urejuje:
Ivanka Anžič.
VII. zvezek,
IV. letnik.
SLOVENKA
Glasilo!
slovenskega ženstVa.
v TRSTU 1900.
Izdaje in tiska Tiskarna ,,Edinost
Odg, urednica Ivanka Anžić,
Vsebina VI. zvezka.
Oton Zupančič: „Nedeljska romanca", pesem............. .......stran 145
Ivo šorii : „lz teme v temo", študija............................   146
Oton Zupančič: „Pesem"...............           ..............      155
Mrakova : „Idealno materinstvo"...............................      155
I. s. Machar — Änt. Dermota : „Pismo",   pesem .................... 159
Dragotin L.ončar : „Lavra Marholmova o ženi"......................  161
Oton Zupančič: „V gOzdu", pesem...............................      162
Zofka Kveder: „Šfudentke", nadaljevanje............................ 163
Ivanka: „Zavod SV. Nikolaja v Trstu"..........................      165
„Listek" Književnos in umetnost...............................      167
 Razno......................................                        169
Slika: H. Tichy: Pieta
Vabilo na naročbo.
s to številko pričenja drugi poluletnik „Slovenke". S to številko uvajamo ob enem in ob isti ceni
— slike. Sicer pa ostane smer „Slovenke" ista, kakor je bila doslej. Uljudno vabimo vse cenj. naročnice in
naročnike, ki niso plačali še vse naročnine, da pravočasno obnove naročnino ter nam pridobe novih prijateljev
P. n. sotrudnike opozarjamo, da je rokopise zanaprej pošiljati izključno na naslov : Uredništvo
j^lovenke" Trst.
Uredništvo in upravništvo   Slovenke^'.
Oglasi
Oglasi se računajo po vrstah v petitu in
sicer za enkratno objavo po 16 stot., za 6
kratno 12 stot. in za 12 kratno po 8 stot. za
vsako vrsto, ali dotični prostor. Naročila na
oglase sprejema uprava ,,Slovenke" v Trstu
(Via Molino piccolo štv. 3). •w^-w^-wjk.-w^^-^
!! Nezaslišano!!
191 predmetov z.a samo
2. gld. 10 kr.
1 krasna pozlačena ura, jameena tri leta.
1 pozlačena verižica.
1 krasen etiii za smodke.
1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s pokrivalom.
1 notes vezan v angleško platno.
1 oprava zapestnih gumbov iz double-zlata
I. vrste.
1 oprava naprsnih  gnmbov iz double-zlata
I. vrste.
1 ]par   uhanov iz  double-zlata  I.   vrste  z
vdelanimi biseri.
1 zelo koristna pisalna oprava.
1 toaletno milo prijetne vonjave.
72 najboljših jeklenih peres.
2.0 finih i)ismenih zavitkov.
25 ])ol finega |)ismenega papirja in
50 koristnih pradmctov za gosjiodiuje.
Iinenovaniii  191   krasriili   predmetov  raz|)()-
šilja samo za 2 gold. 10 kr. (ura sama stane
toliko) švicarska izvozna tvrdka
H. SCHEUER, Krakovo
Josefsgasse štev. 46.
Kar ne ugaja, se sprejema nazaj v teku 8 dnij.
nuBtrovanl ceniki zastonj in flranko.
kis napraviti
(Zelo veliko prihranjenje),
si zna vsaka gospodinja, ako porablja priljubljeno kisovo esenco
„Vinacet" z jednostavnim pomešanjem z vodo. Napravi se vsakikrat
potrebno množino kisa, in se zadobi s tem popolnoma svež kis
najboljše kakovosti. Izgotovljen kupčijski kis je največkrat po-
kvarjen ali se pa ])okvari skoro vedno v kukinji. Tak kis je zdravju
škodljiv in popolnoma ničvreden za pripravljanje jedi. Kdor je en-
krat rabil kisovo esenco „Vinacet'-, rabi jo vedno. —
Zastopnik za Trst in Primorsko:
Ludvik Gogfoy v Trstu
Ulica Farneto št. 5.
Cene: 1/4 lit. steklenici (za   5—10 litrov kisa) K. i-—
'A    1/1     »                 20-40    „       „   3--    
„MOŠKA PODRUŽNICA DRUŽBE SU. CIRILA IN METODA" v TRSTU.
Rojaki, rojakinje
Že zopet stojimo na pragu godii naših zaščitnikov sv. Citila in Metoda. Kakor
sta se onadva morala, bojevati proti naspi otnikom nase svete stvari, tako se je i nam
bojevati se dandanes, da si ohranimo spomin, ki sta nam ga zapustila. A^aši zakleti
sovt agi vedo pi av dobro, kolike vi ednosti je za nas zatirani narod ta spomin, za to je
pa tndi njih pnizadevanje čedalje bimlalnejše. da nam ga ugrabijo, uničijo. Da je vse
to i^esnica, pričajo najnovejši dohodki p? i sv. 'Jakobu v Trstu. Da se jim pa ta nakana
ne posreči, treba nam je. narodnega na? asčaja da se bode mogel uspešneje bojevati nego
nam je to danes mogoče.
Ker je pa ta naraščaj ob peiijeriji in se posebno tu v TrstiL odvisen le od
izdatne pomoči Ciril-Metodove družbe, treba da jo v gmotnem oziru izdatno podpii amo.
V ta namen se obrača podpisano nacelnistvo za
Ciril-Metodov dar
do vseh rodoljubov ter razpošlje v mestu in po dezeli nakaznice potom ..Edinosti" in pod
zavitkom. Vsak. ki dobi nakaznico, naj jo blagovoli vrniti z majnsim ali večim zneskom.
Posije naj pa ne samo kolikor more sam. ampak naj nabita tudi v krogu
svojcev, tovarišev, prijateljev in znancev. Pa tudi drugi rojaki in rojakinje, ki niso prejeli
nakaznic, naj pridno nabirajo v označeno sviIlo, saj nam je dobro došel še tako majhen dar.
Darove, kateri se bodo objavljali v Edinosti" naj se blagovoli pošiljati po-
dnižničnemn blagajniku, g. Simonu Skrinjar. uradniku .. Tr^zaškega podpormega in bralnega
društva" v  Trstu ulica Stadion št. ig. I. nadstr.
Načelništvo
moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda.
Tiskarna Edinost v trstu
SLOVENKA
Glasilo slovenskega ženstva.
Št. 7.
V Trstu, dne 15. julija 1900.
Letnik IV.
Nedeljska romanca.
Mežnar Stanko je zazvonil :
»Ajd, kristjani vernic k maši!«
Vsi kristjani so iz krčme,
trije še sede pri čaši. ,
Kmalu sede k njim četrti.
Kdo je čudni ta neznanec ?
Črn cilinder, frak v dva škrica -
kakor kak Amerikanec.
Kjer so trije, tam se pije,
kjer so štirje, tam kvarta se —
kdo bi mislil, pasja vera,
da ima baš on vse ase.
Desetaka mu ne vjemi,
dame se pri njem možijo :
prvi kupček, drugi kupček,
k njemu vse leti — adi j o !
Kvišku plane stari Malic,
karte mu v obraz zažene :
»Prevarant!« — »»Kako ste reki"?
Pa ne mislite s tem mene?««
»Vas, da vas! Na pik renonsa!«
»»Prosim: karo — karo — karo —
pik — pik — pik — in evo pik moj,
kje tu vidite vidite prevaro?««
In igrali so nadalje
in izgubljali kot preje,
a pod boki — komaj vidno
zase se neznanec smeje.
Zdaj so videli vsi trije:
»Kaj imate tu v rokavi?
Nihče ni namerjal dolgo —
kar po hrbtu in po glavi !
Kupic dvoje se na tleh je
in na steni razletelo,
stol zadel s pestjo je Malic,
ali stola ni bolelo !
Mežnar Stanko je odzvonil :
»Sveta maša je minila«.
In v trenutku tem vsa krčma
se je s kmeti napolnila.
Vsa soseska se krohoče :
»Kaj, vi tepete se z zrakom ?«
Čudom zro. se kvartopirci :
»Kdo je bil ta tujec lakom ?«
»Lakom gori, lakom doli,
jaz o njem vem samo eno,
de krčmar, mane si roke,
»meni plačal je pošteno!«
Oton Zupančič.
Str. 146
SLOVENKA
Iz teme v temo.
Studija. Spisal  Ivo Šorli.
Pri drugi mizi na desni v »Cesarski kavarni« je
sedel profesor dr. Šaren. Izpil je bil ravno čašico črne
kave in jo odrinil od sebe, potem se je naslonil na
blazino in gledal za hip zamišljeno pred se. Njegov
obraz je bil izredno duhovit. Teme mu je bilo že ple-
šasto, a dolgi črni kodri, ki so mu bili ostali še nad
visokim čelom, za ušesi in nad vratom in katere je
zdaj pa zdaj vrgel z ženijalno nemarnostjo čez golo
teme, dajali so mu neki veličasten izraz.
Mehanično je posegel po kupu vržink pred seboj,
ki mu jih je bil prinesel marker, ko so se odprle duri
in se mu je približal velik, suhljat, očividno za deset
let mlajši mož z bledim, inteligentnim obrazom. Bil
je to advokat dr. Sodar. Sestajala sta se tu pri tej
mizici slednji dan in pozdravila sta se. kot se po-
zdravljajo stari prijatelji.
Dr. Sodar je vzel najnovejšo številko »Ljud-
skega glasu« v roko in ga preletel naglo.
»A—ha! tu je tudi že!« je vskliknil in pokazal
profesorju kratko notico.
»Dovoli! Nisem še videl!« je odgovoril ta in
citai poluglasno: »Sinoči so potegnili pri Bregu iz
vode tukajšnjega osmošolca Vinka Majdiča. Videli so
g-a še ob treh popoludne, ko se je šel kopat v reko.
Ljudje menijo, da ga je prijel v mrzli vodi krč, vsled
česar se nesrečnik ni mogel rt siti iz valov. Pokojnik
je bil nadarjen, tih in ljubezniv mladenič, ki bi bil
narodu izvestno še mnogo koristil. »Kogar bogovi
ljubijo, vzamejo  ga mladega«. Naj počiva v miru!«
»Tvoj učenec, ne — da ? Poznal sem ga tudi
jaz. Skoda ga je, če ne radi druzega, ker je bil
res izredno lep fant. A bil je menda tudi nadarjen ?«
je vprašal odvetnik.
Profesor je gledal nekaj časa zamišljeno pred
se, potem pa se je primaknil bliže k prijatelju.
»Pravzaprav bi moral molčati, kakor me prosi
pokojnik, toda bodi, ko vem, da je ta skrivnost pri
tebi dobro spravljena, pa da te bo ta slučaj zanimal. Maj-
dič namreč ni ponesrečil, nego je sam izvršil ta čin«.
»Samomor?« se je začudil dr. Sodar.
»Tu čitaj !« je dejal profesor, ko je izvlekel
iz žepa obširno pismo.
Z zanimanjem je segnil advokat po njem in za-
čel naglo čitati.
Dr. Šaren je opazoval nekaj časa izpremembe
na jarijateljevem obrazu, potem pa vzel v roke velik
žurnal in začel čitati.
Dr. Sodar pa je bral to-le :
»Veleč. gosp. profesor in dobrotnik!
Mučno bi mi bilo umreti z zavestjo, da bodo
pisali razni dnevniki o mojem samomoru, pa pristavljali
najneslanejše domneve o vzroku temu mojemu koraku,
češ : nesrečna ljubezen ali materina smrt ali nenor-
malnost možgan ali nedostajanje vere in kriva mo-
derna vzgoja ali blažiranost ali bogve kaj še vse,
zato pa zapustim življenje tako, da odpravijo s kratko
opazko in sklenejo s kakim »škoda !« in »Lahka mu
zemljica !«
Tako torej naj sodi svet. Vi pa, moj blagi do-
brotnik, Vi izvidete resnico! Da Vam jo odkrijem,
napotili so me razni motivi : Vaša dobrotljivost do
mene, prepričanje, da ste visoko nad vsako malen-
kostno filistroznostjo, a tudi uverjenje, da bo Vas
kot psihologa moj ukrep zanimal.
Evo Vam moje zgodovine !
Znano Vam je, da je bil moj oče ubog učitelj,
neznano pa najbrže, da je umrl sedem mesecev pred
mojim rojstvom, dva meseca po poroki. O njem vem
malo. Mati mi je povedala še le lani, da je bil ne-
zakonski otrok nekega dostojanstvenika, ki bi ne bil
smel nikakor imeti otrok in ki je iz tega vzroka od-
škodoval zapeljano revo z nekaj stotaki, da je ostal
njegov greh tajen. Ko je moj pokojni oče izvedel,
kako je prišel v življenje, zadelo ga je to baje silno,
da je bil odslej vedno mračen in potrt, dokler ga ni
vzbudila ljubezen do moje matere v novo življenje.
No, to novo življenje je trajalo le hipec. Neki pijan
voznik, s katerim se je moj oče peljal v mesto, je
prevrnil voz, ki je stri nesrečniku glavo. V dušo
moje matere je padla tema in iz te teme, tega obupa,
snovale so takrat prirodne moči mojo dušo in solze-so
pronicale v vse moje bistvo...
Temno se še spominjam, kako sem sedel kot
mal otrok na materinih kolenih in kako so zrle nje
solzne oči na-me... Kakor bi bila pa še pred menoj,
jo vidim, kako me je včasih pozneje kot dečka
stisnila k sebi in kako so padale nje vroče
soLe na moje kodre. In ko sem potem igral tam
zunaj z drugimi otroci, spomnil sem se hipoma, da
mama morda joče sama doma, in pustil sem igro in
hitel k njej, pa se nisem zganil cele dneve več od nje.
Odhod od starišev v tuje mesto je težek vsa-
kemu otrokti, a meni je bilo to menda še vse dru-
gače, nego drugim. Na svetu sem imel le mater, in
vsa moja ljubezen je bila le njena, a poleg vsega
sem še vedel, kako je zapuščena brez mene. Prosil
sem jo, naj gre z menoj, a seveda — kako naj živi
revna učiteljeva vdova z otrokom v dragem mestu ?
In doma je imela vsaj svojo hišico, edino doto po
stariših, — da jej ni bilo treba plačevati stanovanja.
Počasi so prišle prve božične počitnice. Uboga
mati me ni mogla več spraviti v mesto. Še le ko
sem zamudil že pet dnij, vdal sam se njenim solzam.
Seve, odlašala je že prej predolgo in bil sem za svojo
SLOVENKA.
Str. 147
Šolo že skoraj prestar; moral sem pač v šole, če sem
hotel sploh študirati, a to je bila njej najsrčnejša želja.
Vrnil sem se torej v mesto in se začel pridno
učiti, to se pravi: doma sem se pripravil slednji
dan prav dobro, v šoli sami pa sem sanjal o materi,
o bodočih počitnicah, računal in štel minute in se-
kunde, ki jih treba preživeti še v mestu. Moji učitelji
some začeli prištevati med najbolj nenadarjene učence,
a ker sem vsaj pri rednih izpitih še dobro odgovarjal
in tudi pisal ne baš slabo, mislili so, da sem pač iz-
redno marljiv in da nadomestujem svojo topost z
vstrajno pridnostjo. In potrpeli so z menoj, dober pa
mi ni bil nikdo. Dobri ste mi bili samo Vi. Imeli smo
vas tedaj za slovenščino. Spoznal sem Vašo dobro-
hotnost do mene, in prizadeval sem si, paziti vsaj pri
vaših urah, tembolj ko sem dobil nekdaj v materini
sobi Vaše pismo do nje, v katerem ji odgovarjate na
vprašanje po meni, da se Vam zdim izredno inteli-
genten deček, ki je pa skoraj vedno ves razmišljen,
a izrekate upanje, da mi to z leti preide.
No, prešlo mi ni nikdar. Živel sem do danes
neke temne, čim bolj mračne sanje. Bedel sem sploh
le za trenutke...
V tretji šoli sem prišel v zavod. Se se spominjam,
da sem jokal veselja, ko sem dobil ugodno rešeno
prošnjo. Videl sem, kako mati želi, da bi prišel v
varno zavetje, pa da jej je bilo od leta do leta težje
moje vzdrževanje, a i sam sem si želel v tiho živ-
ljenje. Moji dosedanji tovariši so mi presedali; videli
so mojo nedolžnost, zato so v moji navzočnosti go-
vorili nalašč tako, da me je oblila vsak hip rudečica.
Včasih sem že hotel reči kako, da bi jim dokazal,
da nisem tako otročji več, kakor mislijo oni, ker njih
zasmehovanje in moje zarudevanje me je neizrečeno
jezilo, a vsakikrat sam še bolj zarudel in moral pre-
našati novo draženje. Zapustil sem to družbo in pričel
čitati, toda moja tedanja gospodinja je bila stroga žena
in vzela mi je vsako knjigo, češ, da se pohujšam.
Isto so mi pravili spovedniki; zato nisem vedel kako
pregnati prosti čas. Hodil sem sam na izprehod in
sanjaril...
Vstopil sem torej v zavod. Čutil sem se srečnega.
Moji novi tovariši so bili vsi pobožni, in tudi jaz sem
sledil njihovenm vzgledu. Bilo mi je dobro v oni po-
lutemni kapelici ; tajinstven misticizem tam notri je
prijal mojemu sanjarskemu temperamentu. In pre-
klečal sem cele ure pred najsvetejšim in — sanjal.
Da, jaz nisem molil očenašev in onih molitvic, ki so
bile tiskane v masnih knjigah, rožni venec je ležal
nedotaknjen pod klopjo, vse to se mi je zdelo nekam
neiskreno, mrzlo, — govoriti sem hotel s svojim
Bogom naravnost, in vse moje molitve so bile čiste,
pobožne, mehke, mistične sanje... Na altarju je stala
krasna lurdska Madona... V to sem opiral svoje
oči, to sem ljubil iz vse duše... Obraz ji je bil nekam
podoben jnoji materi.
Ta doba mojega življenja, ta pobožnost ali bolje:
nabožnost, me še vedno najbolj zanima . .. Ko smo
se tako pripravljali na sveto obhajilo pa sem videl,
da je prišla temu in onemu tovarišu solza v oko,
bilo mi je nekako tesno v duši... In ko smo vstali
in pristopili k sveti mizi pa sem slišal krog sebe ono
hrepeneče šepetanje, videl same sklonjene glave z
nekim svete groze polnim izrazom, vstal je v moji
duši vsakikrat neki protest, pod kojim sem trepetal...
In nekam mrzlo, mehanično sem povžil sveto Telo...
In vrnil sem se v klop, sklonil glavo in nisem se
upal ozreti v svojo ljubljeno Madono. Ona hoče pač,
da ljubim le njo, le njo, da mi ni nobenega boga
razven nje ?... Prestrašil sem se vselej teh mislij in
se silil moliti... In moliti nisem mogel ob takih pri-
likah drugega, nego one molitve iz knjig... Hipoma
pa se mi je dvignil v duši neki gnus, vrgel sem knjigo
poil klop in hitel ven na vrt... Pod noč pa, ko je legel
mrak, klečal sem spet pred svojo Madono, gledal jo
in sanjal...
Vznemirjati me je jelo čim dalje več dvomov.
Propovedi so mi presedale, versko učno knjigo sem
pogledal le vsak mesec enkrat, ko sem bil vpra-
šan ... Vse te dogme, ti dokazi, so se mi zdeli trdi,
mrzli, neumni... Pogosto sem se vpraševal, ali sploh
verujem vse to, ali sem pač kedaj veroval, a vselej
sem prepodil te vsiljeve misli. Kaj meni mar ! Saj
sem imel svojo Madono!... Da, če bi ta Prečista ne
bila tako krasna, če bi ne bil gledal skozi gotiška
okenca v naši kapelici celo o poludne dan le z onim
zastrtim, sanjavim okom, ne vem, ali bi bil šel sploh
kedaj tja noter... In res kmalu nisem hodil več...
V sedmi šoli je prišel v zavod nov vodja. Bil
je to mračen mož, ki je gledal edino le na molitev.
Izrekel je željo, da gre vsak gojenec po jedi v ka-
pelico, a ta želja je bila ukaz. Kdor se mu ni vklo
nil, temu je odrekel vsako udobnost. In zapažal sem,
kako se polne od dne do dne klopi krog mene. Ne-
kojim se je pač ustavljal ponos, da bi hodili brez
prepričanja pred Vsevednega, toda trda vodjeva roka
jih je kmalu uklonila, in na desni in levi sem videl
tovariše, kako so čitali nekoji romane, ki jih niso
mogli radi strogega nadzorstva zunaj, kako so se
drugi učili iz učnih knjig, kako so tretji zdehali...
Zadaj pa je vodja citai glasno neke latinske molitve,
katerih ni niti desetina umela, včasih pa je stopil celo
pred oltar, da bi nam govoril, in skril mi je s svojim
širokim telesom mojo Madono... Ves sem trepetal
srda... In okna so bila vedno odprta in skozi nje je
bil odhitel oni tajinstveni božji duh, ,ki je stanoval
v mističnem polumraku.. To zoprno solnce ga je bilo
pregnalo.. . in pregnala ga je bila hinavščina, sveto-
hlinstvo, ki mu je dihalo iz teh mladih duš...
Ne, ne, tu je bilo vse prazno, mrzlo ; raje sem
gledal skozi okno na vrt, kjer je stopal vedno ob tem
času edini gojenec, ki se ni vdal pritisku, osmošolec
Str. 148
SLOVENKA
Hrast. Ponosno je stopal, vitko, visoko telo mu ji'
bilo samozavestno vzravnano, lepo oko se mu je ozi-
ralo mirno okrog, okoli svežih usten pa se mu je
zibal navadno bridkozaničljiv nasmeh. Ej, seveda, vsi
gojenci skoraj so se ga ogibali, videli v njem Anti-
krista, on pa se je posmehoval, svest si svoje mo-
ralne vrednosti, tem ljudem, ki so ga zaničevali,
bodisi iz neumnosti, bodisi le, da so se prikupili go-
spodu vodji.
Jaz sem se mu začel bližati, a odpravil me je
vedno s par besedami. Bil je pač nezaupljiv, ker je
kar mrgolelo krog njega ovaduhov. Bolelo me je to, a
hotel sem počakati, naj se prepriča, da ga spoštujem
in se mi gnusi to nemoralno življenje. Poleg Hrasta
je ostal sedaj po jedi še drugi gojenec na vrtu,
—jaz...
Po enem tednu sva bila s Hrastom prijatelja.
Stopil sem k njemu, pa mu odkril vse sv^oje srce. Z
obraza mu je izginil oni skoraj cinični nasmeh, ki se
ni hotel prav prilegati tem zdravim licem, tem lepim
ustnicam, in radostno mi je stisnil roko.
Tičala sva nekaj dni ves čas skupaj. A ne dolgo !
Nekega večera naju je poklical vodja k sebi, v
bogato opremljeno sobo. Meni je. očital, da sem se
dal zavesti, njemu, da me je zavedel. On je odgo-
varjal mirno, ponosno, jaz zatrjeval bolj ooječe, da
sem sam spremenil svojo navado. Vodji so se bli-
skale oči in vpil je razdraženo nad nama, toda kmalu
se je umiril in pričel je, kakor navadno, s svojo za-
ničljivo ironijo. Tedaj pa je naju zgrabil neki ne-
brzdani srd, rekel bi fanatizem, izvirajoč iz prepri-
čanja, da sva stoterokrat boljša nego oni svetohlinci,
-in povedala  sva mu vse, kar nama je bilo na srcu.
Drugi dan so naju odslovili.
Dali ste mi dva dni odpusta, da sem šel sam
naznanit svoji materi to izključenje. Ustrašila se je
sprva, ako sem ji razodel vse, videl sem, da je celo
ponosna name. In jaz sem bil ponosen sam nase...
Oni dnevi so bili najjasnejši v mojem življenju,
najtreznejši, in zdi se mi, da sem bedel skoraj popol-
noma. Vrgli so me ti dnevi ven iz mojih sanj, opazil sem
krog sebe prvikrat do cela jasno konture življenja.
Začel sem poučevati, učiti se vstrajnejše, celo paziti
v šoli, — toda bilo je vse le en hip. Tako nekam se
mi zdi, kakor da se kedo v svojih zmedenih sanjah za-
dene z. glavo pretrdo ob zid, se vsled tega za trenotek
vzbudi, a se obrne koj na drugo stran, zaspi spet in
sanja dalje... Jaz ne znam bedeti, zato so me že
po enem tednu izven institutskega življenja objele
stare sanje. Tako za časek sem tu zadel ob trdi rob
življenja, se prebudil in spet zaspal.
Tožiti se mi je jelo po moji Madoni. Rekel sem
si stokrat, da sem neumnež, a bilo je zaman. In hodil ,
sem v mraku iz cerkve v cerkev in iskal   Madone...
Nobena mi ni sicer prijala tako, kakor ona v zavodu,
toda polumrak je vladal v stari kapucinski cerkvi isti
kakor tam... Hodil sern vedno k Smarnicam tja dol
v to cerkev. Bilo je skoraj temno v njej, prižgali so
le pred Marijo nekaj lučij, in orgije in krasno petje
je donelo s kora... Krog mene je pelo ljudstvo in jaz
sam sem pel prekrasni »Zdrava, morska zvezda 1«, pel
z dna duše...
Občeval sem seveda i zunaj zavoda največ s
Hrastom.
In baš Hrast je provzročil v mojih prsih cel
prevrat. Kakor veste sami, je to človek zdravih, krep-
kih, praktičnih idej. Ves misticizem, celo poezija mu
je bila zoprna. Spoznal me je kmalu, a rekel mi ni
nič, pač pa se je spuščal z menoj vedno bolj pogosto
v —¦ verske in filozofske pogovore. Jaz sicer nisem
umel o filozofiji še nič, ker sem doslej le sanjal in
nič mislil, a baš ti pogovori so začeli vzbuj, ti v meni
i to stran duševnega življenja. Tudi on ni gotovo
citai še nikdar nobene filozofske knjige, a ustvaril
si je bil pojme o vsem, jasne, realne pojme, kakor
je bilo jasno, realno vse njegovo bistvo. Ze v zavodu
mi je rekel, da se mu upira vse transcendentalno,
nadnaravno žlotaodranje.
Mislil sem že, da si sedaj ugovarja, saj sva go-
vorila vedno bolj pogosto baš o metafizičnih vpra-
šanjih, ko mi reče nekega dne hipoma :
»Ti, pustiva vse te neumnosti! Povedal sem ti
že, da hodim jaz na svojih dveh nogah edino po tej
črni zemlji, dokler se bo zljubilo usodi pustiti me tu,
in potem še le začnem ono transcendentalno življenje
v nebesih, vicah ali peklu, kamor me baš blagovolijo
poslati ! V,si ti neumni pogovori so mi bili le v to,
da te do cela spoznam. Sedaj te imam ! Najprej sem
mislil, da si veren, pobožen človek, in temu sem pri-
pisoval tvoje potikanje po cerkvali, a zdaj vidim,
da si sanjar in nič drugega ! Ti sploh niti vere nimaš !
Ce bi bil spoznal, da si veren, bil bi te pustil s tem
pri miru. Jaz imam dovolj razuma, da se v take reči
ne mešam. Po mojem prepričanju je vsak verski in
filozofski zistem srčna potreba ; vsakdo si sme pri-
krojiti to stvar po svojem dušnem razpoloženju, komur
je pa ni treba, sme vse to pustiti na stran. Meni
vere ni 'creba. Z;\to je nimam, kakor nimam zlatih
prstanov, ker mi jih ni treba, in kakor nimam ber-
gelj, ker so mi noge zdrave. Ako ohromim, vkupim
si gotovo berglje ! No, pa k tebi! Ti nimaš vere, ti
nimaš nobenega sistema, vsa tvoja pobožnost je —
pagansko malikovanje. Dobro, tudi to bi se znalo pri-
legati baš Tvojemu srcu ! Toda človek nima le srca,
nego tudi razum ! Poglej verne ljudi krog sebe. —
ti imajo -smisel tudi za realno življenje ; da, celo naj-
vernejši, tudi asketi. Vsi ustanovitelji ver na širnem
svetu podredili so sicer predsmrtno življenje posmrt-
nemu, degradirali ga do sredstva • k smotru, a mu
dali baš zato neki pomen in namen. Očetje filozofskih
sistemov pa, ki so postavili to življenje kot namen
samemu sebi, dali so začasnemu življenju še bolj do-
SLOVENKA
str. 149
ločen pomen. Kak namen in pomen ima pa tvoje
sanjarjenje, ko niti ne veš ne. Ja si pagan, maliko-
valcc? Kaj hočemo s takimi ljudmi? Meniš, da imaš
sploh pravico do življenja? Saj te je škoda, ko
imaš tako izrednih darov, zato, zaboga, iztrezni se!«
Da, govoril je resnico !... Malikovalec
sem bil!... In hipoma mi je prišlo na um nekaj
iz davnih otroških let, kar sem bil že popolnoma
pozabil. Bilo mi je morebiti osem ali devet let,
ko smo narisali jaz in sosedovi otroci doma v ne-
kem stogu na veliko desko s kredo ogromnega
moža. Nekdo izmed nas je bil vzel svojemu bratu,
ključavničarju, dva lonca barv, modro in rudečo. S
temi barvami smo okrasili našega moža, naredili mu
rudeče ustnice, moder nos, rudečo haljo, modre roke...
Ne vem več prav jasno, kako je bilo, a toliko še vem,
da smo si izberačili od starišev vsak po desetico, vku-
pili si svečic, in se zbirali potem pred našim možem...
Vžgali smo si vsi svoje svečice, morali teči menda
desetkrat krog malega holmca, a kadar je zazvonilo
avemarijo, bili smo zopet vsi pred možem, postavili
svečice pred njega, pokleknili in — molili... res, mo-
lili moža... in čudna groza nam je napolnjevala mlada
srca... Tako slednji večer, dokler nas niso pregnali
odrastli ljudje...
Vsa ta dogodba mi je prišla po Hrastovih be-
sedah v spomin.
Da, jaz nimam več vere ! A kedaj mi je izginila ?
Zakaj ? Ali sem jo pa sploh imel kedaj ?
Mislil sem nazaj, nazaj... Ne ! maliko^^al sem od
onega dne, ko sem prvič pokleknil pred rudeče-mo-
drega moža v onem stogu...
A drugi verujejo, res verujejo! Zakaj bi dvomil!
In zakaj ne jaz ? Odgovora še danes ne vem, a čemu
bi mi bil tudi ?
H kapucinom nisem hodil več. Začel sem se
zdeti smešen samemu sebi... A tam notri v duši, kjer
mi je bila stala Madona, katero mi je zdrobil Hrast,
čutil sem neko praznoto... Kaj bi de' tja?... Gotovo,
neko vero moram imeti, to sanjarenje ne velja nič !...
No, dobil sem pač drugo Madono ! Prišle so
namreč velike počitnice.
Ah, veselil sem se počitnic še vedho, kakor
nekdaj kot otrok. In poleg drage mame serh bil še
vedno otrok. Tako dobro mi je bilo pri njej ! Oče-
tovo smrt je menda prebolela, vsaj videti je bilo.
Bila je vesela, in meni je dela ta veselost neizrečeno
dobro. Sedela sva doma ali pa hodila na izprehod.
Prva leta je bila najina navadna pot na očetov grob,
toda nekdaj se nama je pridružil prijazni župnik in
naju prav Ijube^njivo pokaral, češ, da sem že itak
preresen, a da me to vedno posečanje pokopališča
gotovo ne razvedri. Matere od tedaj ni bilo več
spraviti z mano tja ven na grobe, zato sva si izbirala
veselejše izprehode. Zdelo se mi je, da je bilo res
obema bolje tako.
Lanske počitnice pa sem včasih mater celo zane-
marjal, dasi me je sama vedno priganjala dotlej, naj
grem včasih malo med ljudi. Sedaj ni bilo treba več
takega prigovarjanja... Na počitnice je bila prišla k
svojemu stricu-notarju krasna gospodična iz Ljubljane...
Omenim naj le, da sem jo ljubil, kakor ljubi tak sa-
njar, in ona je pravila tudi, da me ljubi. Jaz sem
sanjal ene svojih najlepših, a tudi najglobljih sanj...
Ničesa nisem videl več krog sebe... No, saj sami veste
kak sem bil v šoli letos, začetkom leta. Do takrat
sem se učil vsaj doma, če sem tudi v šoli sanjaril,
in izhajal sem še dobro, sedaj pa sem b'l mrtev za vse.
Baš o pravem času me je sunila usoda narav-
nost v srce, in vzbudil sem se spet za trenutek...
Gospića Eia mi je naznanila prav mirno, da se po-
roči. No da, kaj hoče z ubogim osmošolcem, in oblju-
bila mi vendar ni ničesa...
Slikati svoje srčne bolečine, bi bilo prebanalno.
Po sreči je prišel baš takrat z Dunaja Hrast. Bil mi
je izboren zdravnik in okreval sem za silo...
Neki pisatelj pravi: »Ceni ženske, treba moškemu
filozofije«. Ženske ni bilo več, oklenil sem se dolgo-
časnejše, a zvestejše ljubice filozofije. In mimo mojega
duha so šli .Spinoza, Kant, Hegel, Schoppenhauer,
Tolstoj in bogve kaj še. Da, da, čutil sem : neko pre-
pričanje moram imeti, neke podlage treba mojemu življe-
nju. In res sem si sezidal vsak teden skoraj svoj sistem
v duši, pa ga spet podrl... Nič me ni hotelo zadovo-
ljiti. Skepticizem, kriticizem je prodrl vselej kakor
stekel pes v hram moje duše, prevohal vse kote,
stresal in drobil vse stebre, ki sem si jih bil postavil
tako težko, a kar je bilo njegovim čeljustim pretrdo,
kjer so se mu zobje drobili, mi je vsaj omazal moje
delo. In zidal sem in čistil znova, a ko je bilo vse
dovršeno, prišel je spet podirat oni pes... Obupal bi bil.
Baš tedaj smo jemali z Vami akustiko... Ne-
kega dne ste nam pokazali Helmholtzove resonatorje.
Tako se imenujejo menda one kroglje iz medenine,
katere smo si pri mali odprtini držali na ušesa. Vi
pa ste igrali skalo. In vsi glasovi so se čuli le od
daleč, samo tisti, na katerega je bil resonator uglašen,
zadonel je mogočno v kroglji... Zazdelo se mi je ma-
homa, da moja duša ni nič drugega nego cela
baterija takih resonatorjev... Nc>beden izmed filozofov
me ni zadovolj'd, a v vsakem sem dobil, kar je
bilo uglasbeno na eno strun moje duše, v vsakem
nekaj glasov, ki so dobili nekaj odmeva v mojih
prsih... In vredil sem si vse te glasove, in imel sled-
njič v duši harmonijo, ki mi je spala že od nekdaj
tam notri, in ki sem jo vzbudil še le sedaj.
Bil sem zelo ponosen na to najnovejšo stavbo.
Pustil sem i sedaj, da je prišel v njo pes skepticizma,
in veselil sem se, ko sem videl, da je ves njegov
trud zaman. Zapodil sem ga potnem in zaprl ta od-
delek svoje duše, češ, čemu gledati še tu noter ; moja
vera je spravljena lepo pod streho, vse je na svojem
Str. 150
SLOVENKA.
mostu, v dobrem redu. Spisal sem si tudi nekak »in-
ventar« : položil vse svoje ideje v precej obširno knji-
žico, da bi jih imel lepo drugo pri drugi, in poslal
ta svoj spis Hrastu, da mi izreče svoje mnenje o
mojem sistemu.
S tem torej sem bil gotov in vdal sem se zopet
sanjarjenju cele dneve, cele tedne. Naučil sem se
slednji dan naglo svojih šolskih nalog, potem pa zi-
dal zlate gradove v zrak...
Tako je prešlo zopet kakih šest tednov. Nekega
dne se .spoznam slučajno v nekem hotelu s Poljakom,
ki se je zdravil v našem mestu. Ne vem, kak vrag
me je premotil, da sem se spustil ž njim v versko-
modroslovne pogovore in mu začel razlagati celo
svoj sistem. Bil sem menda izredno ponosen na
svoje delo in hotel pokazati plitvemu žlobodraču
svojo duhovitost. To pa vem, da sem zapazil na en-
krat, da sem zabil eno svojih glavnih dogem. Spoznal
sem do dobra, da je bilo res, kar je pravil neki hu-
dobni glas v meni že za časa, ko sem bil svoje ideje
baš zapisal, da. bi namreč ne dal niti nohta za vso
svojo vero, kaj še le svojo kri. Da, le to je bilo mo-
goče : slepil sem se, da verujem vse ono, sicer bi
bilo nemožno, da bi bil pozabil že sedaj, kar verujem.
Vstal sem in odšel jezen domov. Pisal sem Hrastu
cinično pismo, v katerem sem ga prosil, da mi vrne
koj po pošti moje versko prepričanje, da ga pregle-
dam še enkrat in da mi bo mogoče vsaj slepariti
ž njim.
Odgovora ni bilo, a četrti dan je prišel Hrast
sam, ker je hotel ostati do konca leta v našem mestu.
Vstopil je pri meni, sedel na nizek stol, poklical
me k sebi in me potegnil na kolena. Nekaj časa me
je gledal mirno, potem pa začel :
»Kak nesrečen človek si ti ! Če bi bil vedel, da
te spravijo moji pogovori na to neumno potovanje
nad oblake, bil bi raje molčal. Ti iščeš torej namena
in pomena svojemu življenju ? Nočem ti govoriti o tr-
pečem človeštvu, o zatiranem narodu; te krasne misli
dobile so vedno tako slabih apostolov, da se človeku
že studi izrekati te fraze. Kdor ume te božje ideje,
mu itak ni treba govoriti o njih. O tem nič, sicer
mi začneš zopet tavati bogve kje, a odgovori mi:
Ti imaš mater, blago mater, ki jo ljubiš?«
»Da!« sem odgovoril začudeno.
»Dobro ! A kaj vraga iščeš še pomena in na-
mena svojemu življenju ? To blago ženo osreči, to je
tvoj namen ! Zato se pa uči, da narediš izpit in pusti
pri miru nore filozofe!«
Pritrdil sem mu, vrgel iz oddelka svoje duše, kjer
sem hranil svojo filozofijo, vso ono ropotijo in postavil
i tja noter bogstvo, ki mi je edino še ostalo, —
svojo mater ...
Začel sem se učiti resneje, celo v šoli sem pazil.
A bilo mi je težko, vedno sera padel zopet v oni
sladki polumrak...  In polastila se  me je neka bo-
lestna nervoznost, postal sem razburljiv, neprijazen,
osoren. Zakaj me ne pustijo sanjati ! To sitno učenje!...
Oni dan, ki je pomenil začetek koncu tem ne-
umnim sanjam, katere .se imenujejo moje življenje,
učinil bi bil v tej nervoznosti gotovo kako veliko
neumnost, da se ni zgodilo ono grozno...
Bila je namreč pomlad. Okna so bila odprta.
-Spodaj na vrtu je cvetela krasna magnolija s svojimi
velikimi cveti, in sladek vonj se je valil v sobo v
mehkih, nevidnih valih naravnost v mojo žejno širo
koodprto dušo, pa mi ovijal možgane v prijetno lenost,
trudnost. Prvo uro sem gledal ves čas tja ven in
sanjal. Bilo mi je posebno dobro. Mlad sem. zdrav sem,
ljudje me radi vidijo, najboljšo mater imam, kaj hočem
več, sem si mislil! Bilo mi je res dobro! Drugo uro
smo imeli nemščino. Zamudil sem bil neko nalogo,
zato mi je določil profesor to uro, da jo spišem sam.
Da me drugi ne motijo, poklical me je k mizi. Držal
sem pero v roki in čakal kaj bo. Res, izborno! Po-
pišem naj to krasoto tu zunaj. Hej, kar sama mi
pojde roka, duša mi vzleti danes prav pod oblake,
n|ena krila so že drgetala hrepeneja, da se vspnejo
kakor mladega orla tja gor v ta božji zrak... Kaj še !
Gospod profesor mi je prišel z dispozicijo, postavil
mi pred dušo oni kozolec s toliko in toliko povprečnimi
drogi, na katerih prvega naj obesi dijak to in to misel
ali čustvo, na drugega ono in ono misel ali čustvo,
kakor obeša kmet v svoj kozolec žito ali deteljo ali
tudi le slamo, kar mu je baš pri roki, a popne naj
se le do določenega droga, ki ga določi gospod pro-
fesor, gori pa naj se še enkrat lepo ozre nazaj in
pokrije vse skupaj s streho suhe morale. Ne kakor
orel, naj se mi dvigne duša, dokler more, — kakor ne-
rodna kokoš, ko gre spat pod- streho, naj skakam
od klina do klina. Kokošim naj se postavijo lestve,
ker sicer ne morejo pod streho, a jaz sem bil vsaj
oni dan orel! Zgrabila me je jeza in vrgel sem pero
v stran, da me je profesor začudeno pogledal...
Tedaj je vstopil šolski sluga
»Majdič ! Ekspresno pismo!«
Nekaj mrzlega mi je šlo čez celo telo, roke so
mi trepetale .strašne slutnje. Odprl sem pismo. Pisal
mi je naš župnik. Po dolgem, dolgem pripravljalnem
uvodu je stalo slednjič: »Matije nocoj hipoma umrla.«
Mislil nisem nič, čutil nič. Mirno sem povedal
profesorju, zakaj moram oditi, zahvalil se mu na so-
žalju, pokimal tovarišem in odšel.
Postaje imela odriniti v pol uri. Hitel sem domov,
preoblekel se v črno obleko in se podvizal iz hiše.
Sočutni pogledi gospodarjevi, jok gospodinjin me je
jezil. Čemu te neumnosti, saj se še jaz ne jočem!
V poštnem vozu sem dobil zgovornega sopotnika.
Govorila sva vso pot, tudi smejala sva se. Tuintam
mi je bilo, kakor da se spušča na mojo dušo strašna
teža, in začutil sem tudi fizično bolečino, a le za
trenutke.
SLOVENKA
str. 151
Še le proti večeru .sem pri.šel domov. Bolj ko
sem se bližal rojstni vasi, večkrat se mi je zdelo, da
se mi ovija neka tema krog glave, sedaj pa, ko sem
stopal že med prvimi hišami, videl sem le skozi neko
meglo, kako se mi je izognil ta in oni, kakor da sem
okuženec.
Spalnica moje matere je bila razsvetljena... Za
hip se mi je popolnoma zmračilo... rad bi se bil po-
greznil v to temo, ki se je razgrnila krog mene. Toda
prešlo je koj. Vstopil .sem... Predb.soba je bila polna
ljudij. Vstali so pred menoj in na njih obrazih sem
videl neko brezmejno spoštovanje. Zazdelo se mi je,
da semi visok dostojanstvenik, ki je prišel med trepe-
tajoče podložnike... Neki mučeniški ponos mi je dvignil
glavo... Vsa ona tesnoba me je zapustila.
Mati je spala med svečami. Približal sem seji...
Zdela se mi je lepa, lepa... Gledal sem jo dolgo
časa. Hudo mi m bilo prav nič... Spomnil sem se,
da bi jo moral poljubiti, in že sem se sklonil, toda
koj se zravnal zopet... Ta poljub se mi je zdel banalen...
tako poljubljajo vsi ljudje...
Tudi poškropil je nisem, le gledal sem jo... Ni-
kakor si nisem domišljal, da je vse to le mučen sen,
ne, jasno mi je bilo, da je mrtva, mrtva za veke . ..
No, to je vendar nekaj navadnega !...
Pogledal sem jo še enkrat in odšel k sosedovim.
Prepovedal sem jim govoriti o materi in jih prosil
prenočišča. Govorili smo dolgo o najrazličnejših stvareh
in še le pozno sem odšel spat. Ostal bi bil še, a oni
pogledi, oni začudeni obrazi, kako da sem tak, so me
delali nervoznega.
Legel sem v posteljo. Mi.slil nisem nič posebneg-a.
Kakor vsak večer, sem zaspal.
Drugo jutro sem se vzbudil še le pozno. Danes
je torej materin pogreb! Najraje bi bil ostal v po-
stelji, — kako neumno kazati se ljudem !... No, vstati
je bilo vendar treba.
Spodaj me je čakal zajutrek. Pohitim naj, ker
pogrebci že čakajo. Pustil sem zajutrek in stopil pred
hišo. Res, na črnem stojalu je ležala črna krsta.
Stresel sem se... Krog mene je bilo vse polno ljudij.
Vse oči so se uprle z izrazom globokega sočutja v
me, v nekojih sem videl solze...
Črez dušo mi zaplal radi tega znova val ne-
volje, a ob enem sem začutil čez lice solze. Moral
sem si vzeti ruto v roke... Krsto so dvignili, in sprevod
se je jel pomikati. Silen jok mi je stresal celo telo...
A te solze niso bile prav nič grenke... Čutil sem jih
le v očeh, na licu, sicer bi ne bil vedel, da jočem.
Zdele so se mi brezmiselne, vsakdanje, a ustaviti jih
nisem mogel. Tekle so mi neprestano do cerkve. Tam
so položili krsto na črn oder, in pričela je maša.
Gledal sem, koliko ljudij je došlo in dobro mi je delo,
da jih je toliko; potem sem si skril glavo v dlani.
Tužni mol-akordi žalobno ubranega ^Requiem aeter-
nam« stisnili so mi zopet srce nekam rahlo rahlo, in
v očeh sem začutil zopet solze. Pogreznil sem se v
temen polusen, a hudo mi ni bilo...
Zbudili so me zvonovi... Stopili smo še onih par
korakov do odprte jame... Duhovnika sta molila. Vem
še, da sem se tedaj ozrl v dušo, da bi videl, kako mi
je pravzaprav notri. Jelo nie je na enkrat zanimati,
kako je sinu, ki nima drugega na svetu, nego edino
ljubljeno mater, ob grobu te matere, in prizati sem
si moral, da se vsaj v meni ne godi nič izrednega...
Le nekam svečano mi je bilo, kakor že prej kedaj,
ako sem bil navzoč pri kaki ginljivi slovesnosti.. Ko
sem stal prvič ob grobu Prešernovem, bilo mi je prav
podobno...
Zamislil sem se bil globoko, a na enkrat me je
sunilo nekaj v srce... votlo je zabobnela krsta v grobu...
Župnik je bil vrgel lopato prsti na njo...
Globoko notri me je nekaj zabolelo, tako,
kakor da se mi mora srce streti... Planil sem po koncu
in, se ozrl krog sebe. Bilo mi je, kakor da stojim na
brezmejnem, pustem, praznem polju sam, čisto sam...
Vse prazno, temno, ledeno... Zahropel sem in zbežal...
Pred mano "klečeči ljudje so se prestrašeni umikali...
Kako je bilo potem, resnično ne vem. Zdi se
mi, da sem bil pritaval domov, vsaj toliko vem, da
sem videl neki razdri mrtvaški oder.
K sebi sem prišel, ko se mi je dotaknil moj
varuh ramena v moji sobici. Vprašal me je, kako
bo z zapuščino. Jako malo da je, a tudi to treba
vrediti.
Sprva se mi je zdelo skrajno komično, da hoče
kedo govoriti z mano baš sedaj o takih zadevah, ko
se še drugače nisem brigal nikdar zajne, kmalu pa
sem se streznil. Prosil sem ga, naj poskrbi on vse
do počitnic, da se tedaj pomeniva', kako bo na dalje.
Dobro je bilo, da mi je prišel s tem vsakdanjim
poslom ; potegnil me je iz moje otrpljenosti. Vpregali
so baš poštni voz. Vzel sem si koj list in se odpeljal.
Družbo sem imel spet prijetno in nihče bi ne bil
slutil, da grem od pogreba...
Irvo noč v mestu sem spal dobro. Začuden sem
se vprašal, ali je mogoče, da vzeme kedo, in baš
jaz, materino smrt tako lahko... Proti jutru sem se
vzbudil... Imel sem — svojo gezemano... Vsa neizre-
čena teža trpljenja, ki mora pričeti vsak hip. začela
mi je legati počasi na mojo dušo... Sem iz dalje se
je bližala črna tema, in prestrašen sem si zavil glavo
v odejo, da mi ne zastre že sedaj razuma ona grozna
noč sem iz dalje... A bližala se je, bližala .. težka
temna... in v njej .so že sikali bledi bliski... in tihi,
pošastni gromi so tavali po njej... in krvave globine
moje duše so drgetale pred njimi...
O, koliko sem trpel od onega jutra do danes!...
Veste, da sem celo pesnil! .Sami so mi privreli
mračni glasov; iz srca.. A raztrgal sem vse, — čemu
bo meni, čemu drugim !...
str. 152
SLOVENKA
In vendar me nekaj sili, da Vam povem, kak je
bil m(>j prvenec, a to zato, ker se mi zdi, da Vam naj-
lože pokažem, kako je bilo tedaj v mojih srcih in je še
zdaj ... Primerjal sem tvojo dušo pozabljeni, gorski
kapelici... V njej se je bilo dogodilo nekaj strašnega,
zato so jo bili zapustili vsi...
Zastrli so okna, upihnili večno luč, zaprli vrata,
razbili zvonove in šli daleč proč... In sredi kapelice leži
sedaj črna krsta... in mir je krog nje... Le proti ve-
čeru prihajajo od nekod strahovi v belih haljah, po-
klekujejo pred razrušenimi oltarji, se opotekajo kakor
sence po črnih kotih... moji spomini... In orgije jočejo
tiho, tiho v bolestnih mol-akordih : »Requiem aeternam
dona eis. Domine!...«
A, kakor rečeno, raztrgal sem vse... Čemu bo
meni, čemu drugim! Pa vsaj tedaj, -ko sem pisal,
bilo mi je bolje... Mati, mati, zakaj si šla tako od
mene! Počakala bi bila le hipec, da bi ti bil dal še
roko na dolgo pot, da bi mi dalo moi'da tvoje oko
moči za to težko življenje... A ne, morala si prej
od tod... in jaz sem slišal samo, kako so se zaprla za
tabo vrata nirvane z onim votlim bobnenjem, ki mi
ne gre več iz duše !...
Štirinajst dni po pogrebu je bilo menda, ko
sem prosil Hrasta, prosil ga šibak in reven kakor
ubog otrok, naj mi pove, zakaj živim pa sedaj še
dalje te grenke ure. Gledal me je žalostno in mi
rekel : »Prijatelj, za prvo pojdi v veselo, glasno družbo,
da vsaj malo pozabiš. Ko se iztrezneš, videl boš sam,
zakaj živiš, ali pa pozabiš povpraševati.
In šel sem v družbo, glasno veselo družbo. Da,
tako je bilo bolje! Ko sem pritaval v nočeh domov,
slegale so pač one pošasti, ki so me čakale v moji
sobi, da me trapijo zopet vso noč, svoje ostre roke
po meni, a jaz sem se jim smejal... Bil sem vsako
noč vinjen, in one pošasti so morale čakati ob po-
stelji... In čakale so do zore, a tedaj so me vselej
zbudile in mi zasadile zopet svoje kremplje v dušo, a
smejal sem se jim... Na nočni mizici sem imel stekle-
nico... nastavil sem jo na ustnice, in strahovi so me
morali pustiti spati dalje...
Ko sem se zbudil znova, mi je bila glava pač
težka, oči motne, in v šolo nisem mogel, a kaj je bilo
to meni mar ! Odšel sem zopet v kako beznico in
tam sem pozabljal vse...
Tako je bilo dolgo časa. Te dni pa ste me po-
klicali Vi k sebi, moj blagi dobrotnik, kakor že to-
likokrat. In rotili ste me, naj pomislim, kaj delam.
Obljubil sem Vam, da pridem spet v šolo, in
drugi dan sem prišel.
Ob odmoru ob deseti uri me je pozval pro-
fesor veronauka k sebi. Sprejel me je jeznega obraza.
»x\li ste Vi sploh človek!« je upil. »Doslej sem imel
dobro mnenje o Vas, spoštoval Vas kot enega naj-
boljših, zato bi ne bil mogel verjeti, kar sem izvedel
včeraj, če bi bil kak dvom mogoč. Žival toži za svo-
jimi mladiči. Vi pa, izobražen človek. Vi popivate,
prepevate, objemate propale ženske, predno je po-
krila trava grob Vaše blage matere ! Ne, doslej sem
Vas poleg- profesorja Šarena še zagovarjal, sedaj pa
je tudi mojega potrpljenja konec ! Človek, ki ima tako
surovo srce, kakor Vi, ne zasluži nobenega ozira !
Pojdite !«
In šel sem. Vse te besede me niso prav nič za-
dele. Hm, mož mi je hotel dobro.
Če pregledam vse svoje kratke dneve, nudi se
mi vedno ista prikazen: kedar je butnilo resnično, re^
alno življenje ob me in me vzdramilo, čutil sem jedva
toliko, kolikor najnavadnejši, najneobčutljivejši človek;
svoje duševno življenje sem živel vedno le v svojih
sanjah. Kadar mi je to realno življenje prineslo ali
žalost ali veselje, bil sem vedno miren, hladen; le v
onem čudnem polusnu imela je do mene pravo, isti-
nito moč sreča in nesreča.
Zato me torej sprva profesorjeve besede niso
posebno pretresle. Proti mraku, tedaj ko sem živel
vedno svoje pravo življenje, kajti moje pravo življenje
je bilo sen, proti mraku pa je padla name vsa njih
teža... Jaz torej imam surovo srce, jaz, ki prejokam
vse noči, ki sem se le iz obupa potikal po onih
g-nusnih krajih, da so me brezstidni, podli dovtipi
in smehi budili baš s svojo gnusobo?... Jaz torej sem
hujši, nego živina, jaz, s to strto, uničeno dušo?...
Oni večer sem ostal doma... In začela so mi vsta-
jati spet vprašanja, čemu naj živim, čemu naj vlačim
s seboj to življenje, ki nima meni dvakrat nobenega
smisla, niti onega v višjem, niti onega v navadnem
pomenu? Zakaj ne vržem od sebe teh verig, ki niso
pripete že nikamor več, ki vise k večjemu še na
šibkem, bledem žarku one ljubezni, ki jo čuti vsako
bitje do življenja?... Če se pomišlja samomorilec —
oče, ki zapusti ženo in deco, brate, sestre, prijatelje,
ima to nekaj smisla, a—jaz! Človeštvo, narod? Hm,
kedo bo vprašal po meni ! Kaj mu morem jaz ko-
ristiti? A morda pridejo časi, ko me zapusti ta me-
lanholija, ko mi bo življenje ložje? Res, mogoče ;
toda na zadnje, kaj pač more prinesti meni to življenje,
ki ga ne znam živeti? Truditi se sedaj z maturo, živeti
revno dijaško življenje, trepetati pred izpiti, in kaj
bo potem? Morda ljubljena žena, otroci? A čemu se
bati potem zanje, kedaj mi jih ugrabi smrt! Se li
izplača vse to? In slednjič bo treba vendar umreti,
a morda težko, težko; zdaj pa umrjem tako mirno,
lahko! In tudi kak poklic naj si izberem? Za bo-
goslovje nimam vere, za pravoslovje ne praktičnega
razuma, za modroslovje ne vstrajnosti, za medicino
ne želodca, za nobenega ne smisla ! Čemu torej sploh
še živeti?
Oni večer že sem sklenil trdno, da zapustim
življenje čez tri dni. Hotel sem počakati, ali si ne
premislim. Ne! Sedaj mije dobro, moj sklep je trden,
— torej danes popoludne ob treh!
Priloga „Slovenke" št. 7. 1. 190O.
Tiskala tiskarna „Edinost", Trst.
H. Tichy : Pieta.
SLOVENKA
Str. 155
Morda bi Vas zanimalo, kaki občutki mi polne
sedaj srce ? Nič posebni ! Zdi se mi. da sem docela
normalen, če sem sploh bil kedaj normalen. Pravijo,
da nobeden samomorilec ni pri zdravem razumu, ko
izvršuje svoj sklep. Za te ne vem, a gotovo je, da
jaz nisem tako zdravorazumen, kakor na splošno drugi
ljudje, ker ti se vendar ne more radi tega, če jim
mati umrje. No tudi meni to sicer ni edini vzrok, in
njena smrt je pač L; okrepila usodne moči v meni,
da so dovolj močne in me morejo prisiliti h koraku,
ki je slednjič moral priti...
Ura se nagiblje.
Z Bogom! Srčna hvala za vso dobrotljivost !
Kar imam. Vam dam : zatrdilo, da bom mislil hva-
ležnega srca na Vas v svojem zadnjem trenotku.
Da ne bom pisal še enega pisma, prosim, izro-
čite to tudi Hrastu. Prečita naj ga in pokoplje
mojo skrivnost, kakor vi ! Kako sem ga le mogel za-
biti ! Vidi se mi vendar, da sem malo zmeden!...
Se enkrat: Z Bogom!
Hvaležnovdani
Majdič.
Pripis. Kakor vidite, podaljšal sem si živ-
ljenje še za en dan. Ko sem se včeraj poslavljal
od svoje sobice, pogledal sem še enkrat na vrt...
Kako je tu zunaj vse cvetelo in zvenelo ! Solnce je
sijalo tako dobrotljivo, jitice so žvrgolele in cvetice so
duhtele, kakor bi me hotele zazibati ptice in cvetke in
žarki v sladek, pozaben sen... Čemu hočeš od nas! Glej,
kako pojemo in duhtimo in se iskrimo tebi, kakor vsa-
kemu drugemu... Pridi, vživaj, preženi temo, pri nas se
potolaži ! Tako si mlad, tako zdrav, zakaj hočeš dol v
nič? In toliko lepih očij je tam zunaj ki te bodo gledale s
tihim hrepenenjem, in toliko vročih ustnic, ki te bodo
opajale s svojimi poljubi, in toliko mehkih, belih rok,
ki te bodo objemale, in toliko sladkih besed, ki te bodo
zdravile... Ostani, ostani!
In nisem se mogel ustavljati. Vrgel sem se na
posteljo in jokal. Zaspal sem.
In davi sem se zbudil in sklenil, da živim...
Odprl sem okno. Solnce je bilo spet mrtvo, cvetice
mrtve, ptice mrtve... Ne, ne, jaz moram iti! Zakaj
niste več take, kakor včeraj !
In sedaj grem. Pogled mi je ušel ravno še enkrat
na vrt... Cvetice duhtijo, ptice pojejo, žarki se iskrijo,
kakor še nikdar... Zakaj hočeš iti? Ostani, ostani!
Saj si mlad, saj si zdrav, saj si lep !
Ah, jaz nisem mlad, star sem in truden do srmti
in bolan do smrti in mrliči so tudi lepi!...«
Iz teme v temo ...
Pesem.
šla sva na goro, na hrib
jaz in otec moj,
širji in širji vsak hip
božji bil svet pod menoj.
Pisane loke poglej,
mračno lesovi šume,
bistre potoke poglej
in domačijice te !
Pa nad vsem stvarstvom je mir
Solnce razlilo blesteč...
nama, le nama nikjer
mirnega mesta ni več...
Vrhu gore sva sedaj —
otec razpel je roke:
»Bože, o Bože — ta raj!«
Kak so drhtele roke !
Oton Zupančič.
Idealno materinstvo.
¦Mnogo se je že razpravljalo in pisalo o celibatu
duhovnikov, kakor tudi o celibatu naših učiteljic. Me-
nenja se v tej stvari, kakor pač tudi o vsaki drugi,
križajo. Vendar smemo trditi brez pomisleka, da je
prepričanje o neupravičenosti in škodljivosti celibata
naših učiteljic — le o teh bodi govora v naslednjih
vrsticah — mnogo bolj razširjeno in utrjeno med ne-
pristranskimi, razsodnimi ljudmi, nego menenje, da je
celibat opravičen ali celo koristen in potreben. Saj
ako se človek le količkaj vglobi v ta predmet in ima
le količkaj zdravega smisla za življenje in njega za-
kone, mora uvideti, da je celibat učiteljic pravo na-
silje najmočnejšim, najelementarnejšim zahtevam člo-
veškega bistva in prava. Proti temu dejstvu se da
Str. IM
SLOVENKA
navajati le fraze, ki na razumnega čkveka ne na-
pravijo nobenega uti.sa, ali pa izvira ugovor iz brez-
obzirne sebičnosti.
A sedaj  naj  pred  vsem povem, kaj me je do-
velo do tega, da pišem o celibatu učiteljic. V predzadnji
številki   »Slovenskega  učitelja« je priobčen pod na-
slovom  »Učiteljica in javnost« članek o  »idealnem
poklicu«   učiteljice. Človek bi ne verjel, da bi se v
resnem strokovnem listu moglo pisati take gorostasne
neresničnosti, s katerimi hoče pisec očividno prepri-
čati učiteljice, da .so razmere, v katerih živijo, po-
polnoma v redu, ali bolje, da o teh razmerah niti ne
smejo razmišljati ter da sploh ne smejo imeti nikakih
osebnih želja, marveč morajo pozabiti na sebe same
in živeti le »idealnemu« poklicu. Učiteljica   nima ni-
kakih  pravic kot človek z dušo in telesom, nikakih
pravic  kot ženska v popolnem smislu besede ; ona
ima samo svoje učiteljske dolžnosti, ki pa po nazoru
pisca  nimajo   na sebi nič človeškega in naravnega,
nego so nekako angeljske,  toraj nadnaravne. Taki
nazori   so  gotovo zelo vzvišeni in prav lepo je, ako
si jih   kdo  vzame  kot vodilo za svoje življenje, ker
prijajo njegovi naravi. Zakaj naj bi v dvajsetem veku
ne bilo posebnežev ali svetnikov ? A zahtevati, da žive
svetniško življenje članovi  jednega celega stanu —
nota bene : navadnega, posvetnega in ne redovniškega
stanu — in sicer samo zaradi tega, ker se to sklada
državnimi interesi,   ali  recimo z zahtevami službe,
tako zahtevanje pač nikakor ni pametno, ker se ni-
kakor ne strinja s človeško naravjo in občečloveškim
pravom. Gotovo moramo od vsakega človeka zahte-
vati, da točno in najvestneje vrši svoje .službene ka-
kor tudi človeške dolžnosti ; nikakor pa ni smeti za-
htevati ali celo odrejati, da se mora kdo o tem odpo-
vedati svoji osebni sreči in individualnim željam. Tako
zahtevanje je krutost, ki mnogokrat rodi odpor, tajen
sicer a zato tem žalostnejši in usodneji. Vedno in pov-
sod treba računati 7. obstoječimi dejstvi, in v našem
slučaju treba pomisliti, da je silno redko mej ljudmi
najti onih velikih značajev, ki so zmožni prinesti naj-
večjo žrtev — samega sebe.
Sicer pa ima vsak človek poleg dolžnosti do
družbe tudi pravo do svoje lastne individualne sreče,
naj je i.sta že tega ali onega značaja. In jedna naj-
večjih zemskih sreč je gotovo ljubezen mej možem
in ženo, in težnja za njo je gotovo v vsakem človeku
najprvotnejša in zato tudi popolnoma opravičena.
Smešno je torej, ako člankar v »Slov. učitelju« pravi,
da »dostojen« človek o tej ljubezni niti govoriti ne
more. Kako licemerstvo ali pa pretiranost more izreči
kaj takega ! Pa da se umemo. Jaz imam, ko pišem
o ljubezni, pred očmi le ono razmerje mej možem in
ženo, ki temelji na popolni harmoniji duš, ono krasno
soglasje mej dvema bitjima, ki povzdiguje človeka
visoko nad vsako umazanost, ono veliko ljubezen, ki
je sveta in čista, dasi ne deviška, ljubezen me) jednim
možem in j e d n o žensko, in ne mej moškimi in
ženskami. In taki ljubezni po osebnem mojem me-
nenju zakon po katoliškem obredu absolutno ne škodi
v nobenem oziru, marveč jo v obstoječih razmerah
more le utrditi in posvetiti. Z b u d i t i, dati pa take
ljubezni ne more cerkveni obred, zato naj vsak skrbno
analizira svoja čustva, predno stopi v zakon, da istega
ne profanira in ne degraduje v prostitucijo.
Toliko, da zaprečim vsako krivo umevanje. Da
bodo čitateljice same videle, do kakšnih gorostasnih
trditev in neresničnih izvajanj se je dal zapeljati pisec
v svoji resnični ali pa tudi le kot sredstvo navzeti
»idealnosti«, sledi naj tukaj glavni del napominjanega
članka v »Slov. učitelju«. G. pisec pravi:
•^Ako bi hoteli verjeti onim, ki .se najbolj poim-
jajo in laskajo emancipiranim ženskam, tedaj bi mo-
rali  podpisati   oni   stavek,  katerega je »Slovenka«
našim damam podala kot pravilo življenja :  »Pristna
ženska potrebuje ljubezni za življenje,«.*) Da, ljubezni !
A  ljubezen  je  različna:   Ljubezen  pomeni jednemu
najvi.šjo čednost, katera daje vsemu človeškemu bitju
šele pravo vrednost, ono krepost, ki dviguje človeka
k   Bogu,   da  ga  ljubi  čez vse in svojega bližnjega
kakor samega sebe, —a kaj pomeni »ljubezen«
drugemu, tega dostojni človek niti pove-
dati ne more. Da, ako bi se oni stavek umeval v
krščanskem smislu, podpisali bi ga in rekli : Pristna
ženska ne potrebuje le ljubezni, ampak ona je tudi
vstvarjena za to iii z v.so dušo hrepeni, da izkazuje
ljubezen, dobroto in  usmil enost.  A tako naši »mo-
derni« ne ume vajo Ijiibezni. Oni vidijo v ženi le telo,
»ljubezen« jim je  0110 uživanje,  katero  poznajo
tudi živali.  Z  vsemi  sredstvi, ki jih podaje rafi-
nirano leposlovje, se v deklicah utrjuje ta  nazor, da
so namenjene le za uživanje čutne ljubezni. To je go-
tovo največja napaka sedanje vzgoje,   da  pripušča
mladini  tako duševno hrano,  in da jo celo usiljuje
nedoraslim,  ki  sla.stno   in  koprneče srkajo v se ta
strup.  Glejte le mladenke iz takozvanih boljših hiš !
Ti bledi  obrazi, te  meglene postave,  ta  negotova
hoja, to nervozno kretanje, ti sanjavi pogledi, to ble-
betavo govorjenje, iz  katerega  se .sliši samo nego-
tovo bolestno čustvovanje, ta strah pred  resnim de-
lom — ali niso to zvoki bolnega rodu, ki nima  več
življenske  energije  v scbi ?  In  odkod  večinoma ta
moralni  in fizični  propad ? Ker sedanja  vzgoja ne
zna izbirati duševne hrane, ker se ravna le po svetlih
liberalnih  frazah,  ne pa po človeški naravi, katera
potrebuje tečne, zanesljive duševne hrane«.
Učeni pisec, torej kakor je sklepati iz tega od-
stavka, opravičenost ljubeni mej možem in žensko
popolnoma in sploh zanika ter tako obsoja in blati
tudi zakon. .Saj je zakonu edini pogoj in temelj v lju-
bezni. Katoliška cerkev je potemtakem sankcijonirala
¦) »Slovenka«. 1899. 441.
SLOVENKA.
str. 1.57
nekaj nekrščanskega, nečistega in grešnega, ko je
uvedla celo zakrametalni zakon ? Drugače si
jaz ne znam razlagati člankarjevega izvajanja. Pa
sedaj pride še lepše. »Naravni poklic ženske« — »ma-
terinstvo« razlaga pisec tako-le ;
»Kaj je torej poklic žene ? — Povejmo narav-
nost : Poklic žene je materinstvo, in to
bodi tudi smoter vse ženske vzgoje v do-
mači hiši, v šoli in izven šole. To je resnica,
ki je vpisana itak v srce ženi sarni, ki ji je globoko
vtisnjena v dušo; in ker je vzgoja prava le tedaj, kadar
naravo čisti, blaži in povzdiguje, ne more tudi prava
ženska vzgoja imeti drugega namena, nego da čisti,
blaži in povzdiguje ta naravni smoter ženskega bitja.
A razumejmo se prav ! Materinstvo je
pravo in plemenito le tedaj, ako je du-
ševno, ako ima svoje korenine v pleme-
nitejšem delu človeške narave. Telesno ma-
terinstvo, ki je pač podlaga naši družb i, je
le polovica in sicer slabša polovica pravega mate-
rinstva. Vi.šje stoji ono materinstvo, katero je spo-
četo v dnu duše, ki veže srci z nevidno vezjo nad-
čutne ljubezni, ono materinstvo, katero izliva blažilno
moč uka in vzgoje brez vsake sebičnosti, brez vsakega
čutnega giba, v srca izročene .si mladine. Res je
sveta vez, ki druži mater z otrokom, in njiju duši
sta si sorodni in se objemata v čisti ljubezni, a ta
ljubezen ima vendar v telesnosti svoj izvor in ima
često v čustvovanju sladko sicer, a ne vedno pravo
hrano. Ta ljubezen telesnega materinstva, ki je nam
sveta in ki je zibelka vsake poznejše plemenite Iju-
beni, je vendar prepojena s čutnostjo, ni č'sto du-
ševna, ni čisto nesebična, ampak more pravi vzgoji
sem ter tje tudi škodovati, ako ne najde v veri višjih
nagibov in nadnaravne podpore.
Zaradi tega povdarjamo mi idealno materin-
stvo, katero se žrtvuje za svojega gojenca iz najči-
-stejših nagibov, ki ne išče nič svojega, ki samo
daje in ničesar ne jemlje, ki tudi ne pričakuje dru-
gega plačila, nego plačilo dobrodelnosti in pleme-
nite ljubezni do bližnjega. Ta plemeniti značaj
idealnega materinstva i ma razmerje
učiteljice do šolske mladine. Ko sem
torej svojemu članku dal naslov: »idealni poklic«,
nisem imel drugega namena, nego povdarjati to, da-
je najvišji in najlepši poklic žene oni, da je idealna,
duševna mati tistih, ki so ji izročeni v vzgojo.
S tem idealnim delovanjem, h kateremu so po-
klicane učiteljice, se da najlepše združiti najčistejši
cvet ženskega bitja, namreč dostojanstvo d e v i š t v a.
Da, to oboje je celo združeno med seboj, se podpira,
se veže in izpopolnjuje v najlepšo celoto. Le deviško
srce, le čista duša je zmožna, da goji ona sveta ču-
tila, ono nesebično in blago ljubezen, ki je zmožna, ¦
da se povzdigne do idealnega poklica, do idealnega
materinstva.
To je krščansko, to je katoliško naziranje, ka-
tero povzdiguje tudi v javnosti učiteljico do visoke,
ča.sti in ji kaže pot, po kateri se naj izpopolnjuje, da
deluje kot idealna vzgojiteljica. Zato pa le proč z
onimi krivimi nazori, ki zastrupljajo žensko srce .š ^
strastmi in težnjami, katere niso v soglasju
niti z ženskim d o s t o j a s t v o m, niti s
poklicem dobre učiteljice! Lilije devištva
povezane z rdečimi rožami idealnega materinstva —
glejte — to je venec, ki naj diči učiteljico v šoli in
pred javnostjo: — to je njen idealni poklic!«
Tako, sedaj je zlomljena palica nad materino
ljubeznijo, katera je toliko tisočletij veljala vsem naj-
večjim duhovom kot nedotakljivo sveta, najvzviše-
nejša, najpopolnejša, najzvestejša in najnesebičnejša ;
sedaj je izrečena sodba nad vami, matere, ki ste ži
vele in še živite edino za blagor svojih otrok, ki ne
poznate druge, lastne, nego le srečo svojih otrok, ki
ste umirale za svoje otroke, ki jih ljubite še v smrti
in tudi tedaj, ako so vam štrli srce, sedaj vidite, da
je bila vaša ljubezen nepopolna, neplemenita, in se-
bična — čutna in sicer zato, ker ste kdaj svoje otroke
nosile pod srcem, jih v bolečinah rodile ter dojile na
svojih prsih... Zato vidite, vaše materinstvo ni pravo,
ni vzvišeno in ni na prvem mestu... Zato tudi se čutite
srečne in zadovoljne v svojem celibatu, gospice uči-
teljice, odpodite vsako grešno misel ali željo po
onem drug-em »čutnem« materinstvu, vrzite vse člo-
veško od sebe in vzdignite se v nebeške višave
»pravega«, »plemenitega«, »nesebičnega »duševnega
materinstva« ! Kako hočete to izvršiti, ne vem, in
tega tudi ni povedal g. pisec — a storiti to pač
jednostavno morate, kajti potem boste najbrže zado-
\roljne tudi z najmanjšo plačo, ker je baje idealno
materinstvo sila »tečna«, sladka in cenena »hrana«...
In kaj naj pomeni ta-le zaničljiva fraza o te-
lesnem materinstvu : »Telesno materinstvo, ki je pač
podlaga naši družbi, je le polovica, in sicer slabša
polovica pravega materinstva?« Kaj meni pisec s
tem pač-materinstvom ? Ako sam priznava, da je te-
lesno materinstvo človeštvu edini vir življenja in torej
prvi pogoj za njegovo specijaliteto »duševnega ma-
terinstva«, odkod potem in zakaj tisti zaničljivi »pač?«
. Sicer je pa ves ta članek popolna nesmisel in
je v njem toliko protislovij, da bi se mi nikakor ne
zdelo vredno in potrebno kakorkoli reagovati nanj,
ko bi ga ne bil priobčil strokoven učiteljski list, v
katerem hi nikakor ne smele dobiti prostora take
pretirane idealne fraze, ki imajo Jiamen, sipati pesek
v oči dovolj nepokvarjenim, recte naivnim učiteljicam,
da bi še nadalje molčale o nedostatnih in bednih
svojih razmerah.        • -
Neodpustno je, da strokovni list, mesto da bi se
bavil z aktuvelnimi razmerami učiteljic, mesto da bi
vso brigo obrnil na to, da pi'idobi njih stan realno
podlago   in   veljavo potom  predrugačenja žalostnih
Str. 158
SLOVENKA
gmotnih in nezdravili moralnili razmer, mesto da bi
skušal v učiteljicah vzbuditi pristno človeško — ne
samo stanovsko — samozavest, da bi tem odločneje
in splošneje zahtevale zboljšanje njih stanovskih razmer,
in mesto bi jim podajal zdravih, praktičnih, ne pa
nadnaravnih in neresničnih navodil za koristno in bla-
gonosno vršenje učiteljskega poklica — da mesto
vsega tega strokoven list poneumuje svoje čitatelje
s takimi  nesmiselnostmi, kakor je navedeni  članek.
Na sedanjih šolah je pouk za ženske (pa tudi
za mo.ške! op. stavca) že itak urejen tako, da .se jim
življenje kaže v kolikor mogoče krivi, neresnični luči,
da se jim kolikor bolj zabranjuje vsako svobodno,
osebno razmišljanje in naziranje o življenju, da se jim
duha tem bolj usužnjuje in temni, da potem vsak hip
stoje pred kako uganjko, ki si je ne znajo razlagati
ali pa jo docela krivo tolmačijo, v škodo svojo in
drugih. Uči se jih vsega mogočega, le ne glavnega :
pravega spoznanja samih sebe in življenja sploh. K
zgrešeni šolski pride navadno še bolj zgrešena vzgoja
v domači hiši in evo: »nežni spol«, kakoršnega nam
reprezentujejo humoristični listi, je gotov.
To velja zlasti tudi glede učiteljskih kandidatkinj.
Ko se jim je napolnilo glavo z napačnimi nazori in
trohico znanja, pošlje se jih v kak mali kraj za učite-
ljico in ob enem v — celibat. Tu nimajo najčešče
nikogar, s komur bi lahko občevale in k; hi jim po-
jasnil njih temne, često žalostne zmote o življenju.
Ker se jim je tako strogo zabičalo in vtepalo v glavo,
da morajo biti v vsem svojem dejanju in nehanju
tako strašno idealne in se jim je o morali naslikala
tako čudna, zmedena slika, da koncem konca sploh
ne vedo, kaj je še moralno in kaj ne, so potem veOno
v strahu, da bi se kje nevede ne pregrešile zoper
predpise in ne izgubile službe : iz ekstrema padajo v
ekstrem ter si ne upajo z nikomur občevati odkrito-
srčno in prostodušno. Nekaj časa si še snujejo neke
meglene ideale, skladajo sentimentalne in naivne verze
o izgubljeni sreči in mučeništvu, potem pa se zagri-
zejo v resignacijo in životarijo najžalostnejše življenje.
To velja za one, ki so že od narave nesamostojnega,
boječega, pokojnega in rahlega značaja. Druge pa,
ki so živahnejše in bolj lahkomiselne nravi, istotako
često zgreše pravi pot, dožive nešteta razočaranja in
postanejo nemalokrat žrtev lastnih zmot in tujega lo-
povstva. Le malo je učiteljic, ki same iz sebe pridejo
do pravega spoznanja o življenju, in take prestajajo
mnogokrat najhujše barbe, da se ohranijo na višku
svojih načel. Celibat zavaja k nenaravni askezi ali pa
še raje k — nemoralnosti. Če se o vsem tem še pomisli,
da tudi gospodje učitelji, ki so učiteljicam vendar naj-
bližji in bi vsaj morali biti njih najboljši in najodkrito-
srčnejši zavezniki in prijatelji, odločno prezirajo svoje
koleginje ter jih gledajo po strani kot svoje konkuren-
tinje, potem nam je pač umevno, da je stan učiteljic
A sedanjih razmerah in v formi celibata skrajno žalo.sten.
In zakaj morajo učiteljice živeti v celibatu ? .Se
mar to posebno strinja z njih poklicem ? Ako trezno
razmišljamo o tem, moramo reči, da ne. Prvič je ne-
mogoče, da bi se učiteljica kar tako, radi službenih
predpisov, mogla povzdigniti nad vsako subjektivno ,
čuvstvovanje, da bi vse otroke v šoli jednako, kar
vprek ljubila s tisto nadzemsko, plemenito, duševno-
materinsko, nesebično Ijubav^jo, o kateri govori člankar
v »Slov, učitelju.« Taka nadnaravna ljubav se m o r d a
najde tu in tam med učiteljstvom, a sicer nas pa
uči vsakdanja izkušnja, koliko razlike se dela v
šoli mej otroci, t. j. koliko vlogo igra učitel eva osebna
simpatija ali antipatija pri pouku. To se seveda taji,
a utajiti se nikakor ne da. Seveda treba od učiteljstva
strogo zahtevati, da je docela nepristransko v šoli
ter vsem učencem jednako pravično. .Smešno in kri-
vično pa je, ako se hoče učiteljice slepiti s takimi
»vzvišenostmi«, da bise ne spomnile na svoje lastne,
osebne želje in cilje. Zakaj naj bi ravno učiteljica
morala popolnoma pozabiti na sé ter se popolnoma
žrtvovati svojemu poklicu, kateremu pa ta način
žrtvovanja niti ne prinaša posebnih koristi ? Zakaj se
jednake žrtve ne zahteva tudi od moškega učiteljstva
in druzih stanov ? Mar je učiteljski poklic za moške
manj svet in manj vzvišen, da se jim ne predpisuje
tiste vzvišene, »idealne«, »nesebične«, »duševne« oče-"
tovsKC ljubavi do dece ?
In v koliko bi zakon mogel škoditi učiteljici, v
koliko profanirati nje'n poklic? Navaja se v tem oziru
vedno in vedno materinstvo. Ali prosim, ne vidijo li
otroci vsak dan zunaj šole nosečih žensk, ali tudi v
domači rodbini? Zakaj naj se otroci škandalizirajo
ravno nad učiteljico, zakaj se materinstvo sploh pred-
stavlja kot nekaj blatnega, nečistega? In ako bi bilo
treba za kakih šest tednov nadomestiti učiteljico
. v šoli, bi bila dolžnost šolskih oblasti, da v tem smislu
potrebno odrede in ukrenejo ; dotični učiteljici bi bilo
treba le javiti, kdaj in za koliko časa naj se dopošlje
nadomestna učna moč.
Zakon bi vplival na učiteljico kot tako v naj-
boljšem smislu. Vsposobil bi jo, da bi imela o živ-
ljenju popolnoma jasne in gotove pojme, kar bi jo
zopet vsposobljalo za praktično vzgojevanje šolske
mladine. Skrb in izkušnje v lastni družini bi jej po-
globile smisel za stanovske dolžnosti in nje avtoriteta
v domači družini vsposobljala bi jo tem bolj za umno,
energično in vestno nastopanje in postopanje v šoli,
ljubezen do lastnih otrok pa bi jo učila ljubiti tudi šolsko
deco brez razločka. Le vprašajte izkušene matere, in
vsaka vam bo zatrdila, s koliko večjim zaupanjem in
brezkrbnostjo morejo otroke prepuščati v varstvo in
vodstvo pametnim zakonskim ženam nego neizku-
šenim, neomoženim ženskam.
Celibat je sploh opravičen le tedaj, ako si ga
člov'ck prostovoljno sam naloži, oziroma izvoli, ter
gre n. pr. v samostan, ali hoče sicer ostati sam. Tak
SLOVENKA
str. 159
Človek mora čutiti za asketično življenje posebno
nagnenje ali pa imeti za to tehtne vzroke. Takemu
celibat ne more biti niti nevaren niti škodljiv, niti
težak — vsaj vedno ne. Popolnoma drugače pa je
z učiteljicami, katerim se nalaga celibat le radi
službe, kateremu se pa lahko takoj odpovedo pod
pogojem, da puste službo. Tako pride, da mogoče
niti deset odstotkov vseh učiteljic ne stopi v uči-
teljski stan z namenom, da ostanejo vedno same,
marveč le zato, ker jih razmere silijo, služiti si kruh v
tej službi. Tem slabše vpliva potem nasilni celibat.
Vsled službene »dostojnosti« in službenih predpisov
ne upajo si odkrito in svobodno nastopati v družbah,
ali pa tudi sploh nimajo prilike priti v družbo in se
seznaniti s kom. s komur bi hotele stopiti v zakon.
Seveda igra o tem strah, da bi zamenjale svojo go-
tovo  eksi.stenco z negotovo  ali da bi morale živeti
potem vsled male moževe plače še v skromnejših
razmerah nego v svoji službi, t. j. vsaka se ozira na
to, da-li jej more-dotični moški zagotoviti trajno
eksistenco. O tem pa večini njih izbegavajo mladostni
dnevi v tihih a vročih željah in nadah, neplodnem
čakanju, dokler se nekega dne ne zavedo, da so
odcvele, da jih njihove želje in nade po ljubezni de-
lajo le še smešne, neprijetne... In srečna je še ona, ki
o tem ne sluša srca, marveč pamet ter da slovo željam
in nadam, sicer je še tem žalostneja njena osoda. —
Toliko sem hotela reči na članek v »Slov, uči-
telju«, ker se mi je zdelo potrebno osvetliti njegovo
neresničnost in pretiranost in ker sem imela že često
priliko, uveriti se do dobra, koliko slabega izvira
za naše učiteljice iz zgrešene vzgoje, raznih predsodkov,
ki so posledica iste, m zlasti iz prisiljenega celibata.
Mrakova.
Pismo
Češki zložil J. S. Machar. Posvečeno Neimenovani.
Ti veš vse. Dobro. A ne išči tukaj,
na znaku zadnjem, da midva si nekdaj
sva nekaj bila, v pismu tem ne išči
izgovorov, kesanja grešnice.
To monolog je dekle, ko odhaja,
(in — roko na srce — več nisem bila
kot dekla ti, ki si dajal ji jesti
in časih vrgel ji obleko kakšno
in ki si milostno jo časih peljal
na ples. koncert ali pa v gledališče),
ta dekla gre in hoče še to reči,
da ni nobena brezdušna igrača :
da, da se v času tem je drznila
imeti v duši svoje gospodarstvo,
imeti v glavi um — čeravno majhen —
imeti v srcu glas — in ga ubogati.
Glej, kaj si dovoljujem danes jaz!
Tako pisati Tebi ! Govoriti
se drzniti o sebi kot človeku,
ki ti enak je! Ah, in jaz te vidim,
kako besedica te vsaka vščipne,
kot da je majhen škorpijonček !
Le vse premisli : (in pa zraven praskaj se !)
Ti vedno si bil kras človeške družbe,
»izboren pravnik, eden najbistrejših
odvetnikov«, (kot pišejo žurnali
So   sprach mir ein Weib : „wolil bracli
ich die Elle, aber zuerst brach die Ehe — mich !"
Fr. Nietzsche: Also sprach Zarathustra, III. 303.
vsak dan v sodnijskih svojih poročilih),
poslušat tvoje govore so trume
prihajale na vsako obravnavo,
sodrugi so žolteli od zavisti
nad vspehi tvojimi: do solz ti dame,
može k sočutju ganil si igraje;
dokaze tvoje slepa je pravica
s strogo roko vse odobravala,
in tvoj klijent, čist kakor majhno dete,
v naročje vrnil se je častne družbe;
kako sicer si človek v vsem bil vzoren,
dovršen mož (t. j.: lagal se nisi,
dolgov ne delal in erotik svojih
sodrugom v klubu morda nisi pravil,
pil vedno zmerno, pri tem nosil strogo
moderno suknjo, nerazbite črevlje,
v slučaju resnem bil bi tudi branil
čast svojo z bliski vzburjenih očij,
s pištolo ali sabljo v krepki roki) —
a zdaj : ta čast pohojena je v blato,
ime, vse tvoje vspehe strgalo je
nesramno bitje, ki bilo do danes
ti žena je, zgrenilo ti življenje.
Kaj, to sem podla! Najpodlejše pa je:
privoščila ti nisem te uloge,
da ti bi sodil mene, grešno dušo !
*) Te vr.ste so deloma moja lastnina. Avtorka je prav za prav tista Neimenovana, katere pismo mi je slučajno prišlo v roke. Naj
izvoli vzprejeti to posvećenje. Op. pis.
su. 160
SLOVENKA.
Vem. kakšen lek bi bil ti ta trenotek,
ko bi ponosnih prsij kot sodnik
s prekrasno teatralno gesto rekel
mi : konec je med nama, prag zdaj hiše
moje deli življenje najino —
al' kak drugače — metaforično —
dejal bi to gotovo. Jaz pa šla bi
uničena od bliskov tvoje svete jeze,
in ti bi z mirno dušo šel lahko spet
v creme družbe, z masko tragiško na sebi.
a v notranjosti vedel bi, da svet
ve, kako moško si nastopil in
kako nesrečen si, kako trpiš —
privoščila ti nisem niti tega !...
Avtoritete tvoje ne priznavam,
da ti bi lahko sodil vesti moji,
ne mislim! Toda, glej, še več, še huje;
jaz sebe niti obsodila nisem,
jaz sploh nobene krivde ne občutim.
Če grem, grem sama in grem pro.stovoljno,
za srečo svojo grem iz hiše, ne v.sled
razsodbe.
Jedno pa ti bom priznala.
Bilo je, da sem te zares ljubila.
Bilo tedaj mi osamnajest je let,
sam veš, kako sem bila še otročja.
Iz pesmij svet, romanov sem poznala,
bil mi je bajka, kojo preživim naj,
in čakala sem zagotovo, da bo
v njem nekaj krasnega. Ljubila sem te.
Verjela v ljubav sem, verjela vate.
Ponos in nada moja bil si ti in
krepko sem se držala roke tvoje,
kot da moj bog si. Če-sto sanjala sem,
da jaz le jedna sem izvoljenih,
ki ji življenje z rožami posuto.
Tak velik bil si, krasen, vzvišen,
(ne čudi se, takrat verjela sem to
kot druga vsaka o ljubimcu svojem),
mož neoskruhjen, stiskanih prijatelj,
ki v ognju brani njihove pravice,
(menila sem, da to je v duši tvoji,
nikar pa rokodelstvo advokata),
romane, verze brala sva, sanjala
nad Schumanni, Chopini vsak dan (vidim,
kako si moral dolgočasiti se,
in pomilujem zmučeno ti dušo !
in vzela sva se...
Tu sem se vzdramila...
V nočeh teh strašnih, ki za druge morda
neskončen vir so vse. vse blaženosti,
trpela jaz sem v gnusu nezrekljivem.
Rafinovana divja zver me vrgla
iz čiste, vonjapolne je višave
v smrdečo lužo vmazanega blata
in mučila, valjala m(\ mašila
v oči to blato, v usta. v sluh in dušo —
in s taboj jaz sem sanjala Chopina
in vate sem verjela kakor v boga !
Ti poštenjaški mož, jaz sem spoznala,
v kak lepi šoli si ti bil v življenju,
zaklade kakšne v duši svoji nosiš
in česa meni daješ z;i delež!
In zvezo to, od Boga posvečeno,
priznava družba in jo respektuje !
V teles dveh, duš dveh harmoniji jaz sem,
norica, najti hotela krasoto,
a v tem vsak novi da,-, me videl bedno,
uničeno, oropano tako,
da sebe me, ljudij je bilo sram,
kot da bi naga morala po svetu !
A ti si le frivolno me tolažil,
razpletal sklenjeni proseči roki,
češ, to v zakonu se povsod dogaja...
Najmanjšega imel ti nisi takta,
do uboge duše ! Ti je umel nisi.
In konečno, ko zgnusil si se ves mi,
da s prstom ne bi dotaknila tvojih
se rok, ko sem ledeno mirno ti svoj
odpor izrazila — tu nisi vprašal :
Kam sem jo zvlekel, kakšen sem ji zdaj ?
ne, ti govoril si, kot da si žaljen,
mar storil bi bil to v dvorani sodni.
Pa si izjavil, da sedaj boš živel
na svojo roko. Vem, da živel si,
čeprav si zvito skrival svoje grehe.
Hotela vstati sera, otresti blato —
Zastonj, otróvljena, prevzeta bila
od njega duša mi je nehoteča.
Dve leti sem tako živela s taboj.
morda le (če je sploh ti to mog'oče)
Namé si ljubosumen bil — brez vzroka,
vsh'd grizenja velike svoje krivde.
Da ljubosumnost ta ostanek davne
ljubezni, da je vse končano, znala sem,
-prizadevala sem se napram družbi,
ti družbi, ki je tebi bog, da bila
bi tvoja vzorna, gospodinjska žena.
No, to veš sam, da omrzi nas vse —
i najkrepostnejša komedija —
pa jela sem še jaz na svojo roko.
Današnji moj korak ne zdi se mi, da    *
v življenju mojem kak mejnik bi bil, le
kulis je zmena, igra pa gre dalje,
in potlej ena nova moška vloga.
Poznaš ga ; kakor hočeš, sodi ga, vse,
on meni je. Toda vanj vsaj ne gledam
SLOVENKA
str. Itil
več z iluzijami, ki jih več nimam,
ni ne o .sebi (zato hvala tebi !).
Pripravljena sem na vse sku.šnjc,
prevare — in teh bode manje, jedna
bo manj, krasote več ne i.ščem, (zopet
zahvala tebi) le par lepih hipov,
toda te vžiti hočem z vsakim živcem,
čeprav se krčijo nosovi družbe.
Morda zgubim vse — dost neumno je
življenje, ker se časih kaj ponavlja,
pa spet ima to drugo dobro stran, da
ne preseneti... Vem - ¦ — — — —
A kaj še pišem ? !
Kaj tebi to je mar? Kaj mar sem jaz ti?
Imej se dobro in v »razmere dane«
kako se vživi in nekako reši
ime si dobro, da spet častno stopiš
na forum svoje častne družbe !
Iz zbirke »Zde by mély kvést ruže«.
Posi. Ant. Dermota.
Lavra Marholmova o ženi.
Priobčil Dragotin Lončar.
Priobčil Dragotin Lončar.
Jedro ženskega vprašanja se v veliki večini
krivo umeva in tolmači. Večini pomenja to eman-
cipacijo žene od moža, enakost obeh spolov, enakost
politično, gospodarsko, enakost sploh. A vendar so
vse to pravzaprav le sredstva, s katei'imi skušamo
rešiti žensko vprašanje, to je: preroditi moža in ženo;
ker žensko vprašanje je obenem moško vprašanje in
narobe; ustvariti tako razmerje med ženo in možem,
ki odgovarja naravnim, gospodarskim, socialnim, kul-
turnim in moralnim zahtevam nove dobe.
Lavra Marholmova, znana nemška pisateljica,
smatra žensko vprašanje v tem pomenu, kakor se
navadno kaže, za golo geslo in agitacijsko sredstvo
Edina sreča žene je : sreča, ki jo uživa žena kot
mati, soproga, ljubljenka. Kar uničuje to srečo, to
uničuje tudi ženo. Marholmova vidi nevarnost za ženo
v celem ženskem emancipacijskem gibanju in zlasti
v ženskem študiju, ker vse to uničuje v ženi ženstvo.
Žena zaide na ta način s prave poti na krivo
pot, kjer ni več žena. Vse njene telesne sile izsesajo
možgani, žena vene in slabi ter prezgodaj gine.
Žen.sko vprašanje je vprašanje želodca. A to
vprašanje so provzročili sebični, slabi možje, ki ne
morejo ali nečejo živiti žene.
Mnoga opravila so ženska, n. pr. zdravniški
poklic. Toda ženi ne more biti samo ob sebi že sreča
in vrhunec sreče, ako po.stane zdravnica.
Žena ostani žena !
Na prvi pogled bi se človeku zdelo, da je nazi-
ranje pisateljice Marholmove izbruh mlado.stno-sanjave,
trubadurske romantičnosti. Toda krivico bi ji delali
s takim domevanjem. Njen boj velja oni prenapeti
emancipaciji, kateri je emancipacija ne sred.stvo, ampak
naravnost namen in smoter, kjer se žena povzdiga
kot nekak novi — rekel bi — tretji spol ter neče
imeti nič skupnega z dosedanjima spoloma. A kdo
je kriv, da novodobna žena zapušča svoje ženstvo,
da ostavlja samo sebe ter stvarja iz sebe neko novo
bitje? I3anašnje razmere med ženo in možem, kjer je
žena možu poleg tobaka, alkohola m igre naravnost
nekako nujno zlo, banalno bitje, ki naj služi njegovim
strastem in — konec; kjer sta si mož in žena ves
čas svojega življenja drug drugemu tuja, kjer nič
ne vesta o duši drug drugega, a se mehanično naj-
deta le pri plojenju.
Ženski študiji, neodvisnost žen, enakost, itd.
pomenja pravzaprav le težnjo, da se izpremeni da-
našnje razmerje med ženo im možem, da si pribori
tudi žena spolno ravnopravnost in dostojanstvo, do
katerih ima isto pravico kakor mož. To pa more
doseči le z višjo naobrazbo, z gospodarsko zagotov-
ljenostjo, z neodvisnostjo od moža, ki ji zanikuje
spolno ravnopravnost in dostojanstvo.
Tudi Marholmova se bojuje za izpremembo se-
danjega razmerja med ženo in možem. Toda pri tem
se odločno upira preteči nevarnosti, da ne bi žensko
gilianje zamenjalo namena s sredstvi, da ne bi v svoji
emancipaciji pozabilo, kaj hoče in kako hoče priti
do svojega smotra. V tem smislu je njeno naziranje
napredno in važno.
Glavni nazor pisateljice Marholmove, da žena bodi
žena in ostani žena, zlasti jasno odseva iz spisa »Knjiga
žen«, ki je prevedena skoro v vse evropske jezike.
»Knjiga žen« podaja šest takih tipičnih žen. ki
so zamenjavale namen s sredstvom, katerim so bila
odprta vrata v svet, kjer .so našle slavo, niso pa
našle samih sebe, svojega ženstva, ker so iskale le
svojega kulta, svojega »jaz«, izgubivši zavest o svojih
ženskih in materinskih instinktih.
Današnji nazori, ki ne dopuščajo, da l)i se žena
razvijala primerno nje bistvu, jo silijo, da bi se pre-
tvarjala po možu.  Tako tudi teh šest reprezentantinj
*) To poročilu iH-inašamo, da seziianimii cenjene čitateljice z različnimi naziranji o ženski emancipaciji, dasi seveda nikakor ne
soglašamo z idejami Lavre Marholmove. Temeljito je dcenit vrednost Marholminih spisov g Arne Novak v članku »Nove faze moderne žene«,
katerega prevod je prinesla  »Slovenka« v II. in III. letošnji številki.
Str. 1(J2
SLOVENKA
ženske emancipacije ni moglo najti v sebi žene, ker
so bile razmere močnej.še nego njih sila. Izogibale
so se omejeni svobodi, trpljenju žene, često i mate-
rinstvu. Kljub častem, ki so jih uživale, kljub vsi
slavi, s katero jih je svet obsipal, so bile nesrečne in
s seboj nezadovoljne. V njih notranjosti je divjal
stalen boj med ženo in kultom lastnega »jaz«. Ta
notranja razdvojenost je razjedala njih duševne in te-
lesne sile, da so pešale, venele, ginevale. Hotele so
zadoščati same sebi, kar jim je zamorilo njih spolno,
duševno in čustveno življenje. Vse so skoro v naj-
boljših letih zapustile ta svet.
Žena je duševno in fiziologično prazna posoda.
Ona ne ve ničesar o sebi, ničesar o možu, ničesar o
veliki uganki življenja — kar doživi, to doživi z
možem. Toda novodobna žena, in često najboljša žena,
skuša živeti brez moža, hoče biti posoda in vsebina
ob enem, svojo praznoto napolnjuje s tujo, neorga-
nično, umsko vsebino, mož ji je notranje in zunanje
tuje bitje ; vendar pri vsem tem ne more popolnoma
zatreti v sebi svojega ženstva — odtod veden boj,
žena pri vsi svoji emancipaciji trpi.
Odkod to vse ? Ali je krivda le na strani žene ?
Ne, tudi mož ne zna biti ženi mož, soprogi so-
prog; on je sebičnež, ki vse zahteva, sam pa ničesar
ne daje, ki ne pozna v ženi drugega nego to, kar
hoče v nji najti. Današnja žena pomenja v družbi
mnogo manj nego v prejšnjih časih, dasi so njene za-
hteve veliko večje. Novodobne žene študirajo, pišejo
učene knjige, zasedajo vseučiliške stolice, gibljejo se
vedno bolj in bolj v javnosti, a vendar so v javnosti
manj cenjene nego kdaj poprej. Čim več velja žena
kot masa, tem manj velja kot individuum.
Posebno znamenje nove dobe je to, da si nista
bila mož in žena v svojem notranjem nikoli tako tuja,
kakor sta si sedaj, ko tako slabo umevata drug drugega.
Oba hodita svojo pot, ali pa se nervozno iščeta, brzo
najdeta, a ravno tako brzo razideta.
Eno je, k čemur je žena ustvarjena, ako je nor-
malno ustvarjena, in to je ljubezen. V možu začenja
življenje žene, v možu konča, ker vsebina žene je mož.
Žena naše dobe pa neče ljubiti brez garancij.
Delila bi sicer z možem srečo, ne pa tudi nesreče.
Zato z veliko previdnostjo ručuna in ugiba, kakšno
bo njeno življenje. Toda v tem, ko je svoj slučaj iz-
računala in poskusila, je letela sreča in nesreča mimo
nje — ona pa je ostala sama brez ljubezni, brez
vsebine, v modro preračunjenem zakonu brezsrečne
sreče ali pa nepričakovane nesreče.
A vendar duša žene je ljubezen. Žena ne more
sebi zadoščati, ne zadošča si niti tedaj, ako se za
trenotek uda možu.
Ne zadošča ji. da živi poleg moža,, žena more
živeti le v možu. Novodobna žena zahteva pravico
do študij, zahteva volilno pravico, ne zahteva pa
pravice, da bi ljubila. Z možem neče ničesar riskirati,
za to pa vse na njem kritikuje in piše o tem knjige.
Dvojni spol je zanjo premagano stališče. Moderna
žena postaja nekak srednji spol, nevtrum. Toda žena
nima lastne usode, ne more je imeti, ker ne more
biti sama. Usodo njeno odločuje mož s tem, kar je
sam kot mož, in s tem, kar ji more podati kot mož !
Ni pa vse eno, kateri mož odloča nje usodo ;
od tega je odvisno vse. Ako že navadna žena ne
more pogrešati moža, hoče li spoznati sama sebe,
svoje bistvo — koliko manj produktivno nadarjena
žena. Ako se ne probudi v nji ženstvo, more sicer začeti
svoje življenje kot slavna umetnica, pisateljica, učenja-
kinja, vendar nje življenje je smrtni boj, tem groznejši,
čim .silnejša je v njej življenska produktivna energija.
Podobne nazore, kakor tu Lavra Marholmova
o ženi, razvija n. pr. Tolstoj ml. o možu v svojem
»Preludiju Chopina«, kjer pravi, da najde mož šele v
ženi svojo zadovoljnost, potem šele v resnici živi in
plodonosno deluje, potem se šele razvija in moralno
dozoreva, ko  narašča njegova sila in produktivnost.
V gozdu.
Kot nevesto z girlandami belimi
opletel je smreko srobot,
glej, s svati priklanja veselimi
okorni se bor ji nasprot.
Na kalini pa črni kos sedi
in poje tako, tako žvrgoli :
Kdov devojko ima,
naj se ž njo zavozla,
kdor je nima, naj žalosten kima.
Oh, neroden si, bor,
neokreten kot štor.
iz dalje le ljubiš in snubiš.
Skoči k nji, pa privij
jo na grudi drhteče, ^šumeče —
ej, tepec, kdor more, pa neče !
A bor se priklanja, priklanja,
IZ daljave le k ljubici sanja.
Gospod Petrin je šel mimo
in je videl vse to in je slišal vse to
in je rekel : »Ta bor je pa pesnik !
Oton Zupančič.
s L o v E N K A
Str. 163
študentke.
Piže: Zofka Kveder.
(Nadaljevanje.)
IV.
Saša Timotejevna in Bolgarka Ana Bogdunoff
sta postali prijateljici, — sam Bog ve kako. Ana je
kmalu zvedela vso afero, ki se je odigrala tedaj v
penzijonu gdč. Fürst, in Liza Aleksadrovna ji je
postala nekam tuja. Nenavadno pa jo je privlačila
interesantna prikazen Šaše. Zvedela je bila, da je
Saša obolela, in ker je vedela, da nesrečna Rusinja
nima med študentkami prav nikakih simpatij, prav
nobene, ki bi ž njo občevala, je sklenila, da jo obišče.
Šaša Timotejevna morda še sploh nikdar ni
imela ženskih posetov, zato jo je obisk male, dobro-
dušne Bolgarke tako presenetil, da je postala vsa
sentimentalna. Toliko, da se ni zjokala, ko ji je Ana
podala roko in se smeje pripravljala, da sama skuha
obligatni popoldanski čaj, ker je Šaša ležala v postelji.
— Kako je to, da ste prišli? — je vprašala
potem. — Ali se nič ne bojite, da izgubite ves ugled ?
Jaz sem namreč... No, menda ste čuli, kaj mi je de-
jala vaša prijateljica? — je pikro pristavila.
— Cemu, da vse ponavljate ? Postopanja Lize
Aleksandrovne ne odobravam, prišla pa sem zato,
ker ste mi simpatični. Ne mislite, da me je le
gola radovednost privela k vam. Meni ste res sim-
patični, — je ponavljala Ana. — Prepričana sem, da
ste mnogo boljši, nego vaš glas, da ste tudi mnogo
boljši, kakor je vaše življenje. Jaz vaših nagibov, ki
so vas do vsega tega doveli, ne poznam, vsekako pa
sem prepričana, da ste prebili mnogo bojev in trp-
ljenja. Toda, o vsem tem molčimo, kajne? Jaz sem
prišla samo tako na obisk k vam in, če želite, pridem
večkrat. —
In Ana je res večkrat pri.šla k Saši. Ko si je
po nekoliko dneh Šaša zopet opomogla, se je vse ču-
dilo, da se je takoj izselila iz svojega luksurijoznega
stanovanja in si najela sobico v četrtem nadstropju
prav v tisti hiši, kjer je stanovala Ana. Kakor je
prej skoro nikdar ni bilo na predavanja, tako jih je
zdaj redno pohajala. Z Ano sta si doma kuhali jed.
Šaša je prodala vse svoje nakitje in veliki del svoje
potratne obleke. Na sprehod sta hodili skupaj in tudi
v vseučiliščno čitalnico sta zahajali zajedno.
Študentje so kaj čudno gledali to izpremeno,
in s početka se je Ani večkrat pripetilo, da so jo
prav dvomljivo pogledovali, da, ta in oni jo je ne-
kako porogljivo, prav nič spoštljivo ogovoril. Nekako
osupnjeni so bili, ker se ni le Ana, ampak tudi vŠaša
vedno držala hladno in nepristopno, in nakrat se je
začulo hihitanje.
•— Spreobrnenje, spreobrnenje !... Marija Magda-
lena! —
Kjerkoli je Šaša hodila, povsod se je čulo za
njo zaničljivo posmehovanje, in tudi iz Ane so se jeli
nekateri norčevati.
— Apostol! — je slišala Ana včasih ironičen
klic za seboj, ali to jo ni motilo; mnogo bolj jo je
bolelo ponašanje Lize. Zahajala je k nji, kakor na-
vadno, ali o Saši ni govorila, — niti z daleka ni
nikdar spomnila vse stvari. Kar nakrat pa jo je Liza
sama vprašala :
— Ali res, da stanuješ z ono Timotejevno
skupaj ? —
— Da. —
— Da!?! — se je zgražala Liza. — Slišala sem,
da sta dobri prijateljici ? —
Da, tikave se zadnji čas. —
— Tako-o ? — je dejala Liza zategnjeno, potem
je pristavila : — Potem moram jaz pač odstopiti ? —
— Kako? —
— Od najinega prijateljstva — mislim. Saj veš,
tak trifolj bi se ne zlagal, — ti me ne boš mnogo
pogrešala. —
Ana se je ujezila. Tako ozkosrčno ponašanje ji
je bilo vendar nekoliko preveč, zato je dejela, kolikor
mogoče mirno in hladno:
— Kakor želiš. Sicer pa ti povem, da bi se ti
prav ničesar ne zgodilo, če bi občevala s Sašo Ti-
motejevno. Duhovita je in talentirana, in od one njene
frivolnosti ji ni prav ničesar ostalo. Jaz res ne vem,
zakaj se je naj ogibljem; da bi jo radi njenega prej-
šnega življenja prezirala, zato nimam niti najmanjše
pravice, in mislilm, da tudi ti ne. —
— Imave pač različne nazore, —je odvrnila Liza.
Ko je  Ana odhajala, je ni zadrževala, niti va-
bila, da zopet pride.
Zvečer sta sedeli s Sašo v malem parku pred
univerzo, odkoder se je videlo doli na mesto in daleč
venkaj na jezero. Njini pogovori so bili resni in
redkobesedni. Nikdar ni Ana vpraševala Šaše, kaj
misli, nikdar ni kakorkoli skušala vplivati na njo.
Bila je samo dobra in odkritosrčno prijazna ž njo, in
gotovo je njo samo ta izpremena Šaše najbolj pre-
senetila. Ana se je učila vsak dan pozno v noč, rekla
je, da hoče konec semestra položiti prvi rigoroz. Zdaj
sta se pogovarjali o gmotnih razmerah. Šaša je imela
samo ono, kar je izkupila za svoj nakit, in to ni bilo
ravno mogo ; treba bi bilo poiskati drugih dohodkov.
— Anonciraj ! — je svetovala Ana, — franco-
ščino lahko poučuješ ali tudi eventualno ruščino.
Nekaj se že najde, tebi ne bo težko. Sonja Ivanovna
je lani prepisavala premožnejšim vseučiliščnikom di-
Str. 164
SLOVENKA
SLTtacije; o neki Nemkinji sem čula, da hodi vsako
popoludne v neko rodbino varovat otrok. Že kaj do-
bimo 1 —
In Šaša ji je pritrjevala in delal naklepe. V svojo
bilježnico si je zaznamovala cel red naslovov vsako-
jakih posredovalnic, podpornih društev in privatnih
imenitnikov, od katerih bi bilo upati ka] dela.
Takoj drugi dan se je hodila predstavljat in
vpisovat; anoncirala je in se priporočala nekaterim
profesorjem, da jo iinenujejo, če bi kedo iskal kakih
instrukcij, domače učiteljice ali kaj podobnega. Toda
ni šlo tako brzo, kakor si je mislila v začetku ; minil
je teden, minila sta dva, ona ni našla niti jednega mesta,
niti jedne družine. Poleg tega pa Ana že štirnajst dni
čez navadni čas ni dobila od brata nobene pošiljatve.
Pisala nm je, da, celo brzojavila, a dobila ni najmanj-
šega odgovora. Jelo jo je skrbeti, in s Sašo sta še
bolj stedili, kakor navadno. Zjutraj in zvečer sta pili
čaj, opoldne ste si napravili kaj malega iz jajec in
mleka, včasih sta jedli sam krompir s sirovim maslom,
a vendar jima je še za ono primanjkovalo denarja.
Zastavljali sta po redu zdaj to, zdaj ono. Saši
je bilo žal, da je koj v začetku z denarjem, ki ga je
dobila za prodano zlatnino in obleko, plačala šolnino ;
tako bi se bili vendar dlje vzdrževali. Izposodili sta si
pri ruskem podpornem društvu nekaj frankov in pa-
zili, da vztrajate ž njimi čim dlje. Ana se je jezila nad
skopim bratom in mu dan na dan pisala pisma, zdaj
proseča, zdaj jezna, polna predbacivanj in natolce-
vanja. Tudi ona je začela iskati instrukcij, prepiso-
vanja, kakoršnega koli opravila, ali, kakor ukleto,
ni bilo dobiti ničesar. Vsaki dan sta prebirali s Sašo
curiške liste, pisali cele kope ofert, ne da bi sploh
prejeli kak odgovor. In pri vsem tem sta hodili na
predavanja in se učili, kakor na tlaki. Štedili sta celo
na petroleju, hodili sta zvečer spat, kakor hitro se
je stemnilo, a zato vstajali zjutraj že pred zoro.
Ana je zgubila v teh tednih malone vso svojo
živahnost in hudomušnost. »Moderni« bolgarski pesnik
Dimoff, ki je tudi priromal začetkom semestra iz
Berna k curiškemu jezeru, je redno vsaki dan poiz-
vedoval po njenem zdravju in zmajeval z glavo. Gledal
jo je milo in zaljubljeno in ob vsaki priliki tolmačil
svoje nazore o simpatiji duš in src in razlagal in
utemeljeval svoje misli o b'agoslovu prijateljstva, lju-
bezni in mejsebojnega zaupanja. No, Ani ni bilo do
tega, da razloži svojemu domišljavemu in površnemu
sodeželanu svoje skrbi. Včasih se je vkljub vsej te-
snobi malo ponorčevala ž njim, kar pa ga ni ženi-
ralo, — nasprotno vselej je zadovoljno zavihnil svoje
črne brke in dobrodušno dejal:
— Le norčujte se, le ! To je le znak vašega nor-
malnega stanja ! •—
Njej je njegova plitkost večkrat presedala, no,
vsejedno inu je dovolila^ da jo spremi domov, in če
je spodaj pod oknom zažvižgal : »Sumi, šumi Marica...«
navadni signal bulgarskega študenstva, se je ona
skoro vselej prikazala pri oknu in zamahnila z roko,
kar je pomenilo, da mu je dovoljeno, da opravi svoj
navadni, polurni poset.
On je bil skoro edini, ki je smel obiskovati i\no.
Ona je trdila, da jo njegovi poseti vselej osvežijo,
smatrala je -ta obisk kakor neko duševno vajo svoje
hudobne duhovitosti in svojega imenitnega satirčnega
talenta.
Ali nekoč je zastonj požvigoval pod oknom.
Okno, visoko gori v četrtem nadstropju, je bilo zaprto,
celo zavesa je bila napol spuščena. Nekaj časa je še
čakal, potem je nevoljno odšel, meneč, da ni Ane,
ni Saše ni doma.
No, bili sta obe doma. Sedeli sta vsaka na
jedni strani mize in topo gledali pred se. Sredi mize
je ležal gostopopisan list ; že nekaj ur sta sedeli tako
topo, nepremično in brez besed. Ko je zjutraj pismonoša
prinesel priporočeno pismo,  oveselili sta se obedve.
— Gotovo piše brat, daje denar že zdavnaj od-
poslal. Enkrat se mi je že tako zgodilo, da je zastala
pošiljatev na pošti, samo ne tako dolgo ! — je raz-
lagala Ana, ko je podpisavala recepis.
Nestrpno je odtrgala kuverto a takoj osupnjena
zastala. Pisava ji je bila povsem tuja, neznana. Pogle-
dala je omot, pa tudi adresa je bila pisana enako ;
v hitrici ni bila opazila. Temne slutnje so ji hipoma
prevzele dušo, in srce ji je razburjeno bilo, prav gori
v vratu. Sela je in se strahom jela citati. Ali že
po prvih vrstah so jo polile solze. Vrgla je pismo od
sebe in tarnala in zvijala roke, kakor v groznih mukah.
Saša jo je objela',krog pasu in jo skušala pomiriti,
ali še dolgo ni mogla razumeti, kaj se je zgodilo.
Nazadnje je rekla Ana samo:
— Umrl je ! —
Šaša je razumela, kaj to pomenja ; pustila je Ani,
da se razjoka.
Še vsa v solzah, je vzela Ana zopet pismo in
ga čitala na glas. Pisal ga je oče njene svakinje,
bratove žene. Naznanil je brez ovinkov, da je brat
umrl na vnetju pljuč, da ni ostavil najmanjšega imetka,
da, celo dolge, da so njegovi otroci in žena zdaj pri
njem, da ne vdobe morda nikake pokojnine, ker je brat
še-le samo nekaj let služboval, in da v takih okoliščinah
Ana seveda ne more pričakovati nikake podpore. Da,
koncem pisma ji je še očital, kohko je brat žrtvoval
za njo, in se jezil nanj, da bi bilo pač bolj pametno
in naravno, da je skrbel za svoje otroke in ne delal
zaradi učenih muh gospodične sestre še dolgov.
(Pride še).
SLOVENKA.
Str. 165
Zavod sv. Nikolaja v Trstu.
Zavod sv. Nikolaja v Trstu ni nikako veliko in
imenitno podjetje; blesteča imena in naslovi niso
z njim v zvezi. Zavzela se ni zanj nobena visoka
oseba, da bi ga sprejela v svoje mogočno okrilje ter
ga grela z žarki lastne in druge milosti... Zavod sv.
Nikolaja ni nikaka umetna cvetka, zasajena in gojena
le zato, ker vi.šji, t. j. bogatej.ši krogi hočejo tudi de-
ležni biti na socijalnem delu ter dajati »miloščino«
revnemu in zanemarjenemu proletarijatu. Saj delovati
v »dobrodelnih« družbah in tam nekako oficijelno
skazovati dela usmiljenja — to je vendar nekaj, kar
spada v program »boljših«, »višjih« krogov, kar spada
takorekoč k »bontonu ! Kdo bi se časih ne spomnil
revežev z manjšo ali večjo miloščino?...
Mnogo je dobrodelnih zavodov, ki sicer store
marsikaj dobrega, katerih delovanje pa je vendar
omejeno, pristransko in nepopolno, ker ima za temelj
neko umetno, prešerno dobrotljivost, ne pa nesebičnega
pristnega čuta človekoljubja, ki ne skazuje usmi-
ljenja,  marveč vr.ši le dolžnost, udano in iskreno.
Drugače je nastal in obstoji zavod sv. Nikolaja.
Ideja, da bi se zasnovalo zavetišče za brezpo-
selne služkinje v mestu, kamor prihaja največ naših
deklet in kjer so najbolj izpostavljene nesreči — v
Trstu, je prišla in se tudi uresničila po priprosti ženi,
katere sredstva so obstajala edino le v globokem
prepričanju, čvrsti volji in velikem človekoljubju. Ko
je izrazila svojo idejo o ustanovitvi zavoda za brez-
poselna dekleta svojim znankam, so se jej iste glasno
smejale v obraz, češ: brez vseh gmotnih sredstev^ in
brez vsake protekcije misliti na tako snovanje, je pač
le smešno, neumno ! A vrla gospa ni obupala nad
takim porazom pri svOjih pesimističnih znankah, to
je ni zmedlo v njenih namerah, dasi jo je pač go-
tovo bolelo. Obrnila se je nato do onega sloja, kte-
remu v blagor je hotela delovati — do služkinj samih.
In res je njena ideja tu našla popoln odmev, popolno
umevanje.
Če pogledamo danes v zapisnik zavoda, najdemo
v začasnem, ustanovnem odboru razun gospe Skrinjar-
jeve same služkinje, ki so takoj pristopile kot udinje
in podpornice ter položile prve novce, poleg dani v
znesku 20 gld., ki je došel bodočemu zavodu od ne-
kega ga. duhovnika. Od tedaj naprej so služkinje
najzvesteje vnete za napredek in prospevanje zavoda.
Mnogo govori tudi okolnost, da je premoženje zavoda
znašalo ob ustanovitvi komaj nekaj nad 20 gld., a
danes je, poleg mnogih premičnin in do avgusta pla-
čanega stanovanja, v blagajni še svota okolu 800 K.
Tudi se je v tej dobi razdelilo mej služkinje različnih
podpor.
Vse navedeno je zelo značilno za zavod sv. Ni-
kolaja,  ki  deluje tiho,  oprt na človekoljubje in ne
na tisto visoko, blestečo miloščino »imenitnih« gospa,
kakor je to v navadi skoro pri vseh drugih podobnih
društvih in zavodih. Pred vsem pa temelji zavod sv.
Nikolaja na samopomoči, kar ga posebno odli-
kuje in kar ga posebno razločuje od drugih jednakih
ustanov. Vsaka služkinja namreč, ki hoče imeti pristop
v zavod, mora biti redna udinja ter plačevati mesečno
pristojbino 20 kr. Ako pride kako dekle prosit za-
vetišča, ki še ni udinja, vpisati se miora takoj ter se
— ako nima denarja tedaj — zave^'ati, da bo udnino
plačala takoj, ko si bo za.služila denar. Vsaka udinja
ima potem v brezposelnem času pravico do brez-
plačnega stanovanja v zavodu in do brezplačnega
posredovanja za novo službo. Seveda je o tem tudi
takih deklet, ki potem v .službi rada pozabijo na svojo
dolžnost in ne vplačujejo udn'ne ; večina pa se zvesto
oklene zavoda.
Tako se v dekletih vzbuja čut za samopomoč in
samozavest. Ko pridejo v zavod, se čutijo tam po-
polnoma domače ; ne muči jih neprijeten, poniževalen
čut, da vživajo miloščino. Kako blago vpliva to so-
sebno na priprostega človeka, ve vsakdor, ki količkaj
pozna človeško dušo.
Da, zavod sv. Nikolaja je pravi dom deklet.
Sicer prihaja le malo vesti o njegovem delovanju v
širšo javnost, a vendar se v tem zavodu vrši dan za
dnem sila važno delo: otimlje se dekleta propalosti.
Docela krivo sodi, kdor misli, da je zavod sv. Niko-
laja samo za pridna in nepokvarjena dekleta in da
bi imela biti njegova vrata zaprta vsem onim ne-
srečnicam, ki so tavale v zmoti in temi, ker niso imele
nikog-ar, ki bi jim bil prižgal luč spoznanja. Saj
potem bi -se odrekalo pomoč najpotrebnejšim in naj-
nesrečnejšim, in zavod bi vršil le na pol svojo nalogo ;
on bi le varoval, ne pa tudi reševal.
Zanimivo in ob jednem žalostno je opazovati to
služeče ženstvo, ki prihaja v zavod, in slišati njegovo
mnogovrstno zgodovino. Tu so hčere malomarnih stari-
šev, ki se ni.so nikdar trudili, da bi ^cepili v njih dušo
višjo človeško zavest o poštenju in časti, ki se nikdar
niso bali za njih neomadeževanostjn jih nikdar niso učili ¦
spoznavati čedno.st. Kako tudi ! Saj vsega teg.i niso
sami nikdar poznali. Koj potem, koje dekle nekoliko
odrastlo, poda se navadno v mesto, o katerega živ-
Ij'.-nju si je i;aslikalo razkošno podobo v kričečih bar-
vah. Čudo ni, ako se o prvi stopinji spodtakne in
pade. V svoji nevednosti ne vidi nikakih mej med do-
brim in zlim ; nikogar nima, ki bi ji prijatelj.ski po-
nudil roko ter jo vodil na pravo pot. Gospodinja vidi
navadno v njej le malovredno, pokvarjeno bitje, ne
da bi iskala vzrokov ter jo .skušala pridobiti za po-
šteno življenje. Vsaka jo prej ko prej odpravi iz hiše,
kajti : kdo bi se ubijal še s tujimi ljudmi 1 Tako tava
Str. 166
SLOVENKA
reva zgubljena od službe do službe, iskaje si za za-
ničevanje nadomestila in tolažbe pri propalih, uma-
zanih moških. Potem pa jo nekega dne kaka znanka
ali tudi redarstvo pošlje v zavod sv. Nikolaja. Tujo
sprejmejo resno a prijazno. Kmalu se čuti mej dru-
gimi služkinjami domačo, ki?r vidi, da je ne prezirajo,
ne zaničujejo, da ima prav toliko pravice kakor vse
druge. Neizrečeno dobro ji dene nezavedni čut, da
tu se ji hoče dobro. V zavodu Sv. Nikolaja — veje
duh, ki nikakor nima na sebi tiste trde, samostanske
strogosti, ki zahteva brez])ogojno, suženjsko izpolnje-
vanje hišnih predpisov, o čemer je čednost sama po-
tisnjena v ozadje, kajti smoter je v prvi vrsti korist
in zunanji ugled zavoda. Baš v takih razmerah pa naj
bujneje cveteta farizejstvo in greh. V zavodu sv. Ni-
kolaja pa nihče ne zapoveduje čednosti, tu se le na-
vaja k čednosti iskreno in prijateljski, po domače,
brez strogih govorov, dolgih skupnih molitev, kakor
je to navada v zavodih pod rodovniškim vodstvom.
Tu je vsako dekle svobodno kakor doma, skrivati ji
ni treba licemerski svojih vsakdamjih skrbi in želja;
tu imajo smisla za vse nje težnje, za vse neprilike,
katere ji prinaša življenje sredi med svetom. Tu ra-
zumevajo tudi nje slabosti, ne proklinjajo je radi njih ;
pač pa najde v zavodu najboljših svetov, ki se pri-
legajo resničnemu življenju, kakor jih zamore dati
le dobra, izkušena mati. Ta duh, ki vlada v zavodu,
odpre tudi iiajtrje srce dobri, blagi besedi. Čeprav je
marsikdaj ukoreninjeno slabo nagnenje pri kakem
dekletu močnejše nego dolora volja, vendar brez
vsakega moralnega haska nobena ne zapusti zavoda.
Nekaj iskric vsaj jej za vedno ostane v duši, da v
njej ne zavlada več tista temna, brezupna noč. Se-
veda, marsikatera še pade časih potem kot žrtev pri-
ložnosti in svoje nemoči v slabem nagnenju, a sedaj
vsaj ve, da pade ter se skuša vedno zopet vzdigniti,
obžalovaje svoj pad. Treba je le kakega .slučaja, da
ji iskrica v srcu vzplameni, in rešena je za vedno po-
gube. V tem je velikanska zasluga zavoda sv. Niko-
laja, ki je tako že mnogo deklet otel, da niso zašle
v gotovo pogubo : v močvirje prostitucije.
Kdor hoče do dobra spoznati vse nevarnosti, ki
prete v Trstu neizkušenim in še zlasti lahkomišljenim
dekletom, ki si pridejo tušem iskat službe, mora do-
tičnice čez nekaj mesecev same čuti pripovedovati,
kaj vse jih je dohitelo, kako se jih je pehalo zlu
naravnost v naročje, kakor da se je vse zaklelo proti
njih poštenju. Odpre se na^n pravo peklo človeške
zlobe in moralne pokvarjenosti; tu človek stoprav
spozna, kaka ostudna gniloba ima svoje torišče m^ej
omikano družbo, kako rafinirana so sredstva, s ka-
terimi se naša zdrava dekleta zvabljajo  v propast.
na kako brezsramen način se jih ropa časti in po-
štenja, da se jih potem prepusti blatu in sramoti !
Kakor varno pristanišče stoji sredi tega morja pro-
palosti zavod sv. Nikolaja, nudeč dekletom zavetja.
Prav ceniti ve vrednost tega doma služkinj le tisti,
ki pozna nevarnosti, katerim so dekleta izpostavljena
v Trstu.
Kako vedo poštene tržaške rodbine ceniti zavod
sv. Nikolaja, priča dejstvo, da se vedno več, tudi
italijanskih in nemških gospodinj, v zavodu oglaša
za služkinje, tako da zdrava, uporabna in pridna de-
kleta vdobe primerno dobre službe najdalje v 2—3
dneh, ne da bi jim bilo zato treba izdajati denar —
ter se potikati po posre.lovalnicah. (Tospodinjam pa,
o katerih je znano, da se surovo obnašajo napram
služkinjam ali sicer ž njimi ne postopajo dostojno, ne
stoje dekleta iz zavoda sv. Nikolaja nikakor več na
na razpolago.
Zavod sv. Nikolaja pa ima tudi to zaslugo,
da navaja dekleta k varčnosti ter vrši rodoljubno
dolžnost, da svetuje dekletom nalagati svoj denar v
slovenskih denarnih zavodih. Lep uspeh se kaže že
sedaj : vodstvo hrani namreč prilično število vložnih
knjižic, ki so lastnina naših služkinj.
Zavod snuje sedaj svojo knjižnico. .Seveda je pri-
čctek skromen, ker razpolaga isti le z malimi sred-
stvi. (Opozarjamo na »prošnjo« koncem našega da-
našnjega »listka«. Op ur.)
Odbor, ki je, kakor naj omenimo mimogrede,
sestavljen iz rodoljubnih gospa in gospodičcn ter
služkinj, je nadalje sklenil v predzadnji seji, de-
lovati na to, da bi se v jeseni v zavodu pričelo prire-
jati razna podučna predavanja.
Se mnogo drugih želja goji odbor v prospeh
zavoda, a mora ž njimi čakati, ker ga ovira nedo
stajanje gmotnih sredstev. Trdno pa upa v boljšo
bodočnost, da se zavod vedno popolnejše razvije in
napreduje temeljem društvenih dohodkov, ki obstoje
iz pokroviteljnine (enkrat za vselej 100 K), usta-
novnine (enkrat za vselej 40 K), podpornine (na
leto 2 K), redne udnine (mesečno 40 st.) in radodarnih
doneskov.
»Slovenka« si šteje v dolžnost, da poziva vedno
zopet naše rodoljubkinje in rodoljube, pa tudi naše
služeče ženstvo, da se vsi o vsaki priliki radi spo-
minjajo toli potrebnega zavoda sv. Nikolaja ter mu
pristopajo vsaj kot podporni ali redni udje. Saj, kar
je Ciril-Metodova družba za našo šolsko mladino, to
je zavod sv. Nikolaja za našo odraščeno žensko mla-
•dež, ki je prisiljena iskati si kruha v tujini. Oba za-
voda sta v resnici potrebni narodni postojanki.
Ivanka,
SLOVENKA
str. 167
L i S t e k.
Književnost in umetnost.
K naši sliki. Evo, drage čitateljice, prve naše
slike, ki jo prilagamo današnji številki. Kot priloga
ne krati že itak ozkega prostora »Slovenke« ter nudi
možnost, da jo lahko denete v okvir ter obesite v
svojo sobo. Gotovo bo dičila vsak salon.
Predmet je »Picta«, kar pomeni v navadnem
življenju sočutje, pobožnost, ljubezen do sorodnikov.
V obrazujoči umetnosti pa pomeni ta italijanska be-
seda predstavljanje Matere Božje z mrtvim telesom
sina Božjega, ki ga drži navadno v naročju. Mnogo
umetnikov, slikarjev in kiparjev, vseh dob se je ba-
vilo s tem veličastnim predmetom, v katerega so po-
lagali najglobljo bol in tugo. Najslavnejši v tem oziru
je kip Michelangelov, ki se nahaja v cerkvi sv. Petra
v Rimu. Kip je izdelan v nadnaravni velikosti. Izmed
slikarjev sta obrazovala »Pieta« zlasti Bellini in van
Dyck. Rietschel nam je prikazal Marijo, ki kleči na
strani mrtvega Krista. Izmed ostalih umetnikov, ki
so upodabljali ta predmet, naj imenujemo še Dupréja
(v Sieni), Löfftza (v pinakoteki v Monakovem) in
Böcklina (v narodni galeriji v Berolinu). Kakor vi-
dijo naše čitateljice, tudi naša slika nikakor ne za-
o.staja za podobami drugih slavnih mojstrov.
Xeres de la Maraja = Milan Begovič. K n j i g a
Boccadoro. 1898—1899. Zagreb 1900. Naklada
kr. sveučilišne knjižare Franje Suppana (Rob. Ferd.
Auer). Tisak C. Albrechta (Jos. Vittasek). Cijena K 2.—
Najveća je zasluga mladjeg pokreta u Hrvat-
skoj, što je kao prve točke svoga programa istakao :
slobodu stvaranja i razvijanje individualnosti. Ne-
snosljiv bijaše postao kužan vazduh, u komu je naša
književno.st životarila. Izim nešto malo časnih iznimaka,
stvaralo se većinom po šabloni. Čudna je bila ta
umjetnost, koja, mješte da služi istini i ljepoti, radje
robovaše svim mogućim obzirima, a tih bje i na pre-
tek. Dodjoše mladji i rekoše: »Što je mlado, što po-
kazuje istinito čuvstvo, to neka bude za nas. Što nije
istinito, na duši istinito, odbijamo. Ne trebamo suro-
vosti, što no se licemjerno ogrće plastem morala i
konvencijonalnih zakona ; nama treba živog srca,
istinitog čuvstva«. (Poziv »Mladosti«, 1897). Mladji su
pokrenuli svoj list, koji je istodobno bio jedino za-
klonište slobodna stvaranja ; što se drugdje već i uza-
konilo, kod nas je još iziskivalo odlučnu borbu. Dok
drugi narodi broje čitave legije velikih, izrazitih lite-
rarnih imena, dok se malena Norveška ponosi Ibse-
nom i Björsenom, nama ne preostajaše drugo, nego
— mirna, konservativna idilika, koja je karakteriso-
vala našu literaturu od ilirskih vremena do u pos-
ljednje doba. Tekar pri na.stupu mladjih odahnusmo.
Poslije duga i kužna zatvora u tmici obveselilo nas
svjetlo, obradovasmo se zdravu, opojnu, svježem zraku.
Mladji su odlučno prešli ograde, otresli se tradicijo-
naln'h presuda, i poskušaše, da pred svijet iznesu
čuvstva, osjećaje, porive onako, kako niknuše u nji-
hovoj duši, bez da se pokore cenzuri svega »što se
može i ne može«. Tako je niknuo kod nas iskren
subjektivizam, koji se najbolje odrazuje u lirici.
Medju prve raprczentante te lirike spada Milan
Begovi^ć.  Nije on novajlija na književnom polju, jer
je više godina, da susrećemo njegovo ime na prvim
mjestima naših literarnih listova. Prvu je zbirku svojih
»Pjesama« naštampao još godine 1896, dakle prije
pokreta mladjih, u eri blaženog tutorstva. I ako te
pjesme nose biljeg svoga vremena, i ako izgle-
daju da su sasma druge fakture, nego li posljednja
zbirka »Boccadoro«, ipalc, ko jih bolje prouči, moći
će odma , da uvidi, e ih je porodila ista raspoložba,
samo tamo nešto prikrita, ovamo n&protiv očita. Prva
zbirka nosi dobar broj reflektivnih pjesama, ali ove,
što se tiče dotjeranosti i plastike, zaostaju za ljubav-
nim (Gretchen). Begović je erotik par excellence ; u
nasladi, stra.^noj, podražljivoj nasladi traži oduška
svojoj južnoj sjetilnoj naravi. Takav vam je Begović
u »Pjesmama«, takav Xeres v »Boccadoro«. Nego,
dok u prvoj zbirci zna vješto, da platoiiizmom zao-
djene jake porive svojih čežnja, u drugoj knjizi nje-
g-ova erotika probija elementarnom snagom :
Koli, je slatko na travi, u tmini
usne na usne, a grudi uz grudi
biti, o Zoe ; lahor zrakom bludi,
strastveno dršću zviezde na vedrini.
I ostat tako dugo, u tišini
noći i tajne, gdje ne ima ljudi,
da duša klone, miso da poludi,
jedno smo biće da nam se pričini, (str. 28).
To je ono značajno, što dijeli Begovića od Xe-
resa, što odvaja mladje od starijih.
Da bolje upoznamo pjesnika, najbolje će nam
poslužiti njegov umjetnički kredo : »Umjetnost ne
poznaje nemoralnosti — nemoralan je samo onaj, komu
razgrijana fantazija budi zle osjećaje. Ljepota je uz-
višeno čedo božije. Njezino djelovanje prelazi granice
dobra i zla. Ona je najprva potreba ljudskomu duhu
i prenaša ga u krajeve bezgraničnog uživanja, koje
odbija svako bestijalno nagnuće i svaki interes. S
njom se ne barata kao s trgovačkom robom. Svaka
umjetnost, koja služi bud kojoj svrsi — ne može da
bude lijepa. Ljepota nije da te zlom zadoji, ni da u
tebi budi dobrotu : ona je takav sjaj, koji da pojmiš
valja ti biti u duši dobar i pitom ; a onda je uza-
lud iskati od nje da te nauči onomu, bez čega, ne možeš
da dodješ do njezine visine. Ljepota je kao sunce : lu-
tajuć po tmini ne će nikad čovjek do njega. I onaj,
koji izravno ide k njojzi, da pomoću njenom postane
sposoban jjoimanju uzvišenoga, nalik je na slijepca,
koji čim progleda, hoće da upozna svjetlo u suncu.
Oči će mu zabliještiti i oslijepiti će ponovo. Takovi
ljudi zovu se mračnjaci. Na takove neka se ne osvrće
umjetnik : pisali oni ili borili se protiv uzvišena na
dahnuća — sve to neka se s prezirom zabaci. Prašina,
kojom vjetar vije u dolini, neće nikad moći okaljati dje-
vičanski snijeg, koji na vrhovima planina sjaje u svojoj
bjeloći. Tko će istisnuti ideal ljepote iz našegra uma ?
Ta to je naša religija. Umjetnošću mi samo širimo
kroz barbarsku tminu, kroz divlje predsude ljepotu,
to »naj veličaj nije«, što po.sjeduje duša čovječja. Njoj
mi moramo služiti ropski: sklad boja i oblika, sklad
zvukova i stihova njezine su misli i svaka se u njoj
odrazuje — kao duša smrtnika u licu Svevišnjega.<:
str. 168
SLOVENKA.
(»Umjetnikovi zapisci.« Nada. 1900.) Na ovakovim
je umjetničkim načelima gradjena zbirka » Boccadoro».
Samo vječna, beskrajna ljepota ! Nema tu nikakovc
filozofije, nikakovih uzdaha, već čista, najrafinovanija
umjetnost. Begović je u umjetnosti aristokrata, a
njegova je deviza: 1' art pour 1' art. Daleko od običnog
društva, daleko od svakdanje borbe, prenijela ga fanta
sija u prošlost, u nekakav drugi svijet, gdje se podao sav
poganskim zanosom čaru prirode i nasladi ljubavi.
Mješte da razbija glavu raznim problemima današnjeg
života, radje on zove:
Oj Kupidone, liodi, danas ćemo
bježat kroz paprat i kroz gusto granje,
tražeći Liepu — pa da započnemo
Ijuljavnu borbu, srca osvajanje, (str. 17),
I ta se ljubavna borba proteže kroz cijelu knjigu :
nježna u ».Sonetim milinja«, pohotna n »Sixtinam
čežnje«, podatna »U poljima«, tajanstvena u »Mističnim
sonetima.« Proteže se sad jače, sad slabije vječna ta
ljubav, koja je toli silno prirodjena nježnoj, rekao bih:
djevojačkoj, duši Xercsovoj. Osobito na otvorenom
polju, u slobodi slatkoj, ovi osjećaji izbijaju najjačom
silom i prepliću se sa velikim udivljenjem prirodi,
tom prvom izvoru ljepote :
Hoću te vjenčat, Zoe, u poljima,
gdje tlo je ravno, plodno i podatno,
na kome hlada do noći ne ima, i dr.
0 sretni piru u slobodi širnoj,
na žaru ljetnom i uz cvieće divlje,
družicu drug gdje radosti u pirnoj
ljubavi k žrtvi sprema i pozivlje (str. 48.)
U »Mističkim sonetima« nema više tog zanosa
za prirodom »kada sije zlatno sunce u sto plama.«
Ne nikoše oni na poljima, medju zrelim žitom, već
ih porodila zagušljiva magla velegrada. Poslije po-
ganskog obožavanja naravi, poslije veselog poklika
života i mladosti, kao da stupamo kroz gotska vrata
sredovječnih katedrala...
U oblacima tamjana, uz svuke
čarobnih harfa i tananih frula
stojiš, o Zoe, a bijele si ruke
sklopljene, moleć, u vis uzdignula (str. 93,).
Krasni su i soneti muzični, osobito Rafaelov
Violinista :
«      Titraju strune tvoje ko ushitna
duša kad titra pred čudom Ijeposti,
a s njih u slatkoj, nježnoj turobnosti
dižu se rajski zvuči. Tvoja kitna
s ganuća kosa trepti kao sitna
na vjetru trava. Čežnja bezsmrtnosti
1 uzvišene krjepost umjetnosti
na čelu tvome sjaje iiedohitna (str, lOt).
Neznam : »da li se je mogla uzvišena glazba,
što zvuči iz one harmonije boja, prenijeti u skladnije
zvukove ?«
Čitajući Begovića, prenosim se u ono zlatno
doba, kad se u Italiji započimalo novo doba kulture,
kad se pojavila Renaisanca. Umjetničko-poganskim
duhom, kojim je ona bila zadojena, zadahnuta je i
ova zbirka pjesama. »Ballade« nas prenosu pod krasno
nebe slavne Jeladc,  medj lijepe Drijade i zamamne
Sirene. Pjesnik moli Fauna, nek mu pomogne, da
uhvate Lijepu :
Ja ću je primit za ruke tanane,
u sladkoj borbi nju ću nadhrvati,
izljubit žarke usnice i lice, '
a ti ćeš frulom krik još nadjačati,
da ne sjete se njene drugarice (str. 62.).
To je triumf mladosti i užitka, triumf ljepote i
razkoši.
Najbolje ova zbirka uvjerava, kako je Begović
u našoj književnosti mastor forme. Niko nije dostigao
melodiju i ritam njegova stiha. Kad me je jednom
neko upitao, ko bi mogao kod nas da pokuša pre-
vadjati D' Annunzio, odma mi pade na pamet Xeres.
Niko, kao on, ne posjeduje onu divnu sposobnost,
da obične riječi poredi na način, da nam pribave
užitak glazbene melodije.
Čujte samo iz lo. Pastourelle:
A vi, zbogom, vedre ])aše,
na kojima stado naše
plandovalo sretne dane ! (str. 68).
Najljepši su svakako u cijeloj zbirci preludiji spod :
»Harfa« i »Bršljan«, jer se tu bogatstvo ideje takmi
sa ljepotom forme ; a najkarakterističnija je po sa-
moga pjesnika prekrasna pjesma »Na izvoru slasti."
Evo nekoliko stihova:
— >Hodite k meni, što žedjate divlje!
Ko s ovog vrutka pije, okusit će
najveće slasti« — djevica jiozivlje
takmace ljute. — >Prolazno je žice:
tek u užitku sva je sreća. Ljepost
vječita ja sam. Ja kroz vaše biće
prosut ću svoju uzvišenu krijepost.
Bez mene sve je pustoš i golota,
bez mene sve je umrlost i sljepost.
Hodite, željni slasti i života :
U svakoj leži ovog pića kapi
neizmjerna, nedosežna milota«. — (str. 83.)
Begović nije samo aristokrata u obradbi i u
stilu, ama i u sujetima. U »Vijencu« i u »Narodnim
Novinama« priobćio je par sličica iz aristokratskog
života, koji on rado riše, jer ćuti za ove bolesne stvo-
rove napetih živaca i dirljive duše, kojima je atavizam
ulio u krv kulturu od više vjekova, istančao ukus.
Sretan je, kad može da se s njima razgovara o bujnoj
umjetnosti preporodne Italije : o Michel Angelu i Ra-
faelu, o Paolu Veronese i Leonardu da Vinci, o Bo-
ticellu...
U zadnje je doba počeo da svojim lirskim po-
rivima daje dramatsku formu. »Život« je već obijelo-
danio »Pabiračice«, a u »Nadi« će skoro izaći »Slatko
i blago umiranje«. I formom dialoga i sumornim
tonom izražaja podsjeća na Maeterlinka. Ako ne vara
jutro. Xeres će i tu požnjeti lijep uspjeh, jer on Ije
potu pojmi i zna, da ju u  dostojnu ruhu predstavi.
Čudnovato, da, premda je knjiga «Boccadoro*
izašla već pred mjesec dana, »oficijelna« se kritika
nije još na nju osvrnila. Ne bih htio, da je to ona mrtva
tišina, za kojom oluja .slijedi. A znatiželjan sam, kako
će Xeres proći sa tom našom kritikom. \Iožda ga
ne proglase kretenom (Dr. Radić o mladjima), možda
s L O V E N K A
Str. 169
ga ne uvrste medju Kraft Ebingove pacijente (J. Hra-
nilović o Jelovšeku), ali s\akako očepit će ga — bar
u ime »morala«. Nu sreća, da su mladji već na to
pripravni, pak se do zuba naoružani upuštaju u boj.
Jelovšeku: »svakim danom raste energija, svakim
danom osjeća veći otpor i mržnju protiv svega, što
je nisko i kukavno — i svakim mu danom raste
samosvijest i vjera u vlastitu snagu.« (V. J. ».Simfo-
nije TI« — Na kraju — Prag. MCM), a Xeres zavr-
šuje svoju zbirku divnim riječima :
Ljepota tako vječita se svila
oko života zanosnog pjesnika,
svojom mu snagom dušu zagrlila. . .
Okovi teški taštih mogućnika,
vjekovi mračni zalud su je stisli,
zalud je ruši gnjev licemjernika !
I ako nju su za časak istisli
iz umjetničkih duša neumrlih,
u velikoj, neoskrvnutoj misli,
koja ju nekad pojmi i prigrli,
• ona se opet ustaljuje življe.
l.jcpost je vječna — kako bi ju strli
varvari ljuti, il nevrieme divlje?
2j.  VI.   1900.
Vinko K. Oblomov.
»Zemljopis Hrvatske.« sta v Zagrebu začela iz-
dajati D. Hire in H. pl. Ilranilović v lastnem založ-
ništvu. Pred nami leži ogledni zvezek z mnogimi,
jasno in čisto izdelanimi slikami. Knjiga bo razdeljena
v dva dela. V prvem delu bodo opisane: »Prirodne
priliki. Uvod u zemljopis Hrvatske. Položaj, veličina
i očrt Hrvatske : i. poglavje: Naša zemljopisna nauka
u prošlosti i sadašnjosti. 2. pogl.: Lice naše zemlje.
3. pogl. Naše vode. 4. pogl. Naše životinje.« II. od-
delek: »Narodopis, mjestopis i statistika i. pogl. Tlo
i čovjek. 2. pogl. obitavališta.« Vse delo bo imelo do
30 zvezkov. Naročnina celemu delu s poštnino znaša
20 K. Posamezni zvezki v knjigarnah 70 stot. Denar
je pošiljati Antonu Scholzu v Zagreb.
Ker prihaja delo iz rok .strokovnjakov, profe-
sorjev na hrvatkem vseučilišču, priporočamo ga prav
toplo vsem .slovenskim izobražencem ter čestitamo
bratskemu narodu na tem novem dokazu napredka
na polju znanosti.
Slovensko umetniško društvo v Ljubljani. Mi-
nulega poletja se je osnovalo v Ljubljani „Slovensko
umetniško društvo", katerega smoter označuje § 3.
društvenih pravil, ki se glasi ; a) pospeševanje slo-
venske umetnosti sploh, prirejanje slikarskih, kipar-
skih in drugih razstav, bodisi samo domačih, bodisi
slovenskih ali neslovenskih umotvorov, podpiranje
mladih talentov in končno izvrševanje vseh po za-
konu dovoljenih shodnih pravic ; b) varovanja umet-
niških pravic svojih članov, gojenje družabnosti, pri-
rejanje zabav in poučnih predavanj,'izdavanje repro-
dukcij, knjig, brošur in tiskovin sploh ; c) sklepanje
zvez z inozemskimi umetniškimi društvi in posredo-
vanje med slovenskimi umetniki in odbori medna-
rodnih razstav. Iz tega je razvidno, kako visok in
plemenit namen ima „Slovensko umetniško društvo".
Navdaja nas prijetna nadeja, da se baš z njegovo
pomočjo dvigne slovenska umetnost na vsakem polju,
da bo zlasti slovenska upadabljajoča umetnost z
umetniško razstavo, kijo namerava društvo
prirediti prihodnjo jesen, slavila dan
časti in zmage, da njeno imeprestopi
bolj nego doslej meje naše ožje domo-
vine, da s tem pridobi na spoštovanju
ves slovenski narod! Zatorej ni dolžnost le
vseh slovenskih umetnikov, da se navdušeno oklenejo
svojega društva, ampak dolžnost vsakega .slovenskega
rodoljuba je, da podpira „Slovensko umetniško društvo"
po svojih najboljših močeh! Člen društva more postati
vsaka oseba, katera se zaveže izpolnjevati društvene
dolžnosti in podpirati v oddelku II. navedeni smoter
društva. Ustanovni k postane vsaki člen, kateri
enkrat ali pa v dveh obrokih plača prinesek 50
knm. V drugem slučaju ima vplačati prvi obrok
takoj, a drugi tekom enega leta. Podpornik ])o-
stane vsaki člen, ki plača na leto najmanj šest kron.
Plačuje se tudi v obrokih, katere določa odbor. I z-
v r š u j o č i člen postane vsaki umetnik (slikar, kipar,
graver, arhitekt ali sploh obrazovalni umetnik ; na-
dalje pisatelj, glasbenik in dramatični um'etnik), ki je
Slovenec ah med Slovenci bivajoč Slovan in ki plača
šest kron na leto. Plačuje se tudi v obrokih, katere
določa odbor. Odbor „Slovenskega umetniškega dru-
štva" vabi torej vse slovenske rodoljube
in rodoljubkinje, da blagovolijo pri-
stopiti med društvene člene ter tako
pomagajo realizovati njega ideje. Bla-
.gajnik društva je g. Fr. G e r b i č, ravnatelj „Glasb.
Matice" v Ljubljani.
Razno.
Poroka v cesarski rodovini. Dan i. julija igoo
ostane zabeležen v zgodovini narodov. Tega dne si
je priborilo srce važno postojanko v boju za
svoje pravice. Avstrijski prestolonaslednik nad-
vojvoda Fran Ferdinand d'Esté je podal svojo roko
v nerazrušljivo zvezo priprosti a blagi in plemeniti
grofici Sofiji Chotek, sedaj knjeginj; Hohenberški.
Mogočne predsodke najvi.šjih krogov, strogost rodbin-
skega zakona Habsburžanov je premagala ljubezen. Da,
nekak zveži vzduh je zavel nad našo domovino. Ne-
davno je prestolonaslednica udova Štefanija, hči kra-
ljeva, sledila zakonom srca ter se združila z izvoljencem,
navadnim grofom, sedaj je storil isto dedič mogočnega
cesarstva. Kolikor mora ta pojav blagodejno uplivati
na javno nravnost ter zato vzradostiti vsakega pri-
jatelja resničnega napredka, toliko nas žalosti, ker
še niso premagani vsi predsodki, ker je zakon bo-
dočega cesarja in kralja avstrijskega le morganatičen,
ker, so pravice visoke soproge našega bodočega vla-
darja omejene, kakor so omejene pravice njunih mo-
gočih otrok. Vendar je storjen zopet lep korak naprej
ter smemo upati, da pride čas, ko doseže »mladinsko«
gibanje svoj cilj, ko zmaga srce na vsej črti.
Žensko vseučilišče na Japonskem. Neki japonski
pisatelj, Kiso Karuse, se je zavzel za ustanovitev žen-
skega vseučilišča na Japonskem ter je pridobil za to
misel mnogo oseb, ki so uplivne v cesarstvu. Te osebe
so že začele svoje delovanje in sicer na način, kakor
smo to dosedaj gledali le v Ameriki. Na nekem
shodu, na katerem so se pogovarjali o bodočem vse-
učilišču za ženske, je 250 oseb upisalo pol milijona
kron ustanovnine. Sama cesarica, ki je znana kot
razumna žena, se zanima za ta načrt ter je obljubila
moralno in gmotno pomoč. Že ta okolnost sama po
sebi jamči, da se uresniči Kiso-a Karuse-a misel. Tako
delajo — na Japonskem !
str. 170
SLOVENKA
Ženitev pri Turkih. Pred mano leži »Primoski
List« od dne 21. junija 1900 .št. 26, kateri ima pod-
listek z naslovom, .ki sem ga postavil na čelo temu
sestavku.
Res  ne  vem,  ali naj se jezim nad takimi —
noro.stmi, ali naj se smejem. Poslušajmo torej modri-'
Jana pri »Primorskem Listu«! Tu čitamo:
».....Turška ženska je od otročjih let do smrti
vedno ločena od sveta ; samo najbližje sosede in zopet
samo najbližjo žlahto sme obiskovati, sicer pa v no-
beno hišo ne hoditi, nikdar ne sprejemati v svoji hiši
možakov, tudi turčinov ne ; razun domačih ljudi v
hiši nima zlasti z moškimi nikdar nič opraviti, ker je
vedno doma in še skozi okna ne more gledati, ker
so v njihovih sobah zabita z mrežo, kakor okna pri
katoliških spovednicah. Ako pa gre obiskat sosedo
ali žlahto, je vselej vsa ovita, tudi obraz ima zakrit v
belo platno, katero ima dve luknji, da skozi nji gleda
in more iti svojo pot ; pa se ne pogovarja, kakor de-
kleta pri nas, z nobenim človekom, razun s tovari-
šico, ako jo ravno s seboj ima, pa prav malo in tiho,
da je nikdo ne more razumeti. Kako se pa obnašajo
naša dekleta po poti?! Oh, to je žalotno !.....«
Zares žalostno je, da se najdejo ljudje s tako
prismojenimi možgani, kakor je ta podlistkar »Pri-
morskega Lista«. Marsikaka neumnost je bila sicer
že napisana, kar svet stoji, a take menda vendar še
ni bilo čuti, da bi bil kdo primerjal mreže pri
oknih turških haremov z mražami kato-
liških spovednic!! Imenitna paralela! Krasna
iznajba ! »Primorski List« je pač lahko ponosen na
to svojo iznajdbo ! To je unikum ! Gospodje uredniki
okoli »Primorskega Lista« si morajo na vsaki način
preskrbeti patent! Pomislite, ljudje božjt: Turški
harem, pa katoliška spovednica!
Dalje piše »Primorski List« :
»V takih okolščiuah živi turško dete. živi dekle,
živi devojka, živi žena; vedno ločena od sveta, po-
polnoina posebno od druzega spola«.
To bi bil idejal, ko bi prišlo tudi pri nas do
tega ! Blaženi časi bi bili to !
In zopet piše filozof »Primorskega Lista« :
»O tistih nesrečnih in kužnih znanjih pred za-
konom turški mladeniči in dekleta ne vedo nič, —
navadno se spoznata ženin in nevesta šele tedaj, ko
ju turški hodža (verski služabnik) poroči«.
Srečna novoporočenca ! Posebno če je ženin še-
pav — kakor n. pr. jaz, pa brez lastne krivde — ali
če je nevesta kozava !
In dalje :
»Zakonska zvestoba se jako čisla in tirja, ne-
zvestoba pa strašno sovraži in mrzi. Na to pazi že
mož, ki ima popolno oblast čez ženo. Možje so trdni
kot kamen, ne dajo ženam hlač nositi in čez se go-
spodariti, temveč hočejo, da se navade in zapovedi
do čistega izpolnijo. Ne pazi pa samo mož nad zve-
stobo svoje žene, ampak vsa hiša in še celo vsa so-
seščina«.
Srečne turške žene ! Blagor jim, da so v tako
popolni moževi oblasti, da so pod tako skrbnim nad-
zorstvom soseščine. Samo škoda, da nam »Primorski
List« ne pove : kdo nadzoruje pa zvestobo mož ? ?
In zopet :
»Tak upor cele soseske proti grehu in hudobiji
vselej pomaga, ker ljudje, ki se sicer ne bi bali Boga
in greha, imajo vsaj strah pred sosesko, kakor živina
pred palico«.
Da se ustreže urednikom »Prim. L.«, naj bi se
uvedle pri nas pa gromade, na katerih naj bi take greš-
nice sežigali, kakor n. pr. v srednjem veku čarovnice !
To bi morda tudi pomagalo !
In potem vsklika »Prim. L.« :
»Gorje nesramnicam ! Gorje prešernicam ! Tur-
čin nam je v vzgled! Žalostno, pa resnica! .Sramota,
pa resnica !«
Res žalostno, da pišejo katobški in .slovenski
časnikarji take neumnosti ! Res, sramota je, da se
objavljajo v slovenskem in katoliškem listu take kon-
fuznosti ! »Gorje nesramnicam! Gorje prešernicam!«
Tako vzkhka »Pr. L.«. Prav ! Toda, kaj nesramnežem,
presernežem in svetohlincem?
»Turčin nam je v vzgled !« V čem ? V tem morda,
da je  »trden kot kamen« napram svoji ženi? Ali v
tem, da ima svojo ženo za sužnjo ? Ali nam je morda
Turčin v vzgled se svojimi haremi, se svojim mnogo
ženstvom ?
Res grozna konfuzija mora vladati v možganih
ljudi, kateri pišejo take neumnosti! Gorje nesramnicam!
Gorje prešernicam ! Dobro ! A Krist je rekel : Kdor
nima greha, naj vrže prvi kamen na ženo, ki je grešila !
(rorje grešnici, tako vsklikajo ! Kaj, ali ne pomislijo,
da, ko bi ne bilo grešnikov, bi tudi grešnic ne bilo !
Kako je rekel Krist takim ljudem ?
Smet vidijo v očesu bližnjega, a bruna v lastnem
očesu ne !.....
Žalostno, sramota, škandal je, da postavlja ka-
tolišk ča.snik turški »zakon« za vzgled, da katolišk
časnik postavlja turške može za vzgled, kako je treba
biti napram ženi trd in neizprosen, kakor kamen...
Ljudje so bili podvrženi slabostim in taki osta-
nejo. Da v onih »dobrih starih naših« ljudje niso bili
bolji od danes, to vidimo v zgodovini in v sv. pismu,
kjer. najdemo prave pravcate romane a la Emile
Zola.....
Taki so ljudje bili in taki bodo ! Morala je po-
trebna, a ta morala mora sloneti na trdni zavesti in
svobodni volji. Ljudje, kateri hočejo veljati edini
za dobre katolike, pa se kljubu temu spozabljajo tako
daleč, da se zatekajo h mohamedovemu koranu in
nam postavljajo v vzgled ustanovo, ki sloni na naukih
korana — to je turški zakon — taki ljudje gotovo
niso sposobni, da bi naš narod moralizovali. Človeških
slabosti ni mogoče zatreti, pač pa je mogoče ljudi po-
boljšati, a to ne potom nasilja, marveč potom svo-
bodne volje posameznikov. Ljudje postanejo pač boljši,
nego so, a le tedaj, ko si bode zbiral svobodni
mož svobodno in sebi jednako ženo.
Slavoljub Podslapinsky.
Prošnja. Zavod sv. Nikolaja v Trstu si snuje
knjižnico, ki bi naj služila slovenskim dekletom v
pouk in zabavo. Ker sloni zavod še na razmerno
šibkem gmotnem temelju, prosimo tem potom p. n.
slovenske pisatelje in založnike, kakor tudi književne
zavode, uredništva in rodoljube sploh, da bi blago-
volili zavodu pokloniti po en izvod svojih publikacij,
oziroma knjig, katere zamorejo pogrešati. Vse posi
Ijatve naj blagovolijo nasloviti na <avod sv. Nikolaja
v Trstu, Corsia Stadion št. 19. ^
Priloga. Današnji številki smo priložili poziv
»moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda« v
Trstu, s katerim se ista obrača do rodoljubnega Slo-
venstva za C i r i 1 - M e t o d o v dar. Mi se pridru-
žujemo temu pozivu ter toplo priporočamo našim či-
tateljicam, da se spomnijo naše vrle šolske družbe.
Šivalnih strojev Imrnih zalop
Ivana Jax-a
v Ljubljani
BV Dunajska cesta Stv. 13. 'Ml
priporoča svoje pripoziiaiio najboljše
Šivalne stroje
za domačo poralio iii obrtiiišie potrek,
Odlikovan fotografski n Ipnlfir
  atelier     il.  cICl IaIL
v {umui
Gosposka   ulica   štv.   7.   "•U
edini zalagatelj c. kr. drž. uradniSke zveze za Goriško,
sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela.
Novi, velikouiestiio urejeni ateljer odgovarja
vsem modernih zalitevam te stroke.
Razglednice, Ičpže kakor vse dosedanje 20-25 gid.tisož.
Na zahtevo se pride fotografovat dotični kraj.
Jaz Ana Csillag

Mît m
valock Zii eitre, so vdobi za
I krono 20 stotiiik pri kapel-
niku H. HORNi: v Kninjii na
(rorenjslioni.
Urcdiijc tudi vsakovrstne pesmi
in melodije za eitre po nizki
ceni.

Ana Csillag
Dunaj I., Seiiergasse 5.
s svojimi 185 centimetrov
dolgimi Loreley-lasmi do-
bila sem jih vsled 14-me-
sečneuporabesvojesiimo- '
iznajdene pomade. To so
najslovitiše avtoritete pri-
znale za jedino sredstvo, '
ki ne provzroča izpadanja
las, povspešuje rast istih,
poživlja lasnikpovspešuje
pri gospodih polno močno ,
rast brk ter daje že po
kratki uporabi lasem na
glavi  kakor tudi brkam
naraven lesk ter polnost |
in ohrani te pred zgod-
njim osivljenjem ilo naj- '
višje starosti.        j
ctnaionöka 1 gld, pohištva vsake vrste
2 gld., 3 gld., 5 gld.„j
FoSiljam po pošti
vsak dan, ako se
znesek naprej poSlje
ali pa s postnim po-
vzetjem povsem    ] -
svetu iz tovarne, iw.it izbor: tapetarij, zrcal in slik.
kamor naj se  poSi- „  ^ . .,      x.   •   ,    ,.
Ijajo vsa naročila. \       Ilustriran cenik gratis m franko.
Cene brez konknrenee.
„Slovenka"
Slasilo slovenskega ženstva.
Izhaja v tiskarni „Efliiiost" v Trstu
15. dne Vsakega meseca.
Zalosa in tovarna
' Alelsanära Levi Miflzi v Trsti
Piazza Rosario štv. 2. (šolsko poslopje!,
Naročnina znaša 6 kron za v.se
leto, za pol in četrt leta raz-
metno. — Rokopisi naj se po-
šiljajo urednici Ivanki Anzio,
Trst, ulica Carintia štv 12.
naročnina pa upravni.štvu, ulica
JVlolin  piccolo št. 3. 11. nad.
Blago postavi se na brod alii železnico franko