Car in kmetica. Aleksander Včliki, car ruski, ki je storil mnogo plemenitega za svoje ljudstvo, je jeden izmed 6nih vladarjev, katerih imž in pleinenitost bode živela na veke v hvaležnem spominu potomstva. On se je uvekovftil ne samo po mnogih bojih in pobedah, temveč po plemenitih dejanjih in izkazovanji svojega dobrega srca. To nain priča zgodoviua, a tudi naslednja kratka pripovedka, katero smo posneli od nekega ruskega pisatelja, da jo podamo vam, ljubi otroci, v pouk in zabavo. Bilo je 1824. leta, da je car Aleksander potoval v neko ocTdaljeno de-želo svoje velike države, prepričat se na lastne oči, kako njegov namestnik opravlja izročena mu državljanska opravila. Spremljal ga je na tem potu ujegov pobočnik, general D. Primerilo se je pa, da se potujofiemu caru ne-eega diiš na cesti, in to na precej samotnem kraji, polorni kočija. Ne kaže mu druzega, nego zadržati se nekoliko časa na tem sarnotnem kraji, dokler njegovi služabniki ne popravijo, kar se je bilo poškodovalo. Nekoliko pozneje po tem dogodku dospčla je kočija geuerala D., kate-remu je bil car naročil, da se naj vozi za Djim po isfcern potu. General D. ukaže tak<5j svojo kočijo ustaviti, skoči iz kočije ter stopi k vladarjn. Ali Aleksander mu zapove, da naj zopet nazaj v kočijo stopi, ter se naj naprej 4* 52 pelje ra na bližnjej postaji naj ga počaka. ,,Tukaj," reče Alekaander, nrni vi ne morete ničeaar pomagati; ako pa naprej otidete, lehko na bližnjej ¦ postaji pred mojim dohodom vse potrebno pripravite za daljno vožnjo, da se to prihiti, kolikor se je zdaj zakasnilo. General D. posluša, in se odpelje aaprej. Komaj da je bil odše], pri-stopi neka stara niska kmetica k caru in ga prav priprosto vpraša: nPridete li iz Petrogi-ada, milostivi gospod?" Car reče, da pride. nVi ste gotovo v službi pri caru?" nnSem,"" odgovori car. nSte li mi prinesli pisino z novci od mojega sina?" »nNisem. — In kdo je vaš' sin ?"" vpraša dalje car ubožno kmetico. nKaj ? Vi ne poznate mojega preljubega lvana ia vendar pravite, da ste v službi pri caru? Moj sin pri caru peči kuri v ziraskej palači?" Caru dopade ta priprosta odkritosrčuost uboge bmetice ia si da obšir-neje pripovedovati od njeuega sinii. Kmetica mu pripoveduje: nKer sem jaz užL sfcara iu si ne morem sama kruha zaslužiti, pošlje tni moj sin od svoje plače vsako leto po 50 rubljev; a zdaj mi je pisal, da boin te novce prejela iz rok nekega carskega služab-nika, ko se bo svetli car skozi te kraje peljal." ¦ '. - Car Aleksander se sladko nasmehne in reče: ,,Zdaj se spominjam; — prav govorite, žena! Vaš sin ni ravno pisma pisal, a dal je novce za vas ne-kemu častniku, ki cara spreuilja. Mdtite se le v številu; sia vam ni samo 50, nego celih 500 rubljev poslal." Kmetica se ustraši ia vpraša: ,,Je-li to resnica?" n,,Kesnica je,"" reče car. „„Idite le na bližnjo postajo, 'ondu najdete častnika, ki vam bode novce izročil."" Zdaj jej car nataučno opiše generala D., iu jej reče: ,,,,Kadar tacega človeka najdete, tirjajte od njega, da vain izplača 500 rubljev."" Uboga kinetica poda caru roko, prijazno se mu zahvali za njegovo spo-ročilo, ter otide tak<5j na bližnjo postajo. Tja dospevši, kmalu najde generala D.; stopi k njenau in mu refie: ^Gospod, prosim za svojih 500 rubljev, katere yam je moj sia v Petrogradu izročil." General D. jo debelo gleda, ter si misli, da je uboga žena obnorela. Pomiluje jo in pravi: ,,Vi se m6tite, draga inati. Znabiti da je kdo drugi, ki vam ima kaj prinesti. Jaz ae poznain niti vašega sina, niti vas, ter nisera od nikogar prijel 500 rubljev, da bi jih izplačal v tem kraji." n),A meni je to nek gospod povedal,"" govori dalje kmetica, ,,,,ki dobro zna, da vam je inoj sin izročil 500 rubljev. On mi je vas natančno popisal ia mi dejal, da vas naj le poiščem in tirjam od vas izročene vam novce."" ,,V tej zadevi vas je nekdo prevaril," reče general D., ,,povem vam po pravici, da ni lepo šaliti se s starostjo." nnNe, ne, gospod,"" povzame kmetica besedo, ,,,,tega on gotovo ni mislil, da bi se bil šalil z meaoj. Gospod, ki mi je to povedal, ne izgleda takd. Prosim vas tedaj, ne zadržujte rne dalje, nego izročite mi novce od mojega sina."" 53 ,,Idite z Bogom!" reče general užž nejevoljen. ,,Jaz nisem nikjer kakih novcev prejel, ter vam tudi nobenih dati ne morem." nnTak6? Vi tedaj tajite?"" reče kmetica. ,,nKaj tacega bi si pač ne bila mislila od tako imenitnega gospoda."" V tem, ko se general in kmetica pričkata, dospel je car do postajališča. Eavuo ko je v sobo stopil, hotela je kmetica oditi. Cara ugledavši, hitro po-kaže s prstom nanj in reče: rNn, zdaj ne bote mogli dalje tajiti, ker to je oni gospod, ki mi je povedal, da imate vi novce mojega siDa v rokah." General D. je hotel caru ta prečuden dogodek povedati, ali Aleksander mu namigne, rekoč: ,,Le dobro pomislite! Ali niste vi od neeega služabnika, ki v carskej zimskej palači pefii kuri, prejeli 500 rubljev, da jih izročite nje-govej starej materi?" General je razumil, kako in kaj car Aleksander misli. Ne pomišljuje se dolgo, vdari se z rok6 ob eeloinrece: ,,Zdaj sespominjam! Da, da, prejel sem te novce; čisto sem pozabil nanje." -*- Nato obrnivši se h kmetici, reče: ,,Vi imate prav, mati! Tak&j bote dobili novce vašega sina." — To rekši, odpre popotni kovčeg (skrinjico) iii odšteje ubogej ženi 500 rubljev v zlatu. Kmetica, ugledavši toliko zlatih novcev, ostrmi. Plaho pogleda zdaj na cekine, zdaj na geuerala, ter si ne upa novcev pobrati. Vse svoje žive dni ui še videla toliko novcev. Ne more verjeti, da bi ti novci bili njej name-ujeni. Naposled jo general opominja in reče: ,,Vzemite, draga mati, vzemite, to je vaše!" Kmetica, tres66 se na vseh udih, odgovori: ,,,,Vzela bi rada te novce, da bi le znala, da jib. moj sin ni ukradel."" ,,Bodite brez skrbi v tej zadevi/' reCe car ter nagovarja ubogo mater, da naj vzame zlatnike. ,,,,In od kod ima moj sin toliko novcev?"" vpraSa uboga mati ru-skega cara. Nat6 Aleksander: rCar je, ni davno tega, podaril vsem svojim služab-nikom nenavadni dar, in tudi vaš sin je o tej priložnosti, ker se vrlo obnaša, prejel 500 rubljev v zlatu ? ,,,,Ali res!?"" vzklikae vesela rnati in solz6 se jej vder<5 po licih. ,,,.Bog poživi cara na innogaja leta! 0 da bi bila pač tako srečna še pred smrtjo videti carovo lice!"" Aleksander je bil zel6 ganeu, a general D. ui mogel dalje vzdržati ve-selja v svojem srei, upajofi, da se ne bode zameril svojemn gospodarju, ako ga seznani z ubogo kmetico, zatorej reče: ,,Vaša želja se vam je izpolnila, mati! Evo, poglejteearapred v a m i!" Te besede čuvži, zgrudi se uboga žena pred carove noge. Niti besedice ue more izpregovoriti od strahii zaradi velike predrznosti svoje. Car Aleksander jej ukaže, da naj vstane, ter jej prijazno reče: ,,Zel6 me veseli, ker čujem, da imate tako vrlega sina, ki vas z vsem tako lep<5 oskrbuje. A vaša poštenost je tudi vam v veliko pohvalo. Da ne bote dalje poinanjkanja trpeli na svoje stare dni, nakažem vam užitnino iz moje carske blagajne do smrti. Tudi ne zabim vašega vrlega sina, ki svojo mater tak<5 prisrčno ljubi. J. š.