letos plačali članarino. Za redne člane pa je udeležba obvezna. Oni absolventi kmetijskih šol, ki nameravajo pristopili k društvu kot člani, so vsi dobrodošli. •k Kolo strlo dečku nogo. Osemletni kočarjev sin Jože Čebular iz Škofljico v občini PodborSt pri Št. Vidu nu Dolenjskem jc šel včeraj zjutraj v šolo. Na cesti sc jo obesil na neki voz iu po nesreči vtaknil desno nogo v kolo. Kolo jc dečku strlo nogo. Bil je prepeljan v bolnišnico. ic Avtobus v orepi'd. V nedeljo zvečer se Je na cesti med Fcčo in GoraŽdo ponesrečil avtobus, ki je vozil iz Foče v Sarajevo. Pod cesto zija tu 20 tn globok prepad, (lavno na leni najbolj nevarnem kraju je avtobus srečal tovorni voz. Šo-ler je uslavil av.obus tik preti konji. Molel se je izognili, da bi ne za vozil v konje, pa je zavil avtobus na de:-sno. V tem pa se je avtobus nagnil in se prevrnil v prepad Sreča je bila. da sla Ti m l>od ceslo rastli dve močni bukvi. Vanje se je zajete! avto in obstal, štiri potnike je vrglo iz avtomobila in so se zvalili v prepad. Trije so bili težje raireni, eden pa le malo. šoferju pa se nI nič zgod iio. ir Pri astmi in boleznih srca. bolečinah v prsih, pljučnih boleznih, skrofulozi In ralii-tisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev г uporabo naravne ;>Franz-JoseI« grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jellčnih, da so s »Franz-Josef« vodo zginila zaprtja, ki so pokažejo v začetku bolezni, ne dn bi se bila pojavila pričakovaua diareja. — >Pranz-.Tose!« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah. ir Pos se ni ii jc zagrizel v obraz. Rosna nezgoda se jc pripetila včeraj lOle'neinu delavčevemu sinu Ivunu Zemljiču iz Štcpun.je vasi št. 114. Tu jc šel včeraj ob pol I popoldne iz šolo. Nu cesti pu so je od nekod utrgal velik pes, planil na dečka iu se niti zagrizel v obraz. Pregriznil in u jo nos in obe ustnici. Deček jc bil prepeljan v lioliiišnico. Lastnik psu je znan in bo imel zaradi psa šo sitnosti.. ir Izšla je knjižica »Čudodelna svetinja-(v spomin na stoletni jubilej prikazanja brezni. Ma'ere božje Kalurini Labure). Poroča o zgodovini in pomenu čudodelne svetinje. Stane 7 Din, jio pošli 8 Din. Pri večjem živilu p š nina razmeroma nižja. — Naroča se v misijonski hiši v Ljubljani, Tabor 12; dobi se tudi v Jugoslov knjigarni in proda'alni Katol. tisk. društva (H. Ničniun) v LjubPani. -k Stenski koledar za leto 1931 je že izšel. Koledar je običajne oblike, ki je za dom in za pisarno, za trgovca iu obrtnika, za zasebnika in zavode še najpriklndnejša. Poleg koledarskega dela je tudi se prostor za beležke, dalje poštne določbe, in to vse na eni strani, ue na dveh straneh, kot je bil do sedaj običaj. Okusna izdelava v večbarvni lito-grafiji bo koledar gotovo priljubila vsakemu, vsled samo enostranskega tiska je pa sigurno najbolj praktičen izmed vseh do sedaj izišlih. — Stenski koledar prodajajo vse ljubljanske knjigarne po 6 Din komnd, preprodajalci naj se zglasc pri založnici, Jugoslovanski tiskarni.: v Ljubljani. Koeeire Alkohol izdal tatova. Policija in or^žništvo so izsledili družbo, ki je kradla in prosi; čila. Ti-sli dan so imeli člani ie družbe precejšnjo srečo, da so nabrali — jki beraško — denarja in raznih oblačil. Izdajali so se za brezposelne. Zaslužek pa so želeli pustiti v neki gos lini. - Vina na mizo! Toda vinček jih jc razgrel in postali so kora'žni — v lem slučaju z jezikom Razgovor je nanesel v njihovo ta;nos lužbo. Začeli so še prerekali. Oko pravice pa jih je poslušalo, in bili so prijeti. Pri zasliševanju je bila stvar vedno bolj zamotana, tako, da so obdolžene še drugeo sobe. Dobro kupčijo so delali. Kradli so, potem prodajali in se zopet polastili prodanega blaga. Denar pa zapilL Preiskava jo odkrila še druge nečednosti Našli so predmete, ki so zmanjkali po raznih lukaišnjih tovarnah Zadeva bo izr;četia sodišču. V tem slučaju pa je bil alkohol enkrat koristen. Premoženisko uprava mestne občine je podelila kot nnjvli'emu ponudniku gostilno in stanovanje ge. Klemenč'čevi, las'nici velike kavarne. Gospa KlcmenSčeva prevzame 1. decembra t. 1. DRAGO GORUPiCG. Ljubljana, Miklošičeva cesta 14/11. Vam nstdi solidne in vseh cen damske zimske plašče PRIDITE in oglejte si zalogo brezobveznol Prireditelji se liu vso mor |»iizuilcvujo, da izvrše pr ristavo obdaro\anja otrok po Mikluv/ii res m»rjio-velu-a«tun •»» tudi tuuiu pomenu in priliki dostojno. Miklav/ bo prišel v ei-jiijnem spremstvu Antona, n.idunpelu in JU anerlov. Peklen-nčak Lueircr bo pa nastopil s\oiiini M» pck'ciičfki. kateri 1нИо .skušali uveljaviti svojo pek'ensko mof\ vendar d**-stojno v strogo odloeeneui prostoru (v peklu«), dofim чз med občinstvom ne bodo pojavili. — Mejna razsvetljava. Veličastni prizori. Godba. — Vsa pr reditev se bo izvrši'u tekom dobrih dveli ur, kar bo najbolj ustreženo star Sem, ki bodo svojo o t ro6if't; na ta večer le z malo zamudo šo vsceuo ZRoda.j r-prn\ili k počitku. ** ф, ** m* ** a , Kai bo danes7 Drumu: Sveti plamen. Kod E. Opera: Prireditev Rdečega križa. Izven. Nočno službo imajo lekarne: Mr. Ba' ovec. Kongresni trg; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 7«; mr. Hočevar, Šiška VIL 0 Pogreb ge. Jožefe Gajcta. kat. društvo rokodelskih pomočnikov vubi svoje člane, da sc po možnosti udeleže pogreba blugopokojne gospo Jožefe Gujetu, matere društvenegu po cista ros t c g. F. Gajcta. Pogreb bo danes v četrtek oo 4 popoldne i/, veže splošne bolnišnice lin pokopališče k Sv. Križu. Blugo Jfospo priporočumo vsem društvenim članom v molitev. Svetila ji večna luč! O Krščansko žensko društvo priredi kukor vsako leto tako tudi letos Miklavžev večer 5. deccmbra, namenjen muli deci in obdarovanju revnih otrok. Prireditev bo v boli dvorani Unionu. Pričetek ob 16. uri — Vstopnine ni. Darovi so sprejemajo \ potok, samo od 1 do 2- 0 Glasbene točke časnikarskega konccita. \a časnikarskem koncertu dne I. deccmbra v L'nionu sc bodo izvajalo naslednje glasbene točke: Državna liimiiu. I. Dr. losip Čcrin: »lz vrela ljubavic. Izvaja orkester 40. pcšpolku Triglavskega« pod vodstvom višjega kupelniku dr. j. Čerilla. 2. Mudonu ob /iiiagi«, Burčica« (Oskar Dev). Poje pevski zbor državno realke pod vodstvom učitelju petju g. I. Krnmolca. ■v P. II. Sattner: Vstal jo Gospode. Dr. F. Ki-movcc: »Domovina bela golobicac. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon pod vods vom g. Zor-ka Prelovcu. Po odmoru: 4. Arijo in pesmi. Poje prvi tenor zugrebško opere ц. Marij Šimenc. 3. F. Adamič: Zabučaio gore« (»Teče. voda«), M. Ilnbud: Potrkan ples«. Poje pevski /bor Glusbcne Matice pod vodstvom opernega ravnatelju g. Mirka Poliča. 0 Novost v tramvajskem prometu. Naš ljubljanski tramvaj se zadnje čase hitro modernizira. Ne samo, dn grade sedaj novo progo, ludi na stari progi je skoro vsak dan kaj novega. Seda je malo-železnlškii družba uvedla no v osi, tla morajo potniki vstopati in izstopati na desni strani tramvaja, mesto na levi. S leni sc je ljubi.nnskl tramvajski promet prilagodil ostalemu prometu, ki se vrši že dolgo časa vedno na desni strani. — Maloželez-niška družba bi rodn odpravila postajališče pred streliščem Tablica je sicer že izginila, vendar se tramvaj še ustavlja, če želi kdo vstopili ali izstopili. Sedaj pa so dobili kondukterji baje nalog, naj lake (Klinike pouče, naj vstopajo in izstopajo na rednih jiostajah. Maloželezniška družba je obljubila komaj pred nekaj dnevi v časopisju, da bo pred streliščem zasilno postajališče, v slučaju potrebe. to se pravi,' če bo kdo želel vstopiti ali izstopiti. Občinstvo se to obljube zaveda. Postajališče pred streliščem jo potrebno. Tam vstopa in izstopa iz tramvaja sorazmerno dosli potnikov, morda še celo več kakor na kateremkoli drugem postajališču dolenjske proge. Vsi prebivalci Žulj a ve vasi na Galjevlci in Orlove ulice so za to postajališče in tudi prav inncgo vojaških oseb. ki se vozijo do strelišča, hoče tam vstopati in izstopati. Zato naj tam postajališče tudi ostane. 0 Klub esperantistov v Ljubljani vabi esperantiste in ostulo publiko b zanimivemu predavanju, ki so bo vršilo nocoj 2". t. m. ob 20 v Narodni kavarni. Prednvul bo s skioptičnimi slikami svetovni po1 nik g. tdiniind Zsclieilc o temi: »Peš okoli svetne. Vstop prost. O Iz policijske torbe. Včeraj slu biln aretirana dva mladeniča, in sicer 23 letni lluscin Macnnovič iti Cazina in pa 27 letni Jože S. Prvi sc je na neki stavbi na Dunajski cesti razjezil nad svojimi sodelavci, izvlekel nož in grozil, du bo vso zaklal. Zaradi nevarno grožnje jc bil aretiran. Druccgn je policija zasačila, ko je na tovornem kolodvoru snlczul na vagon in kradel premo?, last tvrdke Мауог. 0 Polenovko namočrno, suho mlado, najboljše kvalitete vedno v zalogi nadalje brusnični kompot, izbrano koroško blago na drobno in veliko po najnižji ceni nudi delikalesa h. R. Kovačtč, palača »Pokojninski zavod«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 32. -A- Spominjajte so »Doma slepih«! Položnica št 14.672. Slovenski si kar v lužiških Srbih Razgovor $ slikarjem A. Terslenjokom Maribor, novembra. Redkokdaj vid iS Trsteujaku v domovini, zalo sem izrabil priliko, da ga izprašam o lem in onem, ko sem pa videl sedeti za mizo v mariborski kavarni »Astoriac. Res je, domovina ne ve veliko o njem — pri nas je prav malo razs.avljal, a v Vragi uživa čedno imo. Doma je Trstentak iz vasi hiam-njak pri Ljutomem, kjer jo zagledal luč na starega lela dan 1804. Obiskoval je obrtno šolo v Gradcu in Zagrebu, v Pragi pa je dovršil slikarsko akademijo. Slišali smo, da se jo mudil mod lužišklmi Srbi, kjer je delj časa slikal, zato sem ga najprej vprašal, kako je prišel med lužiške Srbe in kaj je lam delal. iKot študent v Pragi sem videl razstavo lužiških molivov češkega slikarja Kuba. 2e tedaj so mi jc hotelo po Lužici. V Parizu, kjer sem nekaj časa živel, sem se seznanil z Madamc do Phauli-peau, podpredsednico druš'.va Les ainis dosLusaces. Nagovarjala me je, naj grem v Lužico. Pozneje me je navduševal za lako polovaive tai'nik Čes ' oslo-venekega lužiSko-srpskega spnlka, gospod černy. Dobil sem nekaj priporočil in sem jo mahnil poleti 1028 na svojo pesi, brez podoor, v Hudlšin Seznanil sem ec z vodilnimi luiiSko srbskimi osebnostmi, ki so mi dale iztrebila pojasnila in direktive. Prepotoval sem najprej gornjo Lužico ob Spre-vi potem šo dolnjo. Zanimal sem se zlasti za narodne noše lužiških Srbov, katerih najbolj karakteristične sem ujel v svoje slike, Njih narodne noše eo jako bogate, zelo pestre in zelo različne. Od vasi do vasi se razlikuieio v barvi ali v detailu, tako da je opis teh neš jako kompliciran. Gorje pa je, da prihaiajo narodne noše iz mode in vedo Ic še stari ljud e, ob katerih prilikah jo nosili to ali ono barvo, kako bodi povezan Irak. Pogovarjal sem se o teh stvareh s starimi ženicami, a jc spočetka šlo težko. Ljudje itnajo nezaupanje, ker se boje — na prvi pogled napravilo lužiški Srbi na človeka vtis, kakor da so zaprti in bojazljivi. Toda kakor hitro je led predrl, kakor hilro uvidijo, da nisi prišel s političnimi nameni, da si Slovan — spe/znaš v njih Izredno prijazen iu gostoljuben 1 juri. Presedel sem marsikaeri večer v družbi ktne'skih očakov in žcnic. ter k metu kili otrok ob ognjišču, izpra-ševal po šegah, navadah in običajih, kateri so mnogi ohranjeni še iz poganske dobe polabskih Slovanov. Se veti a — teh podatkov nisem nabiral v znanstvene svrhe, dasi bi zaslužili posebne izčrpno razprave — marveč za svo'o laslno rabo in da zadostim svoji radovednosti. Tako sem romal po listi deželi zdaj z vlakom, zdaj na kolesu, zdaj peš. O božiču 1. 1028 sum nn pobudo in pod okriljem Mn-žice Srpske priredil v Budišinu razstavo večinoma nedodelanih skic, za katere mi jo dal tudi budi-sinski Narodni muzej, ki jo sicer v nemških rokah, mnogo gradiva prav ljubeznivo na razpolago. Razstava je imela v moralnem in ludi v gmotnem oziru zadovoljiv uspeh. Nemški časopisi, od katerih sem pričakoval, da me bodo napadali, so mojo razstavo v moje veliko presenečenje simpatično pozdravili. Ob takem zadržanju tiska so se vsi Luži-čani čudili. — Pozneje ee:n prenesel razstavo v Prago — lo je bilo lela 11«». P rezi d en t Манагук in prosverno ministrstvo »la kupila moje slike. Ko sem gradivo omenjenih razstav bolje izdelal, sem ponovno razstavil — tokrat pol protekloratom jugoslovanskega poslaništva — v Pragi in v Uraden Karlovem. -- Zdaj »mi stvari prenesel sem. Nameravam jih razstavili nemara o božiču v Zagrebu — tam pod okriljem Prijateljev lužiških Srbov —, po'.em še v Ljubl'ani. V Mariboru ostanem, dokler ne abeolviram teh razs'av . . če me nc zgrabi iu po'dem po svetu' — in tiše, zaupno dostavi — »tako rad bi šel ."pet v Pariz!... Spomladi razstavim v Pragi.. .« Glodam mu v žive, nemirne oči. Zdaj. zdaj se mi zdi. zapoje iz njega pesem ogrske puste, ali se zasvetijo monimartreke lučke, ali ga -zavije oblak dima, na vlaku, ki drvi v jesensko metno p krajino. Kavarniška muzika svira svoj modni šlager... v Trstenjakovih očeh je liha vlaga. >Stojte — govoril« sva o narodnih nošah. Zdaj mi povejte še kaj o svojem slikanju. »Da, Luž;ce so bile folklora. Kad bi bil slikal krajine. Morda jih še bom. »Tako nepripravljeni, veni. se ogibate mojemu vprašanju — večnemu vprašanju žurnalisln: Itako delale? Mr/.i vas govorili o stvareh, ki se no dado povedali nc na kratko no na dolgo...< »Rad bi se menil z vami o lakih slvareh. Tcda ne bi smeli jih dati v časopis. Tega nc maram. — Slikarstvo. Kaj je slikarstvo? Kdo je po mojem mnenju slikar? Zdi se mi, da je le malo slikarjev pojmovalo pravilno slikarske vrednote. Ne zdi so mi prav, da se slikar bavi s filozofskimi problemi. Slikar je Renibrandl — on nc kolorlra, marveč elika. Barve kot lake ne оквШгајо, ampak barva mora biti tisi objekt, ki ga slikam. Novi: Favory, Kiesling... Notranja sila inora biti itak že a pri-ori v slikarju.« »Kaj pa o predmetu slike?« »Slikam, ker naenkrat čulim potrebo, da naslikam —• karkoli je. Pri le.m ne delani kompromisov, ali analiz. Slikani, kakor Čutim in kar čutim. Objekt, ki ga more kdo rešiti drugače, n. pr. s peresom, zame kot slikarski objekt ni nič vreden...: Ko sva so tako pogovarjala in sva oba iskala izrazov, da si dopoveva, kar bi želela, je pristopil Radivoj Rehar... Se sem opazoval Trs'enjaka, ki je utihnil in poslušal druge pogovore. Bil je postal nekoliko topel, kakor da se je vnelo v njem, proti koncu najinega razgovora. Zdaj jc sedel skoraj siv in je molčal. »Kaj delajo slikarji v Ljubljani? Mnogo jih Je tam, kajne?.. .r me jo vprašal uro pozneje, ko me je spremljal v pozni noči na kolodvor in sem lamudil vlak. Prvikrat v življenju. s. š. Ljutomer Tajnost bratomora pred 21 leti Drugi dan razprave. čudno? Kmetijska kriza vlada, rži in pšenice vsepovsorll dovolj, na ponudbo, pa še po nizki ceni, pa ge ti vseeno z»odi, da popoldne v Ljutomeru pri vseli Ireh pekih ne dobiš niti ene ženi-lje, kaj šole hleb kruha. Ljudje se sprašujejo, odkod to in čemu? Tobačni paviljon na Glavnem trgu je zra-slol do vrha strehe, s ponovnim dovoljenjem mestne otčine. Svoj čas je občina nadaljevanje zgradbe prepovedala, ker jo zidarski mojsler začel paviljon pradlti brez predhodnega dovoljenja gradbene komisije. Del stopnic proll osnovid šoli, v neposredni bi'»ini ledenic, naj da občin« popraviti, ce so njena last. Vse os'alo je dal popravili krajni šolski odbar. Na lo slran jo pot bližja in feularji hodijo po lej poti. 2e sedaj je nevarno, bliža se zima, poledica bo povucčala neizogibne nesrečo. Maribor, 20. nov. Danes se je nadaljevala obravnava proti Anionu Kozjaku iz Kaple; tudi ta razprava jo ob zasliševanju prič nudil« precej zanimivih momentov. Obtoženec jo tudi danes vse od kraja tajil in zanikal. Pri vsakem predsednikovem vprašanju v zvezi z izpovedbami prič sc jo obtoženec v prvem trenutku delal kakor da vprašanja ne sliši; vsakokrat ga jo moral zadaj stoječi paznik s primernim fizičnim opozorilom spomniti na dolžnost odgovora, nakar je bilo vseskozi čuti stereotipni obto-ženčev odgovor: :Na-a; to ni res.c Posebno zabavno za navzočo poslušalce jo bilo zasliševanje šestih kaznjencev, ti katerimi je bil obtožencc sku-paj v zaporih. MIKLAVŽ prlhafa in obdaruje pridne otroke z lopo alumin jaslo kuhinjsko garniturco, vedricami za pesek, lopaticami i. t. d. katere so v bogati izberi pri tvrdki STANKO FLORJANĆIC LJUBLJANA. Sv. Petra cesta 33 Ofr'elte si Izložbe! Marfhor U Srebrno poroku obhaja danes v ožjem krogu popularni »plačilni' v kavarni ^Central Rudolf Koritnik s svojo soprogo Ano. Obče priljubljeni in zgledni zakonski dvojici ob lepem slavlju naše naj-prierčnejše čestitke! □ Smrtna kosa. V Studencih jc umrl v starosti 57 lei uradnik drž. železnic Alojzij Kamel; pogreb bo danes ob 10 iz mrtvašnice na sludcn&kem pokopališču. — V Koša kili je umrla v visoki starosti N1 l»t viničarka .ložela Pinič; pogreb bo danes ob 15 iz mestne mrtvašnice v Pobrežju. — V Studencih na Aleksandrovi cesli 35 jc umrl nožarski mojster Edvard Kvas. Pogreb bo jutri ob 10 iz hiše žalosti na slndenško pokopališče. □ Za popolno izgradnjo kopališča na Mariborskem otoku. Finančni odsek je ob priliki proračunsko razprave sklenil, da sc za izgradnjo novih naprav v kopališču na Mariborskem oioku dovoli kredit 1,000.000 Din in se v ta namen noiamc posojilo; kredit od tega jo že večji del izrabljen, lako da pride samo manjši del v jiošlev z.a izpopolnitev kopaliških naprav. Q V »Vesni« so kakor znano že mesec dni pripravljajo hčerke naših najuglednejših gostilničarjev pod odličnim vodslvom ravnateljice I. KajKičeve za gostiln Ičarako gospodinjstvo v zmislu vseh zahtev in načel novodobne hotHske ipd list ri je. Te dni so jp pričel prakti en pouk s servlranjem pri >Orlu . Gcetilničarsku gospodinjska šola, ki so jo omogočili z blagohotnimi podporami ministrstvo za trgovino, banska uprava in gostilničarske zadruge, jo prva ustanova te vrste v naši državi ler je >'/. vidikov razvoji tujskega prometa nujno potrebno, da se ta ustanova na vsak način obdrži ter spopol-nuje. U Popust državnim nameščenrem in upokojencem r mariborskih kinih. Nn prošnjo tukajšnje okrožne skupine državnih nameščencev in upokojencev sta dovolili upravi obeh mariborskih kinov za državne nameščence in upokojence ler njihovo rodbine sledečo popuste zn vse predstave razen ob nedeljah in praznikih: zaklopui sedež рггЈајл vrsta na obeh straneh 10 Din; prvi prostor .sa 'eva stran razen zadnje vrele 10 Din. Predložiti je .robu legitimacijo. □ Za hožični bazar, ki bo na državni praznik 1. decemora v veliki uiiionski dvorani, se vrše žc mesec dni marljive priprave. Prijatelji revnih otrok, v prid katerih s« vrši bazar, iu otroci tekmujejo med sabo v izdelovanju lepih uporabnih predmetov za obiskovalce. Vsakdo bo našel kaj primernega zelo ]>oveni zase ali za svojce. Ptsicr program ob čajanki popoldne bo nudil inr.ogo zabave. Iskrena hvala vsem darovalcem predmetov. Prosimo šc nadaljnjih v trgovino W6gcrer (z imenom) ali k šolskemu slugi meščanske šole Cankarjeva ulica, dvorišče. Začetek koncerta ob 10. □ V proslavo narodnega zediiijenja priredi mariborska Narodna odbrana 1. decembra v vseh prcslorih Narodnega doma .spominski večer; sodelujejo pevska drušlva Maribor , »Jadranu Drava? ter pevski zbor tukajšnje podčastniške inže-nerske šole, nadalje godba »Drava . Na sporedu tudi zanimiva kozerija iz borb za naše osvoboje-nje. Vabila se nc bodo razpošiljala nikomur. Zavedno luirodno ob instvo sc bo le patrlotične pto-slave udeležilo v tolikem številu, da bo do zadnjega kotička ntijiolnilo vse prcslore v Narodnem domu. □ V studenški ljudski univerzi bo predaval drevi ob 19 strokovni učitelj Lavrenčič o telesnem razvoju otroka do šestega leta. □ Za mestne reveže jc namesto venca za umrlo gospo Kozo Knezičevo darovala gospa Terezija Srček, soproga banskega svetnika iz Zagreba, 300 Din. Naj živijo posnemovalci I □ Mariborske trgovine bodo v nedeljo 31. novembra, na praznik 8. decembra in n od t-1 jo pred božičem odprte, na dan državnih praznikov 1. decembra in 17. decembra pa mora. o bili v zunislu zadevne objave trgovskega gremija ves dan zaprte. □ Razstavo cvetic priredi v nedeljo 80. no-voiubra in na državni praznik v prid mariborsko Narodni1 odbrane tukajšnje vrtnarsko podjetje Dža-monja. □ 500 l)in nagrade da brivec Radivoj Pire v Cvetiični ulici tistemu, ki mu pove ime dotičnika, ki je pomazal njegovo reklamno tablo s črnilom. □ V kavarni »Kvrnpa«... Včeraj, je bilo na policiji sledeče uradno poročilo od stružnice št. 2 ua Aleksandrovi cesli: »Jcs p Pleiner, trgovec iz Drahovic v ČSR, točasno stanujoč v hotelu »Mo-ranc, je 25. novembra javil, da mu je Istega dne med 2 in 3 ukradel v kavarni »Evropa« nepoznan storilec dva bankovca po 1000 Kč. Tretji tisočak pil le Izmenjal in mu jc tudi ta ostanek bil ukraden. fJofer Milan čmbie i/, Volknierjevc 0 izpove, da jc Pleiner bil v družbi žensk, ki so uelužbenc v omenjeni kavarni in ki vse stanujejo v isti hiši nu Aleksandrovi 45.« □ Na mariborski trg so pripeljali včeraj kmetje 0 voz krompirja, zelja in Čebule ter 7 voz sadja. Opaža so, da dovoz sad.a sedaj ob zaključku eks-portne sezone narašča. Na porutninurskein trgu so bili zlaetl purani dobro zastopani: prodajali so so po 70—ICO Din komad. Precej je bilo nn trgu tudi mladih dreves, ki so se predajala po 10 do 26 Din za kg. Morskih rib na včerajšnjem ribjem trgu sploh nI bilo; ščuke so ee prodajale po 80, kn.rpl nn po 22 Din kg. □ Sposobne ljudi ia kolportaio iščemo. Vprašati pri upravi listu na Koroški cesti 1. □ Za makro vreme samo KARO ČEVLJE Maribor. Koroflka 19. Eden izmed kaznjencev je med drugim dejal: »Težko je kaj nedovoljenega dobiti v jotnišnlco; do cigaret sploh nismo mogli priti. Ta-le pa — pri tem je kazal na Kozjaka — Ki se dela, kakor da ne bi znal do pet šteti, je imel vedno vse polno cigaret.« (Smeh in veselost.) Druge zasllftane priče niso v teku včerajšnjega dne izpovedalo nič novih momentov, ki bi lie bili doslej znani; deloma so izpovedbe Kozjaka obremenjevale, deloma i«i niso mogle pričo radi presledka 21 lei ničesar izpovedati, ker se ne morejo na nekatere podrobnosti več spominjati. Raz-pr.iva se jc opoldne prekinila, popoldne pa do večera nadaljevala; jutri sc obravnava bržčas zaključi. Celje C Praznik ledinjenja bomo proslavili najlepše. ako prisluhnemo pesmi onih naših bratov in sester, ki jim ni dano bivati pod streho domače držuve. Koroška pesem, ki jo bodo v ponedeljek dno 1. decembra ob 8 zvečer v veliki dvorani Celjskega doma predvajali zbori KPD, Oljke in CPD, naj vzbudi v nas znova nade v vstajenje slovenskega Korotana. Zato je narodna dolžnost vsega Celja in okolice, da ponedeljkovemu koncertu koroško posini prisostvuje. pj Brivnice bodo v nedeljo 30. t. m. od pol 8 do 11 dopoldne odprle, na državni prrznlk dne. 1. decembra pa v smislu člena 33. naredbe o odpiranju in zapiranju obratovalnic vos dan zaprte. V celjski bolnišnici je dne 25. t. m. umrl 201etni rudar Kari Dosedla iz Petrove, ki je bil zadnje čase zaposlen v premogovniku v Zabukovci. Včeraj 20. novembra jw je izdihnila 761etna Friderika Halabn, vpokojena učiteljica iz Celja, znana po svoji čudni vnemi za rejo mačk, kar ji je dalo med prebivalstvom pridevek »Kalzenmutterr. N. p. v m. Ptuj Katarillin semenj, ki je glavni v letu, je v torek privabil v Ptuj ogromno množico ljudstva. Zgodaj /.julraj so se začeli valiti v gostih vrslah v mestni cenlrum, kjer so bile ulico že prejšnji večer zabarikadirane na obeh straneh z večjimi in manjšimi stojnicami. Avtomobilisti so morali pokazali vso svojo spretnost in priznati je treba, da so »e dobro držali. Vsepovsod si slišal žvižganje in piščali, celo neke gospodične so inočno ljubile lo umetnost. Vmes pa hvala blaga: vse po deset, vse po deset. .Pristni francoski parfumi so našli ludi mod cčanci dovolj prijateljev, saj je z njimi mogoče spraviti vse madeže s klobuka ali obleke, štele okoli š'.irlh po|>oldne so sc začeli razhajati: kramarji v različnih čuvstvih, gostilničarji si4 gotovo niso priložili, kupol pa so bili zadovoljni, saj so vse dobili |>o reklamni ceni. Policija je bila na nogah ves dan, vendar pa ni imel« mnogo intervencij, kukor je sicer navada v lakih dneh. Prijeli so žensko, ki si je na nedovoljen način kupil« 50 Din vredno žensko ruto. Drugo je trgovka ravno uhvatila , ko je spravljala neplačane čevlje. Najdena denarnica jc kmalu romala v pravi žep. Vsega jc bilo odvolj, kupcev in rdovednežev. Katerih več, bo li lo k cd a j povedala statistika? Voz se je prevrnil liani. V petek jo tovarna strojev v Majšpergu dobila iz Avstrije težko železje. Iz Medvedec so ga morali voziti v Maj-šperg z vozmi. Pri detu je bil |H»poKlne tudi oženjem Vagncr Gregor, 2HIelni skladiščnik v tovarni. Naenkrat sc je voz prevrnil nanj in ga deloma pokril. Pri tem mu je v gležnju nogo čisto zmečkalo. Sc isti dan so ga ponoči prepeljali v ptujsko bolnišnico. Na siikurski razstavi v gimnaziji bodo tudi slike umetnikov gg. Trubla in Mežana. Gledališki abonma v Ptaja. še enkrat opozarjamo na gledališki abonma, ki ga je razpisalo Narodno gledališče v Mariboru »a svoje predstavo v Ptuju. Prijave sprejema g. Christof v pisarni g. dr. K ermevca do soboto 25). t. in. E'ripoininјлшо9 da sc oddajajo v abonma lo celo lože. (Vovo mesto V novi osnovni šoli ima, odkar se jo preselilo iz sliiro gimnaizije, tinti pevsko druiHvo ••(iorjanci« svhiJo sobo. kjer so vaje vsak tetlcn dvakrat. — Ker bo društvo nastopilo pri proslavi narodnega ipnuiz.niike t. decembra, je treba, da so v si člani udeležujejo redno pevskih Vaj. O miši preseli vi sporočamo vsem pevcem, ki še niso bili pri vaji v novem lokalu. Nov« cesta. Kr. 1ш>п*ка Ulpravu g radii i/ V avte vasi nu Drganja sol« novo cesto, za kar je votiral žc nekdanji oblastni odbor večjo vsoto denarja. Cesta je zlesti po gozdni že pri-1'čno dograjena, a od goc.dn proti Vuvti vasi pu je delo nekako zastalo. Sicer jo žc precej cesto tudi no tem mestu izdelane, vendar za vožnjo še ni pripravna. Stavbna zadruga Prosvetni dom jo žc nakupila in пагоЛМп /а dvorano novega domu in oder razne prospekte (t«zndjc), kulise, električne aparate, sedeže itd. Dvorana novega doma bo ena 11« j modernejših in tudi oder bo opremljen /. najiinodernejšiim gledališkimi rekviziti. Nn vsem se vidi, kr«-j« Črnomelj. — Program je bil prav srečno izbran i'm zelo dobro izveden. — Veliko zanimanja in pohvale je zbudilo govorniško dovršeno in vscihiusko bogato predavanje g. podpredsedniku ljubljanskega oblastnega odbor« Rdečega križa namreč g. p ros v. inšpektorja prof. VVestrn o oiljih in nalogah Rdečega križa in o zaščiti ljudfitva v plinski vojni. Tudi ost«lo to&ke ji rog rame so obsegale z« vsuikegu kaj lepega : Alegorična slik« »Rdeči križe (gdč. Bren), vijolinoki koncert s klavirje.ni (g. Steimer, g«. Poljamčeva), pestra si k« Življenje v orijentu« s primernimi klavirskimi akordi, otroška dcklti-mncij« (S ^t>lor6kov) in ljubki ples -»Snežinke« (gdč. Krispor branja im g«, line« K^istjukov-s.ki), vse to ob čarobni električni roz-svetljavi jo »proŽiMo najlepše sirtrno očarani.li src gledalcev. Pohvale vrednil so vsi sotrinliiiiki tegn lepega uspeha, zlasti p« gow|»e klissel, Krisner, Poljane c, števec in gdč. Krispcr, Ma it-rlc, Pri-možič, Vrhajak. Zuipan. škof i. -SaIome«, Oscar Wilde — 21,00 Češka glasba — 22.20 Mor. Ostrava. — Langenberg: 16.45 Mladinska ura — 17.30 Popoldanski koncerl — 20.00 21.05 Večer op-svečen vasi. — Rim: 1700 Koncert 20.32 Plesni glasba — 20.50 Prer.os operete. — Berlin: 17.45 Mladinska ura — 20.00 Saragoške klepetulje«, opereta, Oflcnbach — 22.15 Plesna glasba. — Katovice: 17.45 Koncerl 20.15 Simfon. koncert Filharmonije — 23.00 Iz nabiralnika. — Toulouse: 18.30 Ple чпа glasba — 18.55 Simfonični koncert — 21.00 Kcnccit -— 23.30 Argentinski orkester. — London: 17.15 Plesna glasba — 19.15 Kvinlet — 21.00 Orkestr. koncert — 22.30 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 16.30 Komorna glasba — 19.20 Plesna gluslba — 21.20 Ljudska glasba — 21.45 Koncerl: pianoforte — 22.20 Orkestr. koncerl. Nez.no kožo Vašega miljenčka r.aibolie neguiete in ščitite, če uporabljate za dnevno kopanje edino lahko milo za otroke Paracelsus. To milo plava na vodi a ie narejeno iz najboljšega materijala. ter ie povsem nevtralno (blago). Zahtevajte v lekarnah drogerijah in parfumerijah le milo Paracelsus in odklanjajte druge produkte. Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20. Četrtek, 27. novembru: .-/Sveti plamen«. Red E. Petek, 28. novembra: Gostovanje tlrurnc v Kranju: ob 10 »Sncgulčica«, ob pol 21 -.Sveti plamen«. Opera. Začetek ob 20. Četrtek, 27. novembra: Prireditev Rdečega križa. Izven. Petek, 28. novembra: »Tosea . gostovanje bariloni-Bta g. Baklanovn. Izven. Mariborsko ffledališče Četrtek, 28. novembra ob 20: ^Življenje Je lopo«-. Ab. B. Ljudski oder v LfublfVmi Nedelja, 30. novembra ob pol 20: »Divji lovec«. Zadnja predstava nn Ljudskem odru. Iz društvenega iivljenia •Seja stolne prosvete jc nocoj v petek ob 8 v Jugoslovanski tiskarni. Čevljarska zadruga v Ljubljani vabi gg. mojstre in pomočnike, dn se do 28. t. m. prijavi vsak, ki se želi udeležili tečaja za pršenje barv na usnje, katerega priredi Zavod PO Zbornico TOI v LJubljani v času od 3. do 13. decembru v Tehnični srednji šoli. DARMOL čokolada za odpiranje Vremenska postaja v Li-ka-tvei I Kulturni obzornik I — Novi načrt Ljubljane s seznamom ulic Leta 1873., 30 let po svojem povratku na Kitajsko, so jezuiti započeli tam zopet svoje znanstveno deio. Niso pa enostavno nadaljevali tam, kjer so bili nehali njihovi predniki iz XVI. in XVII. stoletja — v Pekinu, marveč so začeli nanovo v neki vasi šanghajske okolice. Ta mali kraj — Li-ka-wei — je postal poslej eno od predmestij tc velike kozmopolit-ske prestolnice, kjer so francoski redovniki ustanovili svoje univerze in mnoge druge ustanove. Danes je Šanghai peto največje pristanišče sveta. V tem okviru so očetje Družbe Jezusove ustvarili in naglo razvili svojo vremensko postajo, najpomembnejšo zasebno ustanovo te vrste na svetu. Zvezana je z mrežo vremenskih opazovalnic, ki sega od Sibirije do Ma-nille in od Indokine do srede Tihega oceana. Postaji so redovniki pozneje dodali še zavod za (iziko zemeljske oble. ki je najvažnejši v Aziji. Vzdolž obale je zvezano z jezuitsko vremensko postajo v Li-ka-wei 50 drugih vremenskih postaj. Ako vštejemo šc poročila brzojavnih družb in ladij, prihaja na opazovalnico po 200 poročil dnevno, tako da more opazovalec po dvakrat na dan sestaviti vremensko karto in z vso potrebno gotovostjo zasledovati nevarne vetrove kitajskih morij. Da se more ocemti važnost te službe, je treba imeti pred očmi nevihto, ki sc zbere nad Šanghai-jem. Po 10 ladij jc pripravljenih, da zapuste pristanišče. Veter divja z vso silovitostjo in se nenadoma obrne; čutiti, jc da je središče ciklona blizu. Nemirni povelin ki prihajajo vpraševat za svet: karta, razstavljena na francoskem peronu, ne pove zadosti. Preobremenjeni telefon bolj zadovoljuje. Eden očetov gre tedaj na pristaniški brzojav in ostane tu toliko časa. dokler traja nevarnost, da dobi jasen glas najtočnejših poročil. K sreči tuda prihajajo številnejša p iroči-la. Ladje na morju so bile še izven nevarnosti in si štejejo v dolžnost pošiljati kar mogoče zanesljiva poročila. Nemima minuta za očeta, ki čuti, da teži na njem odgovornost za velike ladje in zasleduje na karti, kako zadeva tifon od strani in se približuje vedno bolj; in ko slednjič zahteva od poveljnika pristanišča tradicionalni strel iz topa v znak alarma, ki naznanja s svojim močnim, zamolklim pokom sredi viharjev, da je nevarnost cclo na reki in da nc sme oditi nobena ladja. Koliko človeških življenj je bilo tako rešenih, če pomislimo, da jc opazovalnica že naprej napovedala na tisoče tifonov. Ali jc torej kaj čudnega, da si jc ta postaja de la Concession fran<;aise pridobila toliko prizna-• aja vseh? Tudi priče uspehov so pogosto hra-j brile očete v njihovem delu. Naj pride od francoskega konzula kak ravnatelj ali od uredništva velike britanske pomorske revije, vsi sc izražajo enako: Osobje v Li-ka-vvei-ju si jc zaslužilo simpatije brodovij celega sveta.« -Po svojih ncutrudljivih prizadevanjih, da ! bi zagotovili varnost brodarjev na skrajnem vzhodu, je doseglo visoko tehnično stopnjo in J si je pridobilo pravico priznanja vsega sveta.« A. F. I I i Oscar Wilde, čegar 30. smrtne o-bletnice se bo spominjal svet dne 30. t. m. Veliki, a nesrečni pisatelj, je zlasti po svojih krasnih pravljicah znan vsemu kulturnemu človeštvu. Spomenik romanskemu junaku General Blticher, najpopularnejši povel n.k sovjetske armade, ki so ga te dn> Lzaenada odstavili in zaprli. Bliicher jc vodili rdeče čete v bojih za mandžtirsk.o železnico. Komunistična Koromandija Tam, kjer ima marksizem neomejeno oblast, da svojo teorijo v prakso prenese, v sovjetski Rusiji, so bile cene po velikih mestih meseca septembra t. I. glasom ruskih gospodarskih podatkov take-le: kilogram sirovega masla 13 rubljev (360 Din); kg rastlinskega olja 9 rub. (24S Din); kg svinjskega mesa 12 rub. (;S36 Din); kg sladkorja S rub. (224 Din); 10 komadov jajec 6 rub. (168 Din). — V državnih kon-sumih so cene sicer znatno nižje, toda tam je možno dobiti le male količine. Tudi delavec jc prisiljen, da krije svoje potrebščine po kontio-bantovski poti. ierpis, retormator baleta, se poslovi z oer-linske državne opere in odide na milansko Scalo. Izlet sovjetskih delavcev v Evropo Sovjetska vlada je razpisala za delavce, ki se odlikujejo s pridnim, vestnim delom, več sto nagrad v obliki izleta v Evropo. Organizacija delavskih potovanj je poverjena Društvu za proletarski tujski promet Prva skupina — 300 delavcev — bo v kratkem odpoto1. ala v Hamburg, Neapolj in Carigrad. Izletniki se bodo vozili z novim sovjetskim parnikom »Amhazija«. Zanimiva izkopavanja na Češkoslovaškem Češkoslovaški državni arheološki zavod vodi zadnji čas izkopavanja pri slovaški m mestu Njitri. Po zgodovinskem predanju so tu pred enajststoleti zgradili prvo krščansko cerkev na ozemlju sedanje republike. Dosedaj so izkopalo temelje velike romanske cerkve. Obenem so odkrili zmagoslavni lok, ki ga je v 9. stoletju zgradil njitranski knez Pribina. Ličm in vseskozi natančni ter najnovejšemu stanju odgovarjajoči načrt stolnega mesta L ubl anu, ki sta ga sestavila mestna geometra M. Cerne in M. Tomšič, in ki ga jc izdal Mestni gradbeni urad, je nedavno izšel v založbi Jugoslovanske knjigarne •< Ljubljani. Tisk v petih barvah je vse hvale vredno oskrbela Jugoslovanska tiskarna. S tem delom smo naposled dobili zanesljiv in cb enem na višku sodobne kartografske tehnike sto.eč načrt našega mesta, javni in zasebni uradi, trgovci, obrtniki, advokati, zdravniki in v veliki meri tudii privatniki. Še celo dobrodošel pa bo tujcem, ki so radi orientacije nujno navezani na načrt mesta. Je pa tudi načrt tako okusno izdelan in izdan, da tvori naravnost okras na steni. K temu načrtu je pravkar izšel seznani ulic, ki ga moramo posebej pohvaliti radi mnogih lepih podatkov, ki jih vsebuje mimo natančne in skrbne navedbe ulic in krajev. Janko Nep. Jeglič je zbral zgodovinska in zemljepisna pojasnila k imenoslovju ulic in krajev. Tako je naposled naše mesto dobilo prvo zbrano pojasnilo imen in označb, ki jih nosijo ulice in kraji v Ljubljani. Kako potrebno je bilo tako pojasnilo, najbolje ve kdor je neštetokrat naletel na imena, o katerih ni vedel n. pr. niti eden izmed stanovalcev v vsej ulici, kaj pomenijo, oziroma kaj in kdo je bil tisti, po katerem se ulica imenuje. V seznamu ulic, ki je izšel kot posebna, lična brošura na 24 straneh večjega formata, so pojasnila pripisana slehernemu imenu, tako da je iskanje sila enostavno. Pojasnila se raztezajo tudi na Moste, Vič in Zg. Šiško. Nadalje vsebuje seznam pod posebnimi naslovi točen pregled javnih poslopt in uradov, cerkva, knjižnic, konzulatov, hotelov, vojaških uradov in vojašnic, denarnih zavodov in zavarovalnic v lastnih hišah, šol in dijaških zavodov, bolnic, spomenikov, športnih in zabavnih organizacij oz. prostorov, z označbami, kje jih je treba v načrtu poiskati ter z navedbo ulice ali kraja. Priznati je treba izdajateljici, da jc storila vse, kar je bilo v nieni moči, da smo dobili čim popolnejši in koristnejši seznam poleg načrta, tako, da moremo biti na oboie ponosni. Pri vsem tem so pa nastavljene tako nizke ccne, da niti manj premožnih ne bodo ovirale pri nabavi tega prepotrebnega in dolgo pričakovanega dela: Sam seznam velja Din 5.— Nač.t v 5 barvah s seznamom Din 20, na karton nalepljen načrt s seznamom vred Din 35, na platno nalepljen, s palicama in seznamom vred Din 70, na platno v žepnem formatu nalepljen, s seznamom vred Din 60. Naroiila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Koncert glasb, društva Zarja V ponedeljek 24. t. m. je bil v dvorani Delavske zbornice koncerl Delavskega glasbenega društva Zarja v Ljubljani. Na sporedu so bile »liri točke za orkesler: Michielsova uvertura »Lepa mlinarica«, Griegova »Udanostna koračnica«, Rossinijeva uvertura Tan-cred« in pa Schubertova simfonija v h-niolu, dalje smo čuli pet domačih soloepevov s klavirjem od Parmo, Savina, Deva in Pavčiča. Hvalevredno je, da se delavsko društvo peča z glasbeno umetnostjo, naravnost presenetljivo pa je. da spravi skupaj svoj orkester in se bavi z resnejšo glasbo. Nisem še čul lega orkeslra prej in tudi ne vem, koliko časa že vadi. Sestavljen jo iz mlajših dilelantov in se nam je že kar prvič predstavil s Schubertovo simfonijo, Rossinijeni in Griegom, katere je z razumevanjem in tehnično še precej dobro podal. Orkesler je dirigiral g. Danilo Bučar, ki kaže v tej stroki precej rutine in je mu-'/ikaličen dovolj. Seveda, tako finega podajanja kakor od [»klicnih godbenikov s šolo in dolgoletno prakso ni mogoče zahtevali od lega mladega orkeslra. Moral bo še dobiti precizno enotn >st, da se bo zdelo, da čujemo od vsake skupine le po en sam instrument, dobiti lepo odtehtane vodilne melodije napram spremljavi, dinamično fi-neso, možnost igranja v brzih tempih. Zaenkrat pa moramo biti kar zadovoljni s lem idealnim društvom delavcev, ki so nam precej težkega Scliu-berta še lako dobro in muzikalno podali. Pri koncertu sta sodelovala ludi gna. Ana Mezetova in g. Petrovčič. Prva je s svojim mehkim in polnim sopranom lepo prednašala Devovo ljubko Kanglico, Pavčičevo Pastirioo in Uspavanko, drugi pa je s pasloznim, pa lirike zmožnim baritonom podal Parmovo Poslednjo noč in Savinovo Poroko. Oba sta žela velik aplavz, posebno navdušenje pa jo vzbudila gna. Mezetova z zadnjim dvema točkama. Pri klavirju je spremljal g. P. Sivic. Koncert je bil srednje dobro obiskan, vse ločke so bile hvaležno sprejele. Oasl takemu umetnostnemu idealizmu v delavskih krogih 1 Želimo društvu lepega napredka in plodnega razvoja. — V. * Monografija o diissoldorlskem gledališču. V založbi Ed. Lintz A..G., Diieseldorf. je izšla o priliki 251etnice tamošnjega gledališča izredno okusno opremljena (in cenena) monografija pod naslovom »Das Schausplelhaus Diisscldorf« (Iler-ausgegeben votli Freihochschulbund Dtisseldorf). — Kakor je nemško gledališko življenje v velikih središčih okuženo z inodnostjo in dobičkaželjnostjo, izrodki družabnosti in kulta prominentov, tako so se ohranili nekateri odri na lepi višini poduhov-Ijenosti in najresnejšega smotrnega kulturnega stremljenja. Poieg dresdenskega odra je diissel-dorfski morda »ijbolj izrazil in najbolj ohranjen idealen dramski oder v današnji Nemčiji. L. 1005. je v cvetočem industrijskem mestu ob Renu, ki je hranilo v zgodovini svojega gledališča že skoraj obledel spomin na velikega Carin Immermanna, ustvarila dvojica Louise Dumont-Gustav Linde-mann novo in sveže torišče odrskega umetniškega udejetvovanja. V duhu obnovitel.ia nemškega gledališča Otto Bralnim je Louisa Dumont prinesla v Dtisseldorf načelo, da naj bo ansambl in ne pro-ininentni igruvec središče gledališča, prinesla je sijaj Henrika Ibsena in Gerharta Hauptmannu s seboj in realistično linijo. A v teku let je zadobil oder vse izrazitejše, časovno lice in kar je najboljšega ustvarilo nemško dramsko slovstvo, je v Dilsseldorfu doživelo ne le svojo odrsko preizkuš-njo, marveč tudi svoj triumf. — V monografiji so mnogi nadvse zanimivi članki, med njimi opozarjam zlasti na članek Dr. H. W. Keitna: »Ereignisse und Erlebnisse im Schauepielhaus.« Lepi posnetki odrskih dekoracij, načrti in slike igravcev in igravk krasijo knjigo. Vezilja. — Že večkrat smo opozorili na ta koristni list za povzdigo ženskega ročnega dela. V najnovejši številki je zopet mnogo narodnega blaga za vezenje, tako n. pr. prinaša vzorec in opis vezenja na žensiki srajci iz Bitoiia ter originalen posavski predpasnik. Poleg naiodnrga blaga prinnra list vzorce za razne namizne prte, blazine itd Na-ročuje se list v Zagrebu, Samostanska ul. 2-1. — Izhaja sredi vsakega meseca ter velia 30 Din četrtletno, Kultura brez mila Ali je kultura brez snage sploh možna? Ali si moremo posebno komunista, ki mu je telesnost vse, misliti brez najprimitivnejše telesne nege — brez kopeli, brez čistega perila, ne da bi zabavljal proti barbarskemu kapitalizmu, ki vzkračuje delavcu najskromnejše kulturne pogoje? Resnica pa je, da manjkajo danes ti pogoji ravno v komunističnem raju — Rusiji. V Rusiji že prej niso poznali po mestnih hišah pralnic; sedaj manjka poleg tega nedo-statka še mila, ki ga dobivajo ljudje na izkaznice, kakor pri nas v vojnem času. Prej se pomanjkanje pralnic po posameznih hišah tudi ni posebno občutilo, ker je bilo mnogo velikih pralnic — posebno so se s tem pečali Kitajci. Sovjeti so vse te zasebne obrate zatrli in spominjajo nanje samo še napisi iz nekdanjih časov: »Pračečnaja-■.. V prej tako snažnem in elegantnem Petrogradu se ta nedosta-tek posebno bridko občuti. — Dvamilijonsko mesto šteje približno 27.000 hiš, a le v približno tri tisoč hišah imajo lastno pralnico. Sovjeti imajo seveda vse druge skrbi, nego gledati na to, da bi moglo prebivalstvo zadostiti čutu snage. Na papirju so sicer ustanovili tri velike parne pralnice z mehaničnim obratom, v resnioi jih niti z lučjo o belem dnevu ne naijdeš. Po imenu obstoja še približno 40 pralnih kartelov in 92 zasebnih pralnic, a v resnici jih je najmanj za tretjino manj. Petrograjske-mu okrajnemu gospodarskemu svetu je znanih sedaj samo deset zasebnih mehaničnih pralnih obratov, ki morejo oprati dnevno 137 kilogramov perila, kar pa seveda ni v nobenem razmerju z resnično potrebo. Sedaj se vodijo med raznimi komisijami razgovori za otvoritev novih pralnic in vse prebivalstvo z upom in strahom pnćakuje izida. Ob teh razmerah je umlipvo, da je tudi likanje perila po-»taik> skoraj neznana stvar. — Naškrobljenih ovratnikov v Rusiji nihče več ne nosi. Malo mestece Auch ob reki Gers v Ga-seogne-i v kratkem postavi spomenik možu, ki ni nikdar živci, a ga vendar ves svet pozna in velja za narodnega junaka Aquitanijc. To jc d'Artagnan, četrti Dumas-jevih »Treh mušketirjev«. Roman se sicer imenuje po trojici prijateljev: Athosu, Porthosu in Aramisu, toda glavno ulogo pa le igra četrti — d'Ar-tagnan Gascognci so bili žc preje postavili spomenik Cyranu, gospodu z velikim nosom, nad katerim se ni nihče izpodtikal brez smrtne nevarnosti, ki ga je v svojem delu oveko-večil Bergerac. Toda ta gospod je v resnici živel, le da bi bil težko dosegel nesmrtno slavo, ako ga nc bi bilo dvignilo na ščit umetnikovo pero. Po pravici bi moral sedaj dobiti spomenik tudi tretji gaseogneski junak — gospod Tartarin iz Tarascona. — V drugih deželah je doslej znan samo en slučaj, da je dobil spomenik junak kakega romana ali povesti — to je Robinson Crusoe. Spomenik stoji v ribiški vasi na Škotskem, v kateri jc bil rojen pravi junak te povesti — Aleksander Sclkirk. Pravzaprav to dejansko ni slaba misel, da se postavljajo spomeniki junakom — čeprav namišljenim — po katerih pozna kak narod, njegov značaj, razmere in običaje ves svet. Tako bi smeli tudi Španci postaviti spomenik Don Quichottcu, Američani »Zadnjemu Mohikancu« Nizozemci »Letečemu Holandcu«, a Jugoslovani Kraljeviču Marku (kateri motiv je Meštrovič dejansko že obdelal). Zvečer dve Artin-dražeji zjutraj normalno blago izpraznjenje. — Dobivajo se v lekarnah. Vsebina škatlje po Din 8.-— zadostuje za 4—6 krat. Snla za varstvo proti strupenim plinom v Berlinu: levu reševalne veibe, desno razlaga različnih mask v Drcdavalni dvorani Polkovnin jožei Beck, namestnik in pubočnik maršala Pilsudskega, ki bo imenovan za njegovega začasnega naslednika, ko bo odšel Pilsudski po otvoritvi sepna na daljši dopust. Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, prehladu kokov tudi gripi. Prave Panflavin pasrile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah. Šport V nedeljo se vrši v Bel g rud u gluvno zboro-tunjc plavulne zveze. Nu programu zborovanju so zelo vužnc točke. Nuivužnejša vprašanju so irotovo, prenos zveze v '/agreb ali celo v Ljubljano, in pa določitev programa zu prihodnje leto. Ta poslednja točka je šc nujbolj važna, ker se vrši prihodnje leto slovansko prvenstvo in sicer priredi to tekmovanje naša zveza. Baje bodo razpravljali tudi o ljubljanski pod/.vczi. Mislimo pu, ila o ljubljanski irkIzvczi ni potreba nobene debate. Redno izvoljena uprava t'e edino ta, ki jo jc zveza potrdila. Kajti ni-akor ne moremo razumeti, du jc predsednik plavalne podzveze glavno zborovanje preložil samo zato, da se je lahko udeležil konference nogometne zveze. Na vsak način je važnejše zborovunje plavalne podzveze, kot pa konferenca nogometašev, zlasti še, ker bi sc konference v Belgradu lahko udeležil predsednik ali pn prvi podpredsednik I,NI'. Kot vse kaže bo tekmovanje zu balkanski pokal združilo v prihodnjem letu vse balkanske države. Kajti pogajanja, ki sc vodijo /. Turčijo, so tik pred zaključkom. Tako dn ho najbrže prihodnje leto sodelovala že turška reprezentanca v tekmah za balkanski pokal. S pristopom Turčije bo ta konkurenca mnogo prido-bilu. obcnein pa predstavljala taktično tekmovanje vseh balkanskih držav. Kmetijsko nadaljevalno šolstvo SMUČARJI, športniki! i'Ш Pravkar je izšel smučarski in zimsko-sportni cenik, katerega pošljemo vsakomur na zahtevo brezplačno. Pišite takoj na Prvo gorenjsko razpošiljal-nico — IVAN SAVN1K, Kran| 90. (Dravska banovina.) Poljska nogometna zveza želi prijateljskih odnosajev z našo zvezo. Poljaki so izrazili željo po sodelovanju t. nami žc letos po leti, ko so naši reprezentanti igrali v Južni Ameriki. Pogajanja so sedaj žc tuko daleč, da je določen termin prve meddržavne tekme. Vršilu se bo prihodnje leto. prvega novembra, to tem lažje ker igra naša reprezentanca 28. oktobra v Pragi, in bo |x> končani tekmi s Čehi od'K>-tovalu v Varšavo. Zu Mudiari obnavljamo stike tudi s Poljaki, lc z Italijo nc moremo doseči športnega iniru. To bi največ koristilo ravno našini klubom kakor tudi zagrebškim, zato bi bilo potrebno doseči čim preje sporuzum z italijansko nogometno zvezo. Vse. pritožbe proti odigranim tekmam za državno prvenstvo Ikj JNZ na zelo enostuven način rešila. Kratkomalo bodo zavrnjene kot neutemeljene. Dobra praksa, ki jo pa JNZ dosledno izvršuje, tudi v drugih slučajih, ki so bolj utemeljeni in potrebni nujne rešitve. Znano jc dejstvo, da JNZ reši hitro vsako pritožbo nn osebno intervencijo. Drugače pa leže pritožbe nerešene cele mesece. So menda povzeli poslovanje bivših politikov in praktici-rajo »Ima vremena«. Ali se pa sedaj pred zborovanjem nočejo nikomur zameriti. Naravno, da tak način poslovanja nikomur nc koristi, pač pa na splošno dosti škoduje. No, da se v Belgrudu lx>jc zu svoja mestu, jasno pokuže dejstvo, ker niso hoteli priznati 40 novih klubov, ki baje obstojajo že več let, in jih je sedaj prijavila zagrebška podzveza. Švicarji so proglasili Sckuliča, bivšega napadalca belgrnjske Jugoslavije, zn najboljšega igralcu v Švici. Njegovi igri posvečajo ccle kolone. Sckulič je igral že. v jugoslovanski državni reprezentanci levo krilnega napadalca. Sedaj je član ženevsko Urnnie. Končno jc dobil tudi BSK dobrega golnmna. nI sicer je Otmur Gaz.znri prijavil za BSK, ker bo študiral v Belgradu. Gazzuri jc igral svoječnsno v Hajduku, oozncjc pu v Trstu. Je brez dvoma eden najboljših golmanov v državi. Nogomet v tujini Ndruberžani v Berlinu. Nad 15.000 gledal-;cv jc. prisostvovalo tekmi med Tcnnis Borussio ln I. F. C. Niirnbergom. Slednji je eden najboljših klubov vso južne Nemčije, saj ni tudi dolgo tega, odkar jc z 2 : 2 remiziral z lanskim nemškim prvakom Odtod veliko zanimanje za omenjeno tekmo v Berlinu, ki nu sc. je končala z 1 : 0 v korist Berlinčunov. Napadalna vrsta J. F. C. Niirnberga ni imela sreče, čeprav jc kar bombardirala nasprotnikov gol s težkimi streli. Vihar nagajal tudi na Ogrskem, vendar pa so SC kljub temu odigrale, tri tekme prvcnslva prve lige. Vsekakor veliko senzacijo pomenja neodločen izid 3 : 3 borbe med vodeči m klubom Hungarljo ter žilavo linstyjo. Slednja se je braniln zelo uspešno, toda zmago bi vsekakor zaslužila Hungaria. — Saharin, ki Ima letos prav čedne rezultate, jc s 3 : t slavila zmago nad sicer renomirnnjnt Vasasotn. — končno je tudi Ferencvuros odnesel s 5 s 2 zmugo nad zadnjim klubom v prvenstvu, Kispcsom. — Vse druge tekme so sc odigrale lc kot prijateljske, tako n. pr. jc Ujpest zmagal s 3 : I nad Nem-zety. Začasno ima prvenstvena tabela sledeče licc: t. Hungaria (15 točk); 2., 3., 4. Ujpest, lil. okraj. Snlmria (|x» 12 točk); 3. in f>. Bocskay, Fercncvaros (po 10 točk) itd. — Zdi se, da je v moštvu Fcrcncvnrosa Izbruhnila resna kriza. Vodstvo tega odličnega ogrskega moštva ni zadovoljno s starejšimi igralci, ki so večkrat vzrok prav hudih klnhovih sporov. V postov prihajajo sedaj rnlujši igralci. Ljutomer, 25. novembra 1030. Še pred nedavnim smo povdarjall v našem listu potrebo ustanovitve kmetijske nadaljevalne šole v Ljutomeru. Prej. ko smo mislili, je misel prišlu do uresničenju. 0. Baukart, ravnatelj meščanske šole, jc od kr. banske uprave dobil nalogo, da pripravi vse jiotrebno. Preteklo nedeljo, dne 23. t. ui., se je na sestanku občinskih odbornikov mesta Ljutomer ln županov sosednih občin sklenilo, ustanoviti v Ljutomeru kmetijsko nadaljevalno šolo za občine: Ljutomer. Noršinci, Kainenščak, Stročja vas, Slamnjak, Preslku in Cveu. Že pred dvema letoma se je na več sestankih razpravljalo o ustanovitvi take šole. Takrat jc našla akcija premalo zanimanja med kmečko mladino. Ljutomer je z okoliškimi občinami izrecno agrarnega značaja, posebc Sc občino Noršinci, Cveu, Stročja vas in Preelka. Strokovna izobrazba je našemu kmetu dane« bolj potrebna ko kedaj. Gospodarska, zlasti kmetijska kriza je danes velika in bo Se večja, če si kmet ne bo znal sam pomagati. Kmetijsko gospodarstvo zahteva strokovne izobrazbe v vseh panogah. Kmet mora znati sam presoditi, kutera panoga kmotijstva se mu bolj izplača, katere sadove njegova zemlja bolj obrodi, kako bo s primernim gnojenjem iz zemlje izvlekel kar največ koristi, katero pridelke bo laže spravil Carinska konferenca v Ženevi. — Nimajo pooblastil! Ženeva, 26. nov. kk. Na konferenci za carinsko premirje so razpravljali včeraj o konvenciji za ukinjenje uvoznih in izvoznih prepovedi, ki ni postala veljavna, ker je Češkoslovaška in Poljska nista ratificirali. Konferenca je ugotovila, da nima potrebnih pooblastil za tozadevna pogajanja in da se mora v to svrho sklicati nova konferenca v danem času. Tečaj za pršenje barv v Ljubljani. Na prošnjo nekaterih interesentov se sporoča, da se pristo-bina za tečaj zu pršenje ba v na kovine in les, ki se vrši od 3. do 13. decembra v livarni Tehnške .tredn e šo'.e zn'ia na 50 Din za mojstre in 25 Din I za pomočnike. Prijavni rek poteče v soboto 29. t. m., izjemoma se sprejmejo prijave še ob otvoritvi tečaja 3. decembra ob 8. — Zavod za pospeševanje obrta Zbo niče za TOI v L ubl ani. Strokovni tečaj za a anžerje in dekoraterje. Zavcd za pospeševanje cbrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi v januarju in februarju 1931 v Ljubljani strokovni tečaj za trgovske aran'.erje in dekoraterje. Pouk in praktično vežb-nje se bosta v.-šila ob ponedel kih, sredah in petkih zvečer od pol 8 do 10. Program obsega: 1. Teoretični pouk: Kupec v toku cestnega p-omela, dekoraciji kot sreds'.vo za p. idobivanje kupca, ps'hol g'ja kupca. 2. Рггк-tični pouk: Dekoriran e blaga vseh vrst, rarliina izgradba izložbenih oken in irlo benih predilov, prevleka izložbenih oken, prav i'no ravnanje z izložbenimi okni in blagom. 3. Nauk o barvah: Risanje in slikanje, harmonija barv, slikanje izložbenih ozadij, pršenje barv in podobna rfikarska dela. 4. Slikanje reklamnih slik in napisov: Pouk o ranili slogih in načinih pisave, o-snutki inse_atov in izložbenih plakatov. 5. Razsvetljevalna tehnika: Pravilna razsvetljava izležb-nih oken in razstavljenega blaga. — V tečaju bo poučeval pos< ben strokovnjak v reklami in dekorucii s pritegnitvijo strokovnjakov v slikarstvu. Opozarjamo na ta tečaj, ki je velike važnosti za trgovce m trgovske sotrudnike. Prijave je poslati na kasne e do 15. decembra t. 1. neposredno Zavodu PO Zbornice TOI v Ljubljani. Pristojbina za obisk teča a znaša za samostone trgovce in poslovodje 200 Din, za tr-govsk« sotrudnike pa polovico. Borza Dne 26. nov. 1930. DENAR Devizni lečaiji so čvrsti in so danes ponovno napredovali. Promel je bil znaten posebno v devizi London, nadalje v devizah Dunaj, Curih in Newyork. Vse zaključene devize je dala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2277.50 bl„ Be-lin 1350 bi. Bruselj 789.05 bl„ Budimpešta 989.05 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 794 94 do 797.94 (796.44), London 274 48—275.28 (274.88), Newyork 56.395—56 595 (56 495), Pariz 221.42 do 223.42 (222.42), Praga 167.39—168.19 (167.79), Trst 296.05—296.22. Zagreb. Amsterdam 2271 50—2280.50, Berlin 1348.50—1351.50, Brinelj 789.05 bi, Budimpešta 987.55—990.55, Curih 1094.40—1097.40, Dunai 794.94—797.94, Lcndon 274.48—275 28, Newyo-k 56.395—56.595, Pariz 221 <12—223,42, Praga 167.39 do 168.19, Trst 295.10—297.10. Skupni promet brez kompenzacij je znašal 8,17 milijonov Din. Belgrad. Amsterdam 2274.50—2280.50, Berlin 1348.50—1351.50, Budimpešta 987.55—990.55, Curih 1.094.40—1.097.40, Dunaj 794.94—797.94, London 274.28—275.08, Pa: iz 221.30—723.30, Praga 167.39 do 168.19, Milan 295 05—297.05. Cuih. Belgrad 9.1285, Amsterdam 207.85, Aleme 6.68, Berlin 123.15, Buselj —, Budimpešta 90.25, Bukarešt 3.06, Carigrad 2.445, Dunaj 72.69, London 25.0825, Madrid 57.90, Newyork 516.45, Pariz 20.295, Praga 15.31, Sofija 3.7325, Trst 27.035, Va-šava 57.85, Koprnhagen 134.15, Stockholm 138.725, Oslo 138.15, Helsingfors 12.S9. VREDNOSTNI PAPIRI1 Tendenca za državne papirje je bila danes neenotna. Vojna škoda ne be'eži n'kakih zakl ličkov in je nekoliko slabe,ša. 1% inv. pos. je bi'o zaključeno po 88, torej v'šjc kakor vče:aj. B% Bler. pos. je nazadovalo od 91.50 včera\ na 91.25 in 91, 7% Bler. pos. po istem tečaju kakor včeraj v denar itd. Ze danes vidimo, da kmetski gospodarji, ki so vsaj par let pogledali v kako kmetijsko šolo, še shajajo za silo, ker znajo gospodariti, dočim gos|Kjdar brez strokovne izobrazbe niti ne ve, da se muči zastonj, ker pri svojem vlrstvu brez knjigovodstva dela izgubo. Kmetijske šole nadomeščajo v malem kmetijsko nudaljevulue šole po deželi. V teh šolah dobivajo kmetski sinovi temeljno strokovno izobrazbo v vseh panogah kmetijstvu: poljedelstvo, sadjereja, živinoreja, knjigovodstvo itd. Vse najpotrebnejše, kur zadostuje. Noben kmetski sin bi danes ne smel prevzeti očelovegu posestva brez kmetijske nadaljevalne šole. V mariborsko kmetijsko šolo ne morejo vsi, tukaj ima vsak priliko. Mladeniči zgoraj omenjenih občin, ki so do-vrSili 10. lelo in so zanimajo za nadaljnjo izobrazbo v kmetijstvu, ee naj javijo še ta teden pri županstvih in v nedeljo dno 30. t. m. ob 9 v meščanski šoli v Ljutomeru, kjer zvedo vse. podrobnosti. Pouk bo seveda brezplačen. Vršil se bo po dvakrat na teden, ob četrtkih in sobotah, po 4 ure, skozi 3 mesece v meščanski šoli v Ljutomeru. Letcm se bo olvorll prvi tečaj, prihodnje leto drugi. Kmetski fantje, nc zamudite ugodne prilike, da se izobrazite, porabite zimske mesece in se takoj prijavite. (81.50). Bančne delnice beležijo običajen zaključek v delnicah Poljo-banke in PraMedione po nespremenjenih tečajih. Jugobanka je bila zakl učena po 78 in 78.50, kakor včeraj. Nada! e je bila zaključena tudi Zemaljska po 129. Med industrijskimi papirji se učvrstila Osiješka šečerana na 298 v primeri s včerajšnjim tečajem 297. Po neizpreme-njenem tečaju 124 so bile zaključene Vevče. Izmed paroplcvnih družb je bila zaključena Oceania po 220, Ljubljana. 8% Bler. pos. 91.75 bi., 7% Bler. pos. 8t.75 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 930 den., Kred. zavod 170— 180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Split cement 400 bi., Ruše 280—300. Zagreb. Drž. pap rji: 1% inv. pos. 87.50 do 88 (88), agrari 51.5^—52.23, vo na škoda ar. 427.50 do 429, kasa 427.50—429, 11. 427 50—430, 12. 427 do 429, brez kup. 415—420, tob. 32 bl„ sretke Rdeč. križa 52 bi, S% Bler. pos. 91—91.25 (91 25, 91), 7% Bler. pos. 81—81.25 (81.50), 1% ри, Drž. hip. banke 80.50—81.25, 6% be£l. obv. 72 bi., pos. m. Z(^>a 72 bi. — Bančne defcuce: Kavna gora 75 d., Hrvatska 50 d., Poljo 56—57 (56), Kreditna 96 d., Union 191.75—192.50, Jugo 78—78.50 (78, 7g 50), Lj. kred. 122 d., Med u nar. 67 d., Narodna 8.100 bi., Obrtna 36 d., Praštediona 930—935 (930), Etno 135 d., Srbska 189 d., Zemaljska 129—131 (129). — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d., Guttmann 138 do 145, Slaveks 52—55, Slavonija 200 d., Našice 1000—1100, Danica 100—103, Pivara Sar. 200 d., Drava 236 bl„ Šečerana Osijek 298—299 (298), Nar. ml. 20 d., Brod. vag. 90—110, Union 100—115, Vevče 1244—124 50 (124), Isis 40—45, Ragusca 395 bi., Oceania 217.50—225 (220), Jadr. plov. 600 do 620, Trboveljska 375—378, Split cement 400 bi. Belgrad. Narodna banka 8.'00, 7% inv. pos. 87—87.50, agrari 52, vojna škoda 449.50, termini brez interesa; 7% Bler. pos. 81.625—81.75, 7% pos. Drž. hip. banke 81.50—82.75. Dunaj. Don.-sav.-jadr. 86.50, Wiener Bankve-rein 16.90, Creditanstalt 47.—, Escompteg. 158.10, Živno 89.30, Aussiger Chemische 158.75, Mundus 142.—, AAlpine 18.90, Trboveljska 46.25, Leykam 3.60, Rima Murany 64.—. Notacije drž. papirjev v inozemstvu; London 7% Bler. pos. 80.25—81, Newyork: 8% Bler. pos. 88.75—90.25, 7% Bler. pos. 80-81.25, 7% po*. DHP 80—80.50. Žitni trg Danes javlja Budimpešta .slabe'šo tendenco. Pri nas je ostal položaj v glavnem neizpremenjen. Pšenica je osiala v ceni neizpremen.ena, koruza pa je nadalje čvrsta, ker se mnogo izvaža v Avstrijo, Italijo in v Češkoslovaško. Dovozi na trg so izredno slabi, tako za ko:tizo kakor za pšenico. Promet je bil slabši kakor prej. Za naše kraje se kupuje le malo blaga na novo, ker se sedaj efek-luirajo le stari zakl.učki. Mlini se priložu.ejo nad slabim odjemom. Predsednik Farm-boarda v Newyorku je izjavil, da bo njegova institucija stabilizirala cene pšenice na podlagi 75—76 centov (torej nekoliko viSje kot so sedanje cene). V L ubljani so notacije neizpremen ene. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 17 vagonov, koruza 30 vagonov, moka 10 vagonov, otrobi 2 vagona. — Tendenca: neizpreme-njena. Budimpešta. Tendenca: slabša. Promet: majhen. Pšenica: marc 15.58—15.59, zaklj. 15.57—15.58, maj 15.56—15.58, zaklj. 15.56—15.57. — Rž: ma-c 9.19—9.21, zaklj. 9.1fr—9.19. — Koruza: maj 12.15— 12.20, zaklj. 12.19—12.21, transit maj: 9.90—9,95. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: f vagon tesanega lesa, 1 vagon bukovih drv in 1 vagon okroglic. Tendenca neizpremenjeno mlačna. Hmelj Organizacije hmeljarjev v Češkoslovaški so izdale proglas na svoje člane, s katerega posnemamo. Tako srednje evropski hmeljski urad, kakor posamezne organizaci.e že dve leti poživljajo hmeljarje k redukci i s hmeljem zasa ene površine. Vendar pa je pridelek še previsek in znatno pre-seega potrebo. To je vzrok, da leže velike zaloge neprodane pri producenlih. Letošnja akcija za vzdrževanje hmebskih cen je mogoča samo enkrat. V prihodnjih letih pa na tako pomoč ni mogoče V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, oziroma stari oče, tasl in brat, gospod Rohrmann Adolf posestnik v Kranju previden s svetotajstvi, danes 26. novembra, po kratki in mučni bolezni v Gospodu zaspal. — Pogreb nepozabnega se bo vršil v petek 28. novembra ob 15. uri iz hiše žalosti Kranj, Kokriško predmestje 25, na tukajšnje pokopališče. — Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. — Sv. maše zadttšnice se bodo brale v tuk. župni cerkvi. V Kranju, dne 26. novembra 1930. Rohrmann Adoli, sin. Ana roj. Anzelc, sinaha. Doliek, vnuk - in ostali sorodniki. Kol najboljše masažno In domačr zdravilno sredstvo proll reiniallCnlm bolečinam zobo- In glavobolu, prehlajenji* trganju, za negovanje telesa, ust4 osveželosl, okrepitev mišičevja ler živčevja sploh t>e uporablja lc pol stoletju priznana leoifl mentol- flražsnka francosko žganje Dobiva se v originalnih plombi« ranih steklenicah v pristni pred-vo)ni kakovosti v vseh drogerijah in trgovinah z mesenim blagom. računati. Ta akcija je preprečila padec cen, če n* bi bila prišla, bi se danes hmelj trgoval po 100 do 200 kč, kar bi pomenilo propad hmeljarstva. Ta propad pu bo gotovo nastopil, če bo prišlo oa trg zopet ravno toliko hmelja kakor letos. Za hmeljar-stvo se bližajo težki časi. Zalege hmelja rastejo od leta do leta in so danes tako velike, da je pivo-varska industrija tudi pri slabi letini hmelja za svojo potrebo kivta. Potrošivja piva v večini držav nazaduje, v Nemčiji n. pr. je nazadovala za 20 do 25%. Svetovna gospodarska kriza postajal vedno očitnejša in vse kaže, da se položaj v prihodnjih letih ne bo zboljšal. Upanje, da bodo ц Ameriki omilili prohitoicijo, je po uradnih informacijah neutemeljeno. Nikjer ne bo mogoče plasirati previsokega pridelka hmelja. Edina možnost je, močna redukcija hmel ske površine, da se tako pridelek izenači s potrebo. Ce pride še enkrat normalna letina pri sedanji površini, se bo dala spraviti v denar pol pridelka po 100—200 kič, druga polovica pa bo vsekakor ostala neprodana, to pa bi naravno bil popoln polom hmeljarstva. Drž. razredna loteriia Poročilo iz kolekture Ant. Golež, Maribor :: Aleksandrova cesta štev. 42. Žrebanje V. razreda, 20. kola, trinajsti dan, 25. novembra 1930. — Izžrebani so bili sledeči dobitki (za event. tiskovne pogreške sc ne odgovarja). 100.000 Din. št. 57582. 50.000 Din št. 32189. 40.000 Din št. 36653. 30.C00 Din št. 89917. 20.000 Din št. 68981. 10.000 Din št. 3845, 5990), f.oo5t>, 81867, 94161 4.000 Din št. 66, 512, 3665, 21420, 41091. 68102, 68744. 2.000 Din št. 2562, 4392, 5428, 6399, 8261, 15710, 18490, 19087, 20902, 24528, 24917, 30-116, 31275, 33592, 34319, 37705, 43176, 44583, 45476, 47128, 47678, 48193, 52969, 54703. 55316, 55323, 56382, 56681. 58778, 61881, 64735, 67721, 68142, 71050, 74922, 76571, 77036, 77112, 80100, 83200, 84250, 859VJ, 88036, 88661, 906-10, 91303, 91706, 92387, 92707, 95464, 96527. Za soboslilcanka pleskarska in črkosllkarska dela se priporoča Teme Matgai družba z o. z., LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 6. na debelol na drobno! PLETILSKA ZADRUGA NA BREZNICI p. Jesenice - Gorenjsko Za Ш\жа Т novost n Listino! * Novi dolenjski kolodvor s (5 stolpno železnico in Gašper gledališče. „TRIBUNA'', tovarna dvoko es, otroških in igračnih vo/.'čkov v L ubl jani, Karlovška cesta 4, je razstavila v svojih izložbenih prostorih najnovejšo reklamo. Vse se vozi z vlakom, kolesarji, Miklavž in parkelj. Otvoritev danes v nedeljo ob 5. popoldne. Vsak naj si ogleda in nc bode mu žal. hrndn in nadloitii lusje fioil pnzduho, nn rokuti in nn lioirnh Kid, s pomojo ('l'l'OKUR lokoi (lilstrHii.leiii, Zlasli nu obrazu in na uokuIi. ki »o pokrite tc s prozornimi svilenimi nogavicami, pmlojo ti iiioliM-l la-jt! v oiV, in so Vne otovo /e velikokrat zaveli v neprlllkc. C1TO od trani Vsu olieiiu luen'! izrastke v nokaj Ironu kili jrarontt-rati'i, lirez boleMn, I roz novariiosti, popolnoma in /.ti vedno. — Gospa T. piše: »Počutim ч' srefino, odi ;ir нсш n 0114) ln-nlni so vrnitilkom, oietrani'n koronlne ueznžolJcntli la-uib iz-rustkov.« — Uporabljajo tuill irosootljo Uri lo I,rez niiia. brez no».a, breinparnta. ena 12 Hin, :i steklenice 23 Din. Or. Nlc. KtaieH). Kollce D Poštni pmlnl 12 M 55. f .S.R Prva celotna izdajal Doktorla Franceta Prešerna zbrano delo Cena Din 40eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna ff Ljubile ni, MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l-SO Din aU vsaka besed« Mpar. Na|man|il oglas b i S Ulit. Oglasi nad devet vrstic sc računafo vil«,. Za odgovor ensmUo Na vpraianla brca znamke ne odgovarlamol fl V« • v » • \luzbeucejo Kuharica s prvovrstnimi izpričevali graščin, hotelov in toplic želi službe pri odlični rodbini ali v hotelu. Gre tudi samo čez dan kuhati. Nastop lahko takoj samo v Ljubljani. - Ponudbe upravi Slov. pod »Faber«, Gospodična Nemka, z letnimi spričevali, vešča v šivanju, želi mesta k otrokom ali pa slično. - Ponudbe prosi pod »Vzgojiteljica« na upravo »Slov.«, Maribor. Kuharica se sprejme v službo z novim letom na deželo na večje posestvo k dobri družini. Dobra gospodinja. Plača po dogovoru. Poizve se pri upravi lista pod št. 13456. Na stanovanje se spreimeta dva gospoda. Istotam se odda prostor za skladišče. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.491. 10 m i Pekovski vajenec z vso oskrbo, event. z nekoliko mesečne plače, M takoj sprejme. - Ivan j Rozman, Dobre polje. Učenka M sprejme v trgovino z mešanim blagom. Pogoj: Dobra vzgoja, veselje in rolja do dela. Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 13.408. Oskrbnik (provizor) oženjen, vešč v vseh panogah gospodarstva, pošten in priden, se išče za večjo posestvo v Hrv. Zagorju. Ponudbe z zahtevo plačila in navedbo dosedanje službe je poslati na: Dr. Kuhar, Zagreb, Vino-gradska 30. Kanoni na fronto! Potom potnikov proti liksumu in visoki proviziji pridejo v prodajo prvovrstni fabrikati. Ako Vam je ležeče na tem, da sprejmete v ugledni prvovrstni hiši veliko možnost zaslužka — potem nam označite svoj naslov. - Razpošiljalnica -»Omnia«, Miklošičeva cesta št. 14. Stanovanje soba, kuhinja, pritikline, v pritličju, oddam. - Zaloška cesta 92. Opremljena soba s posebnim vhodom in električ. razsvetljavo se ■ odda s 1. decembrom t. 1. j stalnemu gospodu. - Na-1 slov v upravi »Slovenca« pod št. 13.490. Opremljeno sobo s 1. decembrom iščejo v okolici Tabora trije mladi, ves dan odsotni gospodje. - Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod »Trije mladeniči«. Delavnico v najem za kovaško, ključavničarsko, kleparsko obrt ali za skladišče oddam. Dobi se tudi nekai kovaškega orodja naprodaj. Natančneje pri lastniku hiš. gospodarju: Kristjan Babič, Kranj, Savsko predmestje ! št. 8. Iščejo se strokovnjaki čevljarske, galanterijske in konfekcijske stroke za poslovodje. Ponudbe /. življenjepisom, sliko in označbo kavcije v gotovini naj se pošljejo pod „Strokovnjak" na PUBLICITAS I). D. oglasni zavod Zagreb, Ilica 9 Fižol letošnji cipro, koks in nizki, orehe tankih lupin, debele, ponudite povzor-čeno z navedbo množine tvrdki Peter Šetina, Radeče pri Zidanem mostu. Vrednostne papirje srečke, obligacije, delnice kupuje upravništvo »Merkur«. Liubliana. Šelenbur-gova ulica 6/II. tel. 30-52 III Vač a g i 1 n i h , dobro vpeljanih zastopnikov za prodajo knjig na obroke v dravski banovini išče veliko knjigarsko podjetje proti visoki proviziji. Nastop takoj. Brze >onudbe na Interreklam d. d. Zagreb, Marovska 28 — pod 53319. RudarsKi K m • a ■ ' ЕШШЖЏШШ Šoferska šola Visokopritl. hiša , prva oblast, konc.. Ča- nova, dve stanovanji in 1 mernik. Ljubliana. Dunai- vrt, se proda pod Rož- ska c. 36 (Jugoauto). — nikom za 100.000 Din. - j Tel. 2236 Pouk in prak- Vprašati pri Društvu po- tične vožnie sestnikov, Salendrova 6. Šoferska šola ' oblastv koncesijonirana I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Bleiwei-sova cesta 52 Prihodnji redni tečai se lirične 1. decembra 1930. • J* li (štajger) io možnosti neoženjen, dober jamomerec — se sprejme za otvarjajoči se ?remogokop v Sloveniji. — Pismene ponudbe z zahtevo plače in popisom dosedanjega službovanja je poslati na upravništvo »Slovenca« v Mariboru S&fiovanja ,.љ-> ifiJSk*.. . .vi M&nsard. stanovanje 2 sob se odda s 1. decembrom. Pleteršnikova ulica 24. Stanovanje obstoječe iz dveh sob in kabineta, z vsemi pritiklinami se odda takoj v najem v naših hišah na Brinju. Podrobni pogoji pri Pokojninskem zavodu, Gledališka ulica 8. Sreča Imejitelj srečke državne razred, loterije št. 83381, ki je izžrebana, se vabi, da se oglasi v svrho dviga v trafiki G o 1 e ž , | Maribor - Aleksandrova štev. 42. Štiricevni radio Reinartz, izvrsten, kompleten, s la. zvočnikom, mrežno anodo 220 V, akumulatorjem ter vsem antenskim materijalom, prodam za četrtinsko ceno. Peterlin, Kranj. Med cvetlični 1 kg 17 Din ajdov 1 kg ... 15 Din dobavlja v vsaki množini Mrak Valentin, čebelar v Notranjih Goricah, pošta Brezovica pri Ljubljani. Ш' Polhove kože lepe, kupuje L. ROT, Ljubljana, Mestni trg 9. Vsakovrstno Raosife po aaivišiib cenab ĆERNE. ruvelir, Liuhljana. Wolfova ulica 5t. 3. V cvetu mladosti nas je zapustil naš ljubljeni sinko in bratec Franc« Grailand dijak П. razr. drž. realke Pogreb bo v petek 28. nov. 1930 ob pol 3 pop. izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. novembra 1930. MIJA, sestrica. FRIDA GRAILAND. mati. ..v.,. Prodam voz popolnoma nov, močan, dvovprežni, z zavoro zadaj. Težak 360 kg, nerabljen. Cena 4000 Din. Jakob Kapus, kovač, Nova vas, p I.erce Gorenjsko. Lanz-lokomobila 17 HP, 10 atm., z 12 ma ogrevalne površine, v zelo dobrem stanju, s popolnoma novo pripravo za kurjenje z žagovino (Trep-penrostvorfeuerung) - se ugodno proda. Ogleda se lahko vsaki čas na žagi graščine Boštanj pri Sevnici. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg. čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetiu. L BROZOVIĆ - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica perja Auto Renauld majhen, zaprt, 4 sedežen, zelo dobro ohranjen — prodam za 12.500 Din. Gostilna Soča, Logatec. 5 Marijinih pesmi lahkih, za mešani zbor. Cena 10 Din, nadaljnje partiture po 6 Din. Naroča se: Karlo Adamič, prof, glasbe, p. Koprivnica (Hrvatsko). Najceneje iu najboljše: muilroee, otomane, dimne. feder-modrocc, fotelje in garniture Vam nudi: F ЛмАок/ ОЛЛГОО cul« 4o-fU Mi&UZOSG OV V TRETORN IRET0RN galoSelnteililzasncg kupujejo vsi, ki cenijo svoj denar in varujejo svoje zdravje. Kupite tudi Vi še danes znamko IREI0RN Ker le noiboilša. Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, tast in svak, gospod ANTON SKOFIC pok. po daljšem trpljenju, previden s tolažili svete Go sprevodnik drž. železnice v dne 26. t. m. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 27. novembra 1930 ob 3 pop. iz hiše žalosti, Zelena jama, Ljubljanska ulica 11 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. novembra 1930. ŽALUJOČI OSTALI. 4' ,>''. ' V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče in stric, gospod ANION GRABLOVEC posestnik na Grmu dne 26. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. — Truplo blagopokojnega prepeljemo na Grm št. 1, od koder se vrši pogreb v petek, dne 28. t. m. ob 10 dopoldne na ondotno farno pokopališče. Ljubljana - Grm pri Radohovi vasi, dne 26 nov. 1930. Marija, soproga. — Frančiška, Rezka, Pepca, Malka, hčere. iip Ljubljana lili stari trg 6 Klanjajoč se volji Najvišjega naznanjamo vsem prijateljem in znanccm da je Vsemogočni poklical po delapolncm in zaslužnem življenju k Sebi po plačilo našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda IVANA PIPANA nadučitelja v pokoju ki je umrl 25. t. m. ob 21 v starosti 75 let. Pogreb zlatega očeta bo v petek, 28, t. m. ob pol 11 dopoldne. Gorenja vas nad Škoijo Loko, dne 26. novembra 1930. Marija, soproga. — Janko, žel. uradnik, ing. Rudolf, sinova. — Mimica, Jelica, hčeri-učiteljici. — Mara roj. Lončar, Elza roj. Medur, snahi. Micek, Nadica, vnučici. ■'. y,;, 4 \. V .V * . ' -:•,■•.; .V IBjgS= |S||St Ilzlf* ^ga-ss e-s»o •• S — i is -i U*A •iS i; h mi ЏТл ii s-z8 JO-fi*. .siU- ?BsJ i Kant Dominik: Moč treh 47 Roman iz leta 1955 V Elkingtonskem gozdu je ležal K. F. c. 1 med leskovjem in robidovjem. Nekaj korakov proč je sedel Atma v travi in čakal. Na obrazu se mu je kazal nemir. Bil je bled, kolikor more pobledeti temna Ind-čeva polt, in utrujen. Neznanski napor njegovega boja z Glosinom je še vedno učinkoval. Skušal se je zbrati, črpati novo moč iz premišljevanja in poglobljenja v svojo vero. Solnce je metalo svoje žarke od zahoda poševno skozi vejevje in slikalo podolgaste sence na zeleno trato. Tndec se je zazrl v svojo senco in opazoval, kako leze temni trak polagoma dalja. Bilke, ki so se še pravkar svetile svetlo zeleno, so postajale polahko temne in brezbarvne. Na drugi strani so se vrhovi in listi prav tako polahko in počasi potapljali v bleščeče, zlato solnce. Opazovanje te počasne izpremembe, stalnega in mirnega izpreminjanja stvari je Atmi dobro delo. Njegovi živci so se osredotočili na potujočo senco in na skalo, ki je bila oddaljena monla še za čevelj od sence. »Hočem počakati, tla se sencu dotakne kamna. Ako se Logg Sar dotlej ne vrne z dekletom, potem bom šel ponje.« Govoril je sam s seboj in ko si je tako določil čas, je ostal nepremičen na solncu, ki ga je obsevalo, zatopljen v opazovanje premikajoče se sence, čutil \e, kake se mu minuto za minuto vračata stara moč in mir. Kuščarji so prikukali radovedno in tekali brez bojazni preko njegovih nog. Gozdna miška se je vrtela tik pred njim, ne da bi se brigala za nepremično telo. Zdaj se je dotaknila senca kamna. Soma Atma je vstal. Prestrašene so zbežale gozdne živalce. Ozrl se je naglo na uro. Dve uri sta minuli, odkar je šel Silvester od njega v Reynoldovino po deklico... dve uri. Atma se je ustrašil. Dvajset minut bi bilo moralo zadostovati. Pa še to tedaj, če bi ljubimca praznovala dolgo svidenje. Z dolgimi koraki je hitel v farmo. Krili dvoriščnih vrat sta bili samo prislonjeni. Koračil je preko dvorišča v hišo in jo našel zapuščeno. Veža je bila prazna. Veliko stanovanje brez žive duše. Toda nered je jasno pričal v boju. Trije stoli prevrnjeni. Namizni prt zgubančen. Kozarec ubit na tleh. In tam klobuk Logga Sara. Njegove rokavice ... Ko je zapuščal sobo in stopal dalje po stopnicah navzgor, si je v duhu živo predstavljal prizore, ki so se odigrali tu med urama, ko je počival tam zunaj v gozdu, čakal in zbiral svežo moč. Nikdar se ne bi bilo to zgodilo, da je bil on pri polni moči. Tedaj bi bil z budnimi živci pravočasno zavohal pretečo nevarnost. Tedaj je dosegel vrh stopnic. Stolpast pomol je nudil razgled na vse strani. Atma je stopil k šipam, pregledal jasno večerno nebo in opazil v smeri proti zapadu, kako se premika neka svetla točka. Zrakoplov ... Oh tem času ... v tej višini. Mogel je priti le iz Elkingtona. Še je bil čas. V dolgih skokih je planil Indec po stopnicah navzdol in hitel proti, gozdu, kjer ie R. F. c. 1 čaka! pod drevjem in listjem na nove lete. R. F. c. 2 je letel proti severozapadu. Poveljnik Charles Boollon je stal pri opazovališču. V kabini je sedel dr. Glosin v lahkem udobnem pletenem stolu. Na obrazu so se poznali sledovi trpljenja in bojev, oči so mu bile rdeče. Delal je izraz preutrujenosti in prečutih noči. Njemu nasproti je ležala na drugem stolu krasna postava Jane, ki je bila v nezavesti. V kotu na tleh, zvezan z močnimi vrvmi, Silvester Burs-feld. Dr. Glosin je vstal s svojega stola. Polagoma, kakor da ga ob vsakem koraku zaboli, je šel po sobi k nezavestni. Sklonil se je nad Jano in čutil njen utrip. Z nožno silo ji je razklenil ustnice in ji vlil iz majhne kristalne steklenice nekaj kapljic rdeče svetle tekočine. Čutil je, kako po tem bije žila močneje, kako je kri nalahno pordečila lica nezavestne. Pomirjen se je vrnil na svoj prostor in izpil sam nekaj tekočine. Potem je gledal dolgo na zvezanega Silvestra. Brezpogojno uničenje je bil ukazal Cir Stonard. Enega od treh ima. Tokrat ne sme uiti smrti. Dr. Glosin je premislil čas. Še tri četrt ure. Potem bo zrakoplov preko Montane. Tam na vzhodnem pobočju Rocky Mountains ima skrivališče, ln potem ... potem gre z R. F. c. 2 v divji vožnji v Sing-Sing. Brezžično povelje, naj imajo tam pripravljen novi stroj, je bil že zdavnaj oddal. Tokrat naj bi se izvršila sodba naglo in gladko. Brez prič. Le on hoče biti navzoč iu se prepričati, da opravi tok sedaj tudi res svojo dolžnost. Potem bo začel jena tudi stara rana. Potem mu tudi Cir Stonard ne more ničesar več očitati. Dr. Glosin se jc zadovoljno nasmehnil. Zdravilo ga je telesno osvežilo. Nada, da bodo njegovi načrti naglo dovršeni, ga je okrepčala. Za Jueoalovanako tiskamo v LJubljani: Karel Oeft. Izdajatelj: Ivnn Ituknver. Hrednik: Franc R remi ar.