POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
RNIK
Leto XIII. Štev. 289	TELEFON UREDNIŠTVA« *-« „ OPRAVE« »-67 Ib »-4» POSLOVALNICA CELJE Prefeniov« 3. tet «« POSTNI ČEKOVNI R A C D N >1.4»	1 NAROČNINA NA MESEC Maribor, torek 19. decembra 1959 j Prejemau v upravi ali po posti l-t din, I dostavljen na dom 16 din, tujina 30 dm	Cena din 1*— |
Nemci izgubili že3od 6 velikih križark
Lanasdorf šn častniki z »Admirala von Speea“ niso šli v smrt — Preiskava -« -------:—larJso Ta^ma1' — Tudi Angleži so imeli pri
zaradi manevriranja nemške ladfe „Tacoma‘
spopadu z nemško križarko velike izgube
V 6 dneh potopljenih 5 nemških edinic
R^ene	£
»Mmoraice in samomora »Admirala von Si^ia. inasa tom števto izgubljenih ^morskih edinic nemške mornarice v zadnjih sestih dneh 5.
LONDON 19 dec. Reuter. Angleškapodmornica »Uršula« je v bližini ustja Labe potopila v četrtek neko nemškokrižarko tipa »Koln«. Nemčija ima sedaj Sa®o še dve križarki tipa »Koln«.
Nemci so že v Buenos Airesu
ma« bo moral pred urugvajsko vojaško sodišče, da se opraviči, zakaj je odplul iz pristanišča brez dovoljenja in se nato prav tako brez dovoljenja vrnil ter bil v zvezi s potopitvijo nemške križarke »Admiral von Spee«. Verjetno je, da bo
NEM.CI NA POTI V BUENOS AIRES
Montevideo, 19. dec. Renten ye-
8ti> <la je šel poveljnik nemške križarke Umiral von Spee« skupaj s častniki v D.r°stovoljno smrt, niso resnične. Povelj-Langsdorf se je z vsemi častniki pralno vkrcal na čolne in se rešil. Po-^llnik In častniki so na dveh remorker-|'h na potu v Buenos Aires. Upajo, da -'fa bo argentinska vlada smatrala za brodolomce in jih ne bo internirala, kakor M jih urugvajska. Urugvajska vlada je odredila Internacijo rešenega moštva, v kolikor je prispelo na njeno obalo. Prav tako je prijela tudi poveljnika petrolejske 'adje »Tacoma«, ker Je Izplul iz luke brez dovoljenja. Tudi posadka te ladje bo internirana.
MONTEVIDEO, 19. dec. Havas. Kapitan nem§ke petrolejske ladje »Taco-
Uradno poročilo urugvajske vlade
MONTEVIDEO, 19. dec. Havas. Urugvajski zunanji minister Guani je izjavil diplomatskim predstavnikom ameriških držav, da je bila Nemčiji izročena nota, v kateri se jo zahteval odhod »Admirala von Speea« v nedeljo najkasneje do 20. llre. Nemški poslanik je odgovoril ob 15. in iavil, da bo ladja zapustila pristanisce ob 18. uri V noti, ki jo je poslala nem-slv'a vlada, je bilo pripomnjeno, da zakon “ nevtralnosti ni bil pravilno tolmačen.
Prepričan sem, je dejal Guam, da se e »aše zunanje ministrstvo točno držalo "ačel nevtralnega mednarodnega zakona.
Churchillov govor po radiu
, BONBON, ,5. dec. Re*. V »voru —	"5
D« radiu je sinoči Churchill naglasil, da v ie bila vest iz Montevidea sprejeta na Viteškem z navdušenjem in neprikn-)]tIi zadovoljstvom. Križarka, ki je c®*
•“dno phda po južnem Atlantiku iu ograda trgovinske ladje, je izginila v valo-*n. Sovražna ladja se je morala, posko-“°vana po treh naših križarkah, umakniti nevtralno pristanišče. Tu je bilo so-v.ražniku na izbiro: ali naj se pusti inter-'ilr?-ti. ali pa da izplove iz luke in sprej
ladja internirana.
BUENOS AIRES, 19. dec. DNB. Prihod posadke nemške križarke »Admiral von Spee« pričakujejo v Buenos Airesu z velikim zanimanjem.
BUENOS AIRES, 19. dec. Havas. Nemil mornarji so že prispeli v Buenos Ai res. Argentinski minister vojne mornarice je obiskal člane posadke potopljene nemške križarke »Admiral von Spee« v poslopju, kjer so internirani do konca vojne. Argentinska vlada jih bo ta čas preskrbela s hrano in denarjem.
V tem cilju sem pripravljen izdati Belo knjigo, ki bo vsebovala vse formalnosti prizadetega izjemnega primera. Iz knjige bo lahko razvidno, kako je bil postopek korekten in liberalno izveden. Pri potopitvi »Admirala von Speea« ni bilo žrtev. Vsi rešeni mornarji potujejo z argentinsko ladjo v Buenos Aires. Poveljnik ladje je živ. Ko je s čolnom zapuščal križarko, je bil takoj ujet. Giede nadaljevanja vožnje so mu stavljene svobodne roke, ker če se oddalji od naše obale, bo samo ustregel naredbam, ki smo jih zaradi križarke izdali.
bojih proti nemškim podmornicam in minam.
PARIZ, 19. dec. Havas. Današnji »Ma-tin« piše, da je posadka nemške križar-
ke »Admiral Graf von Spee« ladjo potopila zato, ker je imela na krovu granate s strupenimi plini.
Manevriranje angleške podmornice
LONDON, 19. dec. Havas. Britska ad-miraliteta je izdala poročilo o manevriranju podmornice, ki je v Severnem morju torpedirala neko nemško podmornico in dovolila nemškemu prekomomiku »Bremenu«, da je plul dalje, nato pa torpedirala nemško križarko »Leipzig«. Nemci niso slutili, da se jim bliža nevarnost. Angleška podmornica je naglo izstrelila torpedo. Mornarji v notranjosti podmornice so kmalu nato začuli močno eksplozijo. Skozi periskop so opazili ostanke nemške podmornice, ki so plavali po morju. Med njimi je bilo več trupel ubitih nemških mornarjev. Glede nemškega prekomornika »Bremena«, ki ga je angleška podmornica pustila mimo, izjavlja angleško poveljstvo, da svet lahko vidi,
kako Angleži spoštujejo pomorsko prava Skozi periskop so v podmornici sledili »Bremenu«, najlepši ladji rajha, ki je z veliko hitrostjo plula dalje mimo. S podmornice so dali znak na »stoj«, toda »Bremen« je naglo plul dalje. Nad morjem je bilo več nemških bombnikov. Podmornica ni izstrelila torpeda, ker bi ne mogla rešiti veliko število posadke in potnikov. I<o se je spet pojavila na površju, je opazila več nemških križark. Izstrelili so več. torpedov, eden je zadel križarko »Leipzig«, ki je bila med velikimi eksplozijami poškodovana. Kmalu nato je bila zadeta križarka »Blucher«. Ko je ponoči dospela podmornica na kraj torpediranja, je ležal na površini morja še vedno debel sloj olja.
AMSTERDAM, 19. dec. Agex, Iz članka nekega člana ministrstva za propagando v berlinski »Borsen Zeitung« je mogoče sklepati, da je nemška vlada popolnoma opustila misel na ustanovitev poljske države v obliki protektorata. Namesto tega se ustanovi poljski rezerva t, ki bo obsegal okrožja Varšavo, Radom in Krakov, in to po vzorcu židov-
skega protektorata v Lublinu. Vsi na področju stare Nemčije in zasedenega ozemlja stanujoči Poljaki bodo prisilno naseljeni v tem rezervatu. Načrt o ustanovitvi poljskega protektorata je nemška vlada opustila, ker ni mogla najti med Poljaki nikogar, ki bi bil pripravljen sestaviti vlado takega protektorata.
Vojni cilji angleških laburistov
BERLIN, 19. decembra. DNB. Avala, Nemški listi objavljajo danes članek laburističnega dnevnika »D a i 1 y H e r a 1-d a«, ki pravi: »Nehajte že enkrat govoriti govoriti o pogojih za mir! Razbijte Nemčijo na kose, storite, da bo Ren zahodna, a Odra vzhodna meja, Holštajn naj pripade Danski, češkoslovaška naj se obnovi v še povečanem obsegu in razdele naj se še druga obmejna ozemlja. Vzemite Hunom vse!« Listi naglašajo, da je
ta »božična poslanica« laburističnega lista zelo značilna. Toda Nemčija se bo vojskovala, da prepreči, da se nikoli ne bodo uresničili ti načrti angleških laburistov,
—  --------------
Borza. C u r i h , 19. decembra. D e-vize: Beograd 10, Pariz 9.97, London 17.60, Newyork 4455/«, Milan 22.50, Berlin 178.62, Praga 5.30, Budimpešta 3.35. Bukarešta 3.30.
Rusko nezadovoljstvo zaradi neuspehov na Finskem
Vojaki so se pričeSi upirati in vdajati — Znaki nezadovoljstva tudi v Leningradu in Moskvi
— Preiskava GPU — Finci se dalje upirajo
LONDON, 19. dec. Reuter poroča iz Moskve, da je nastal pri delu sovjetskih
 	______________ čet na finskem bojišču upor zaradi ne-
'ne Ponovni" boj z "angleškimi ladjami do urejene prehrane in slabe opreme. Neki
potopitve. Odločili so se za izplovitev in 0 križarko sami potopili. Na »Admirala on Speea« so čakale angleške oklopnice »Achilles« in »Cumberland«, ki
nadomestila poškodovano »Exeter«. znati moramo, da tudi naše izgube ni-,? bile majhne. Na križarki »Ajax« sta -<!a uničena dva topovska oklepa, krinka »Exeter« je pa bila zadeta s 40 ,0 50 trikrat težjimi nemškimi grana-kakor jih premore ta oklepnica. Na »o bili uničeni trije topovi, nad sto '“nov posadke je bilo ranjenih, več od sj,. 5e umrlo. Angleške ladje so pri-J' sovražnika, da se je umaknil. Ti frehi v zvezi s podvigom angleške pod-»Uršule«, ki je potopila nemški
ec »Koln«, so zelo pomembni. Chur-fM 3C na kraju izrazil priznanje admi-siru Carlsu Forbsu za napore pri
politični komisar in šef GPU sta zaradi tega krenila nujno iz Moskve na finsko fronto, da izvedeta preiskavo o tamkajšnjih dogodkih. Znaki nezadovoljstva so se pojavili pa tudi v Leningradu ter celo v Moskvi Javnost dolži vojaško poveljstvo in upravo nesposobnosti.
MOSKVA, 19. dec. Stefani. Stalin je imel sinoči dolg razgovor z Molotovom In zastopniki vojske. V tukajšnjih diplomatskih krogih se sodi, da so se tl razgovori nanašali na operacije na Finskem.
MOSKVA, 19. dec. DNB. Leningrajsko poveljstvo javlja: V teku 18. decembra so zavzele sovjetske čete, ki napredujejo od Murmanska, mesto Pitkajarvi, ki leži 85 km južno od Petsama. Na ostalih odsekih so bile le manjše praske in iz-vidniške akcije. Na Karelijski ožini močno
topovsko streljanje. Sovjetsko letalstvo je na več krajih aktivno nastopilo. Del sovjetskega ladjevja je bombardiral obalne baterije v področju Bjerkeja.
LONDON, 19. dec. Exchange Tele-graph. Potrjujejo se vesti, da se je Fincem posrečilo na osrednji fronti obkoliti in uničiti ali zajeti dve sovjetski diviziji, ki sta šteli .skupno okoli 35.000 mož. Finci so zaplenili tudi vse njihovo orožje, strelivo in proviant. Vedno večje število ujetnikov povzroča že resno zaskrbljenost, ker jih bo mala Finska težko preživljala. Ujetniki se ninože tudi z vdaiami. Tako se te nedavno vdalo hkra-iu okoli 2000 sovjetskih vojakov na neki postojanki, kjer so bili zaradi slabega dovoza izpostavljeni lakoti Iti mrazu.
HELSINKI. 19. dec. Havas. Včeraj so sovietske čete izvršile na Karelijski ožini nove, zelo srdite napade. Boji niso bili nič manj krvavi kakor na severu. Nai-hujši boji so bili ob železniški progi, ki
vodi iz Leningrada v Viipuri. Ker so ves teden zaman skušali napredovati pri reki sipali, skušajo sedaj predreti proti Vii— puriju. Toda tudi tu Finci niso zanemarili svoje obrambe in so zgradili močan sistem utrdb. Sinočnje finsko poročilo
v«’ dlso ^t,s* Zgubili tu 26 tankov. Večina jih je zašlo na mine. Sovjetska poročila o naglem napredovanju na severu niso zanesljiva. Finski vojaki, ki so se umaknili tu na Norveško, pripovedujejo, da so v nekem gozdu iznenadili močne sovjetske čete in jih s strojnicami popolnoma uničili.
BERN, 19. dec. Havas. Iz Stockholma poročajo, da so vsi finski športniki na fronti. Med njimi je tudi strelski prvak Mantere, ki je s 44 streli ubil 41 sovjetskih vojakov. Dalje je na fronti svetovni Prvak v teku Maeki, ki stoji v sprednjih postojankah na Karelijski ožini, dočim služi slavni Nurmi kot šofer pri generalnem štabu.
S^rso ?•
»VeSeroIk«
Maribor, 19. decembra.
Ko so sovjetske čete dobile ukaz za pohod proti Finski, sta bila Sovjetska unija in ves svet prepričana, da bo odpor te male države zlomljen prav gotovo že v enem tednu. Za merilo je služil pač nemški pohod proti Poljski, ki je, dasi po številu prebivalstva devetkrat večja kakor Finska, podlegla v štirinajstih dneh in stvarno nehala obstajati. Ž3 samo dejstvo, da se to pričakovanje ni zgodilo in da je mala finska vojska sploh mogla zaustaviti napad rdeče, je zato pomenilo velikansko presenečenje. Državica s štirimi milijoni prebivalcev in z ogromno dolgo mejo se je uspešno postavila po robu državi s 180 milijoni prebivalcev, segajoči od Karpatov do Tihega oceana in od Severnega ledenega morja do Kavkaza. Zgodil se je čudež, kakršnega pozna novejša zgodovina samo še v primeru odpora male predvojne Srbije proti ogromni velesili Av-stro-Ogrski.
Skrivnost tega čudeža pa tiči — kakor so ugotovili celo najbolj objektivni opazovalci in poznavalci razmer — v notranjih prilikah Finske in Sovjetske unije. Mala Finska spada med najbolj kulturne države v Evropi, pa tudi med v vsakem oziru najbolje urejene. Kakor nobena druga, je znala ona rešiti v 22 letih svojega samostojnega in svobodnega življenja na skoraj idealen način vsa svoja politična, gospodarska, socialna in kulturna vprašanja. In dasi je stala na stališču absolutne in trajne nevtralnosti, kakor ostale njene skandinavske sosede, si je vendarle organizirala malo, a zato izvrstno izvežbano, opremljeno in odločno zavedno vojsko. Vsak finski vojak, ki se sedaj bojuje na fronti, ve dobro, da se bojuje za svojo osebno in narodno svobodo in da bo izgubil oboje, ako bo premagan. Ve tudi, da bo v tem primeru zamenjala demokracijo samovolja brutalne diktature in napredek ni-vetizacija navzdol, katere si ne želi niti tinski delavec, katerega socialni, kulturni in splošni življenjski standard je visoko nad onim tovariša v Sovjetski uniji.
Sovjetska unija, ali kakor se uradno imenuje »Zveza socialističnih sovjetskih republik«, je država, ki je izšla iz ene najstrašnejših revolucij v vsej človeški zgodovini, v kateri je strast pobesnele nepismene množice uničila ne samo služabnike in pristaše bivšega carističnega režima, ampak tudi neizmerne državne in narodne dobrine. Lakota, ki je morala slediti kot neizogibni nasledek, je pokosila nadaljnje milijone ljudi. Svet je obrnil tej »Zvezi socialističnih sovjetskih republik« hrbet in ona ga je obrnila svetu. Postala je svet zase, v katerega so smeli v vseh zadnjih 20 letih samo izbranci, iz njega p£ še bolj maloštevilni. Noben list, noben film, noben drug informacijski pripomoček, ki bi povedal sovjetskim državljanom, kako je v zunanjem svetu, ne sme in ne more v Sovjetsko unijo. Sovjetski tisk sam pa pripoveduje dan za dnem, kako slabo se godi drugod zatiranim ljudskim množicam, kako stradajo, revoltirajo in kako Jih kar na debelo pobijajo. Obenem za-da vsi narodi sveta komaj čakajo, kdaj bodo odrešeni ia priključeni Sovjetski uniji. Sovjetski državljan je torej trdno prepričan, da je vse, kar je izven
ovietske unije, slabo, vse, kar je tam, pa najvzornejše. Najvzornejša, uajvečja in najmogočnejša je tudi sovjetska vojska.
Vsakdo, kdor je o tem podvomil, spre-
?, resnico 'n pričel svariti pred tako škodljivo utvaro, je bil razglašen za sovražnika revolucije, izdajalca in fašista ter ustreljen, odgnan v ječo ali na pri-s .°.x. .	usoda je zadela celo
najvišje komisarje, generale in admirale S tem so bili odstranjeni najboljši in najsposobnejši. Kar je ostalo, so ljudje ki so se dvignili do svojih položajev z vsem prej kakor s svojo sposobnostjo. Angleški, francoski in drugi vojaški strokovnjaki so že davno izjavljali, da sovjetska vojska ni takšna, kakor so jo slikali.
Dogodki na finskem bojišču so pokazali, da trditve tujih strokovnjakov niso bile brez podlage. Zadnje dni je poslal še angleški vojaški ataše v Helsinkih o sovjetski vojski, ki operira proti Finski, uničujočo sodbo. Iz tega poročila izhaja,
Največja letalska bitka v sedanji vojni
lOomatf »aD*Sj<i
BERLIN, 19. decembra. DNB. V-jeraj je skušala skupina 44 angleških bombnikov napasti Helgoland in bližnja nemška obalna pristanišča. Bombniki so vrgli tri bombe nad Wilhelmshaven, a niso ničesar zadeli. Pri teni uapadu je nemško letalstvo in protiletalsko topništvo zbilo najmanj 34 od 44 angleških letal. To je bila največja letalska bitka v sedanji \oj. ni, iz katere se je vrnilo le 10 angleških bombnikov. Na nemški strani sta bila sestreljena samo 2 bombnika.
LONDON, 19. dec. Reuter. Angl. letal ministrstvo je izdalo poročilo o ietaiski bitki nad Helgolandom. Dvanajst bombnikov znamke Messerschmitt izmed 24.
ki so sodeloval! v bitki, je bilo sestreljenih. Sedem angleških letal se ni vrnilo »a svoje baze. Letalsko ministrstvo zanikuje vesti, ki jih je nemški radio razširjal včeraj ves dan, da je bilo 34 angleških letal sestreljenih. Letalsko ministrstvo pravi, da je ta trditev imela namen pokriti izgubo »Admirala Grafa von Spee«.
LONDON, 19. dec. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja: V bojih nad Helgolandom je bilo sestreljenih 12 nemških letal tipa Messerschmitt, kar pomeni 50% nemških zračnih sil, ki so se spustile v ta boj.
Prva kanadska divizija v Evropi
LONDON, 19. decembra. Reuter. Sino-
či je bilo po radiu uradno razglašeno, da je prispela včeraj na Angleško in se tam izkrcala v nekem pristanišču prva kanadska divizija, namenjena na zahodno bojišče. Vojaški transport je prispel pod močno zaščito bojnih ladij.
LONDON, 19. decembra. Havas. Prva
divizija kanadskih čet je včeraj skrivoma prišla preko Atlantika ter se izkrcala v nekem angleškem pristanišču. Kanade! bodo takoj poslani na zahodno fronto. V kanadski vojski je veliko kanadskih Francozov, nekaj Indijancev ter veliko ameriških prostovoljcev.
Izključitev SSSR šele prvi korak
RMI, 19. dec. Stefani. Po informacijah iz Ženeve, ki jih objavljajo italijanski listi, zatrjujejo tamkajšnji sovjetski predstavniki, da je izključitev Sovjetske unije iz Zveze narodov šele uvod v novo politično akcijo, ki jo pripravljata proti
Moskvi Velika Britanija in Francija. Neki sovjetski zastopnik, ki se še mudi v Ženevi, je zaradi tega izključil možnost, da bi se v doglednem času mogli izboljšati odnošaji med Moskvo, Londonom in Parizom.
Pied ofenzivo na zahodu?
PARIZ, 19. decembra. Agex. Londonski radio poroča: Charlie Maurice je izjavil, da stojimo, kakor kažejo vsi znaki, pred pričetkom velike nemške ofenzive na zahodnem bojišču. S tem, da pošilja nemško poveljstvo v boj vedno več patrulj, skuša samo maskirati priprave za večji napad.
PARlz, 19. decembra. Havas. Včerajšnji komunike pravi: Dopoldne so bile v Vogezih hude borbe med francosko iz-vidniško patruljo in nemškimi četami. — Ujeli smo več sovražnih vojakov, med njimi dva častnika.
Švedski se bliža nevaren čas
STOCKHOLM, 19. dec. Exchange Te-legraph. Novi vrhovni poveljnik švedske severne vojske general Nygens je izdal na svoje čete ukaz, v katerem pravi med drugim: »Vse je sedaj mogoče, kajt! sovjetske čete vodijo vojno v bližini naše državne meje. En sam Incident s sovjetske strani bi mogel sprožiti najtežje mednarodne diplomatske zapletljaje. Nevaren čas se bliža Švedski.«
Zbližanje med Japonci in Ameriko
TOKIO, 19. decembra. DNB. Zunanji minister Nomura je sprejel danes poslanika USA in se z njim poldrugo uro posve toval. Razpravljala sta vsestransko o vprašanjih, ki zadevajo obe državi na področju Kitajske. Odstranile naj bi se vse težkoče, ki so na poti tesnejšemu sodelovanju obeh velesil. Nomura je pojasnil ameriškemu poslaniku, da V;odo z nekaterimi omejitvami ukinjene prepovedi trgovinske plovbe na dolnjem delu toka Jangcekianga.
\VASH1NGT0N, 19. dec. Havas. Zunanji minister Hull je izjavil novinarjem, da je vl&da USA prejela obvestilo, da namerava japonska znova dovoliti mednarodni promet po dolenjem toku Jangcekianga. Ta japonska gesta bo mnogo dopomogla do izboljšanja odnošajev med USA in Japonsko.
NORVEŠKI PARNIK ZAŠEL NA MINO
OSLO, 19. dec. Reuter. Norveški parnik »GritjSfjftld« s 1400 reg. tonami je v Severnem morju naletel na mino. Potniki so se izkrcali na škotskem, o usodi posadke pa še ni vesti.
da vladajo v Rusiji pod sovjetsko diktaturo, brez svobode in demokracije, zelo neurejeue razmere. Po vsem tem finski čudež ni več čudež. Kljub temu pa ne niore biti dvoma, da bo mala Finska morala končno le omagati, ako ne bo dobila tuje pomoči.	-r.
Položaj v zasedeni Vilni
KAUNAS, 19. dec. Pat. Položaj v zasedeni Vilni je še vedno skrajno neugoden za Litvo. Prebivalstvo, ki je po ogromni večini poljsko, je ostalo trdno in se noče ukloniti nobeni tuji volil Posebne težkoče pa obstajajo zlasti na univerzi, kjer je med dijaštvom nad 80 odstotkov Poljakov, med njimi več sto bivših častnikov, ki so se udeleževali zadnjih bojev. Litvanska oblastva so s svojim postopanjem izzvala že več nemirov.
1N6N0 SE JE VRNIL V ANKARO
ANKARA, 19. decembra. Reuter. Predsednik republike Ismet Inonii se je sinoči vrnil s svojega inšpekcijskega potovanja v okrožju Erzeruma, kjer je obiskal tudi del turško-sovjetske meje na Kavkazu. V spremstvu generala Orbeya si je ogledal posebno vojaška središča in prometne naprave.
ODMEV CIANOVEGA GOVORA NA MADŽARSKEM
BUDIMPEŠTA, 19. dec. Stefani. Vladni organ »Esti Ujsag« piše pod naslovom »Ciano je govoril« med drugim, da je italijanski zunanji minister s svojim govorom napravil veliko uslugo revizionizmu.
CHAMBERLAIN V PARIZU
PARIZ, 19. dec. Havas. V zunanjem ministrstvu je priredil Daladier večerjo na čast Chamberla:nu. Navzočni so bili tudi člani vlade, višji uradniki Quai d’Orsaya, angleški veleposlanik in drugi odličniki.
SAMOMOR KAPITANA
NEV/ YORK, 19. dec. Stefani. Kapitan angleške cisternske ladje »British Offi-cier«, ki je bila nedavno poškodovana zaradi karambola, se je ustrelil.
CII. 1939.
Minis,e'pel^tU
Poročali smo že o usPel^/23 SDS v Sarajevu. O jiohtičmh ^ minister dr. Budisavljevic . •
ni zakon bo skoro sp1®''’ ,	v na-
pogledu boljši od vseh dos • ' ^ glici se pripravljajo tudi	^
zakoni, ker si prizadevamo,. . ja5. državi polno demokratsko z •	^
no in odkrito moram n?gIaslda z oje-nas demokracija	deniokrac®
govo odgovornostjo. Ja“su cnoštova-zahteva od vseh državljan	^ v
nje zakona. Ona ne more b	^
težkih časih. Ko končamo ta P iJt
lezsui uuui.	—---	•	«	na	on'
ramo zavihati rokave in se darS!siI ..	nrnsvetffih	Irt	2° ? kV
jomo kakor gata država s siromašnim
v sociamm, prosvcu.u. ...- - ,ej bo-reiormah. da ne bomo kakor	^
gata država s siromašnim	^
nego bogata zemlja z zadovoljnim
dom.«
Inž. Košuti o raidlrtf*
Oni, ki so zabredli,
prijaznimi beseden,paJd iskalnem ribariti
in vrnejo k narodu. ~ onl®Jri'tij bof jo, da morajo v kalnem	tudi j
vatski narod obračunal, .-]:0
23 obtoženih — oproščenih
Danes dopoldne sc je moralo pred malini kazenskim senatom okrožnega sodišča v Mariboru zagovarjati 23 obtožencev zaradi tatvin, požiga in krivega pričevanja. Obtoženci so doma iz Botkovec, iz Kukave, s Prerada, s Polenšaka, iz Brselavc, iz Bresnice, iz Vi-tomareev, iz Hlaponc in Iz Smollvcev, to je iz krajev iz jugozapadnega dela Slovenskih goric. Med obtoženci so bili posestniki in posestniški sinovi, poljski delavci in kočarji, viničarji in nekaj žensk. Obtožnica je bila sestavljena na podlagi Izpovedb slaboumnega Bratuša. Na današnji razpravi pa je mali kazenski senat oprostil vse obtožence glede vse!) dejanj, ker ni mogel verjeti v obtožbe, ki jih je pred orožniki navedel slaboumni Jožef Bratnša.
Mariborska vremenska uapoved. Pretežno oblačno vreme z močnim nočnim mrazom. Včeraj je bila najvišja toplota 0, danes najnižja —4.0, opoldne —2.0. Višina snega danes zjutraj 10 cm, kakor t včeraj.
njihovimi marksističnimi!2, fto# to ideali od zunaj! je *fj«WS v Splitu. Po tem ooozon« » BI1 ,|t» gel nihče več izgovarjati,	alskft
znano stališče celoku^£ega voff naroda in njegovega po _	n3^
Oni, ki menija da bode> »J oJO f*
vali z razdiralnim P°sl?f:odo o#S
vse posledice ukrepov,	^3
izvedeni proti njim, dos dnevnik«.
vseull»li> Začasno zaprto vs®
v Ljubija*11 p
. »N^ . tS
Današnji* Obzor«	-h?
dentske organizacije	;B	v*
JNS, ljotičevcev, lev>c ,Zarje* sko socialnega druv*/c & •ranile, da ne bodo so&	^et le 1	stu-
ljubljanskega vseučii'5	’ eiav&°	ij
licija informirana, d® tfaCije, ie -apf* dent. prirediti demoni za5asn0cJ.»ti; poslopje in je vsenefl .,ars^e , 51)eli to. Policija je aretirala X w » dgj te iz Zagreba in v Ljubljano, da bi P {oV. I ■ ditvam ljubljanskih s.	. v \i Be! •. sy
prišlo tudi nekaj stud ^eraval tr3Cii»' Poi.cija je menila, da
delovati z nameravan	p0iic}a	} #
ni'. Bolgarske študent	_ grads	mi
je izpustila, srbske	^	P*"
pridržala, dokler ne
C«?
informacije.«
II®
Levičarski klub "'f f]Jl|& zagrebški un..«"*' ^
»Novosti* obiavllaio .Medkiubs« Odbor
zra-.s-KssSš*
stavništvu unIV®r,z®. a]o 12 ^ Izključitev
klubov zagrebške	,
Naši Nemci *a	^^ t
»Die Donau«, Z^trebz Apatinu piše, da je	doni, k< S	prf
gfave pred finskim nj« smrt kakor v srarn	nafod tr	^
v zgodovini je ni.	junaško P <	je
nov duš sklenil, a	milijon*
bran sovražniku s	naj
obenem apel v^m daIje vUda , odloči, ali naj ž* ' i narodi brutalna
nn
Dva in P®
id©*«*
*>«•* >>:
In	PC
Zadnja SM*fK
5?'•!?'&> obratnib,neSli< dT
 	,1ponesrečen,
nih delavcev se J	?g	tek	M
kovinarjev	pfi	P
železnic seje
cev ~ V
Sdefavskib življenj Je ioltar dela.
V	Mari toru cfne T9. XII. 1939.
*VeJernfff*
Stran 3.
Nov>es
1 elektriko proti pomanjkanju petroleja
Občutno pomanjkanje petroleja v zadnjem času je dvignilo zanimanje za električno razsvetljavo posebno v podeželskih krajih, kjer še nimajo elektrike, odnosno v hišah, ki se še niso priključile do sedaj na obstoječa krajevna omrežja.
Gotovo bo vsakega zanimala kalkulacija stroškov za petrolejsko in električno razsvetljavo: Vzamemo srednjo kmetsko hišo, v kateri bi se v primeru elektrifikacije instaliralo 5 svetilnih teles. Taka hiša porabi povprečno na teden 1 1 pe_ froleja za razsvetljavo, torej v enem letu s2 1; če stane danes 1 1 petroleja na drobno pkoli din 10, znaša to na leto din-520.—. V hiši s trgovino, gostilno, obrtjo ali malo večjim gospodarstvom, se porabi povprečno na teden 1.5—2 litra Petroleja, torej v enem letu 78 1, odnosno 104 1, kar stane letno din 780 do 1040 dinarjev. Koliko pa stane električna razsvetljava za ista dva primera? Po večletnih, statističnih podatkih elektrarn po-fabi 1 ^žarnica na deželi okoli 6 kilovat-tiiil 't^^too'; 1 žarnica v trgu ali sostil-ni, .trgovini, obrti pa okoli 10 kilovatnih ur letno.
Električna razsvetljava je danes vec trikrat cenejša od petrolejke.
Eta si bodo čitatelji ustvarili še jasnejšo sliko o porabi elektr. toka za razsvetljavo, navajamo, da porabi:
^na 15 vatna žarnica v 66.5 urah 1 kWh
*'25	*:	*	**	S	"	!■	"
*	40	#	k	»	25	n	*	»
»	60	„	n	»	”	”
Zanimaio pa bo vsakega tudi, kaj sta-ne hišna instalacija petih žarnic v podenski hiši. Instalacija se lahko izvrši °ad ali pod ometom in se računa povprečno za 1 izvod 250—350 din. V hlevih in vlažnih prostorih in kleteh pa se
350—450 din. Če računamo 5 žarnic po 300 din v suhih prostorih, stane celotna instalacija 1500 din, hišni priključek 120 din, skupno torej 1620 din. če upoštevamo, da prištedimo letno pri električni razsvetljavi navadne kmetske hiše na-pram petrolejki din 370, je cela instalacija plačana v približno 4 letih, kar pa bo še ugodnejše pri še višji ceni petroleja, kakor danes in pri več svetilnih telesih. V pogledu varnosti življenja ljudi in živine zaradi električne naprave v kmetski hiši, so 'instalacije dandanes že tako izpopolnjene in varnostni predpisi tako strogi, da se le redkokdaj in to le po malomarnosti dogodi nesreča. Razumljivo je, da smejo instalacije izvrševati samo koncesionirani elektro-instalaterji, ki prevzamejo tudi jamstvo napram stranki in oblasti za izvršeno delo in ne šuš-
marji, kar se žal še danes velikokrat dogaja zlasti na deželi. Ni potrebno posebej omeniti veliko korist, ki jo imajo kmeti, delavci in obrtniki v elektrificiranih krajih. Elektrarne odnosno električne zadruge ali občine bodo vsakomur rade dale najboljše nasvete, kako se naj elektrificirajo hiše v krajih, kjer že Obstajajo krajevna omrežja. V krajih, kjer pa še ni elektrike, pa se morajo osnovati električne zadruge in pripravljalni odbori, ki bi pod okriljem občine in elektrarn samih pomaknili vprašanje glede elektrifikacije z mrtve točke.
Prepričani smo, da bodo merodajne oblasti pokazale svoje zanimanje za elektrifikacijo podeželja in tudi gmotno podprle to stremljenje, ker bi to le koristilo napredku gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja na deželi.
Te dni je izšla zelo potrebna in že težko pričakovana knjiga z gornjim naslovom. Izdala jo je kraljevska banska uprava dravske banovine, sestavil pa jo je državni statistični urad v Zagrebu po uradnih podatkih. , .
.Knjiga je krajevni repertorij z uradnimi podatki o naši banovini. V njej'imamo najprej kratek statistični pregled o površini in prebivalstvu banovine, občin in okrajev, o številu hiš in gospodinjstev. Za statističnimi podatki je naveden pregled upravne razdelitve banovine, ki vsebuje popis banske uprave,	okrajnih
načelstev in drugih državnih uradov ter ustanov, podrejenih banski upravi. Upravni razdelitvi sledi vojaška, finančna in sodna razdelitev, vsaka s pregledno razpredelnico o pripadnosti okrajev oziro-Wora" instalirati	napravo	vodotesno	in	ma občin in katastrskih občin	k vojnim
stane	1	izvod	s	svetilnim	telesom	vred j okrožjem, sodnim okrajem,	davčnim
Splošni pregled dravske banovine
upravam, katastrskim upravam in od-delkom finančne kontrole. Dalje imamo tu še cerkveno razdelitev, seznam vseh pošt, železniških postaj, avtobusnih prog ter najvažnejših cest.
V	drugem delu knjige imamo sistematski pregled vseh krajev v dravski banovini, razdeljen po občinah in kata-stralnih občinah, s podatki o številu prebivalstva z navedbo šole, fare, pošte in železniške odnosno avtobusne postaje.
Iz gornjega kratkega pregleda je razvidno, koliko gradiva je zbranega v tej publikaciji in kako važna je, ne samo za javne urade, ampak tudi za vsakega po-edinca, ki se zanima za naše javno življenje. Knjiga, ki obsega okrog 260 strani, se naroča pri ekonomatu kraljevske banske uprave in stane trdo vezana dih 120.—, broširana pa din 110.—.
Iz Slovenskih goric
Neupravičeno navijanje cen živilskim potrebščinam. Kakor drugod nastajajo
občutne posledice radi porasta draginje tudi v Slovenskih goricah. Pri porastu draginje pa se pojavljajo ponekod slučaji ki po zakonu o pobijanju draginje nikakor niso dopustni. Pred kratkim se je dogodil primer v trgu Sv. Lenartu v Slov gor da je tamošnji občinski sluga K. j[ na javnem prostoru pred cerkvijo Pozival ljudi, da naj držijo, enotno ceno mleka in da ga naj pod 2 din ne prodajajo. Trško prebivalstvo, ki je z ozirom
sedanje razmere itak v slabem polo-žaiu radi premajhnih dohodkov, bi postalo s podražitvijo mleka še huje prizade-^o. Sploh pa ne moremo najti razloga, kako je upravičen občinski sluga, da ljudi javno poziva k navijanju cen, kar je izrecno proti določilom zakona o pobijanju draginje. V sličnih slučajih naj nastopijo protidraginiski odbori in uvedejo red.
.Božičnica za revne obmejne otroke bo
V	ljudski šoli pri Sv. Ani v Slov. gor. v Sredo.. popoldne. Za omenjeno božičnico Prispevajo Slovenska straža, CMD, raz-na podjetja in trgovci iz ostalih Slovenskih goric, ki bodo letos pokazali svojo s°cialno skrb za revno obmejno šolsko Gladino.
Razkrinkan divji lovec. Orožniki so
Pred dnevi izsledili že znanega divjega lovca K. J. iz Počenika pri Sv. Jakobu ^ Slov. gor., ker je opravljal po revirju Iovišča Ketiža Jožefa v Sp. Jakobskem d°lu nedovoljen lovski posel. K. je radi Uvedenega posla že večkrat predkaz-n°van. Orožje mu je bilo zaplenjeno, on Pa izročen sodišču.
za božično številko
Večernika
»r
it
darujte za azilni sklad PFLI
Iz Ruš
vljudno prosimo, naj se jih odda najpozneje
do petka
22. t. m. do 19. ure v ogl. odd. Večernika
»■ . Ruše. Maistrovi borci, bivajoči v Ru-s?11! ki želijo pristopiti kot člani k Zvezi 7?at.slrovih borcev v Mariboru ter reflek-hrri° na podelitev spominske kolajne na •mi za osvoboditev severnih krajev Ju-£osiavjje |. 1918—1919. naj se zglasijo oseb-10 .rmi ---------------------•	~ Koruza Albertu,
tal ‘.PH .poverjeniku --------------------- -
Posojilnice v Rušah, kjer bodo vse potrebne informacije.
o.	Premeščen je z meščanske šole v Slovenski - Bistrici Ferdo Vigele na meščansko šolo v Veliki KikindL o Odkupi za božična in novoletna voščila v korist Družbe sv. Cirila in Metoda, iz raznih krajev je vodstvo Ciril-Metodove družbe dobilo pjobudo, naj bi se poleg voščil z družbenimi razglednicami, ki se šiljajo najožjim znancem in sorodnikom, ustvarila tudi možnost odkupa božičnih in novoletnih voščil. Mnogi imajo velik krog znancev in prijateljev ter ne bi radi koga spregledali. V takih primerih je najboljše, da se odkupijo s primernim zneskom in ga pošljejo vodstvu CMD, Ljubljana, Beethovnova ulica, ki bo odkupnike objavilo.
o	Z lizolom se je opekla občinska babica Jožefa Tapajnerjeva iz Maine pri Sv. Juriju v Slov. goricah.
o železniška uprava je’ odobrila kredit za gradnjo zaklonišča proti zračnim napadom na pragerski postaji. Z delom so že pričeli in bo tekom par tednov gotovo.
o Pragersko. Od —t* m. bo zaradi popravila pošle pragerski poštni urad uradoval v hiši g-. Muleja ■ na Pragerskem.
o	Pragerska pošla se popravlja. Po letih se je odobril kredit za modernizacijo pošte na Pragerskem. Pošta bo popolnoma prenovljena in so z delom že pričeli, ter bo trajalo približno tri mesece.
C mifrn
c V nogo Jo je ustrelil. 22 letna Ko-
smelj Julijana od Sv. Andraža pri Velenju, se je vračala v soboto ob 20, domov. Na križišču ceste v Podvinu pri Polzeli se ji je pripeljal nasproti neznan kolesar brez luči, katerega je dekle opozorilo, zakaj nima luči. Ta pa je potegnil iz žepa samokres in ustrelil dekle v desno nogo nad kolenom. Nato je zbežal. Po-škodovanko so prepeljali v celjsko bolnišnico.
c Na tajni seji mestnega sveta je predlagal ipestni socialni referent, da bi se interveniralo na merodajnih mestih v Beogradu, da se Gelje uvede zopet v prvi draginjski razred.
c Umrla je v bolnišnici vdova rudniškega uradnika Alojzija Pipana iz Žalca.
c Kronika nesreč in napadov. Posestnik Franc Guzej ia njegov sin iz Bukovja pn Slivnici sta napadla 67 letnega pre-užitkarja Stefana Artnaka z vilami in ga težko poškodovala po glavi in levi. roki.
—	80 letni občinski revež Jurij Jurše iz Stranic pri Konjicah je doma padel; ih' si zlomil desno nogo v kolenu. — 51 letna Karolina Topole žena kolarja iz Laškega, je doma padla in si poškodovala desno roko y sklepu. —	29 letna posestnica
Ljudmila Hrovatova iz Hruševca pri Sv.
Juriju Dri Celju je doma padla in si zlomila .obe roki v zapestju. — 35 letni cin-karmški delavec Rudolf GalierŠok iz"Os!rož-nega se je pri delu vsekal v desno roko. — Vsi ponesrečenci sc zdravijo v celjski bolnišnici.
c Proračun celjske mestne občine za poslovno ieto 1910-41 bo v smislu določil zakona o mestnih občinah razpoložen prebivalstvu na vpogled ob navadnih uradnih urad od 19. do vključno 2;;. decembra' Vsak elan mesta Celja, kakor tudi vsaka oseba ,ki plačuje neposredni davek od katerega koli prihoda v mestu Celju, ima pravico staviti v. zgoraj navedenem roku k predloženemu proračun# svoje pripom-k®* ki jih je vlagati pri mestnem poglavarstvu celjskem.	.	;
c Poziv za prostovoljno službo v ek L-
pah. Za prostovoljno službo v ekipah- za cim boljšo organizacijo pasivne zaščite m?Sj .v poziva mestno poglavarstvo mladeniče od 17. do 20. leta starosti, ter moške osebe, ki so oproščene vojaških obveznosti ter one nad 50 let starosti in ženske od 17. leta starosti dalje, da se prostovoljno javijo mestnemu poglavarstvu, zaščitni oddelek za zdravstveno, kemično gasilsko in tehnično službo. Prijavili se je do 31. t. m,
c Legija koroških borcev, krajevna organizacija Celje, je imela v nedeljo v Narodnem domu sestanek, na katerem je govoril predsednik organizacije Janko Bri-ček o priznanju prostovoljstva koroškim borcev in nošenja spominskih kolajn. Organizacija se je obrnila na imovitejša slojt? v Celju za podpore svoiim najrevnejšim članom. — Legija koroških borcev, krajevna organizacija Celje, bc> priredila prihodnje leto veliko efektno loterijo v korist gradnje novega doma v Celju.
c V zadevi prostorov carinarnice y Celju je bila v .soboto komisija v po-sldpju javnega skladišča. Nekateri so zato, da bi bila carinarnica Začasno nameščena tam. Drugi odločujoči činitelji pa se potegujejo zato, da bi se naselila carinarnica v Majdičevo poslopje na Sp. Hudinji, do' koder prav tako vodijo železniški tiri. Govora jc bilo tudi o nastavilvi carinarnice
v.	bivšem mestnem mlinu,
Pll«|
p Iz seje odbora za pol%rfje draginj; in Brezvestne Špekulacije. Pred kratkim so obravnavali o dveh pritožbah, o prenizki teži kruha -in nekem precenjenem blagu. Mestno načelstvo, ki je nato odredilo nenapovedano tehtanje kruha, je ugotovilo v vseh pekarnah zadostno težino kruha. Pritožbo o preplačenem blagu pn je odbor smatral brezpredmetno. Razpravljal je tudi o vprašanju, če sme trgovec povzdigniti ceno stari zalogi. Ker potrebuje trgovec za nakup novega blaga večji kapital, je odbor mnenja, da je upravičen dvigniti ceuo tudi stan zalogi. Brezvestno spekulacijo pa bi mogla oblastva povsem preprečiti edino z določenimi cenami kot so za monopolna blaga, samim krajevnim odborom pa ni dano, da bi mogli pobijati draginjo na vsv Črti.
p Ptujski frizerji bodo imeli prihoduio odPrte lokale do 16. ur<T Na božic bodo zaprti, na Stefanovo odprti <£> 11. ure m na Silvestrovo ves dan.
.. p Preminul je pater Šalamun Bernard
p ,,Strast pod bresU“. Drevi ol> 20 uti je premiera v Mestnem gledališču. ..Strast pod bresti - se odigrava na farmi, na kateri se spoprimeta dva močna elemente; zemlja, m strast
p Krušna moka se je zopet podražila. Z dviganjem cen življenjskim potrebščinam niso prizadeti samo ptujski konsu-menti, ampak tudi širna ptujska okolica la ima pretežno pasiven značaj. Ti de-. Selani morajo predvsem kupovati moko. Zato se v ptujsko območje uvaža vsako leto lepo število vagonov moke. Krušna
riu K Zdaj	podražila za 0,50
din. Teh aO par čutijo živo vsi mali liu-dJe:„ dflavci, mali nameščenci, obrtnika viničarji ,kočarji in mali kmetje.
p Izostajanje otrok iz šole se fe sedai zelo povečalo. Šolarji so primorani ostajati doma, ker so prelahko oblečeni in mmajo čevljev. Zaradi slabe hrane mnogi bolehni in prešibki & dp]go prt
Kmetijska nadaljevalna šola
v Sv. Marjeti na Dr. polja
Splošen napredek vseh stanov in go-
spodarska kriza sta gotovo glavna vzroka, da mora tudi kmet gledati, kako bo zboljšal svoje gospodarstvo, zasledoval gospodarsko-tehnične pridobitve ter jih sproti izkoriščal v svojem podjetju
—	kmetiji, skratka, kako bo s čim manjšimi izdatki in delom dosegel tem večji uspeh. To pa je že potem pravo kapitalistično geslo in res, kmet bi moral biti na svojem posestvu kapitalist v miniaturi.
Delavni učitelj g. Jože Kmetec je zbral kmetske fante iz Sv. Marjete na Dr. polju in Trnič ter celo' nekaj kmetov ' ter začel z njimi kmetijsko nadaljevalno šolo, predvideno dveh. ali treh.letnikov, po 3 mesece vsak. Stvar, sicer ni nič novega, a za naše razmere in okol-nosti na vsak način potrebna in pomem-
bna.
Slovesna otvoritev se je vršila v nedeljo, 10. dec. Bili so navzoči med mno-ac“ domačinov gg. okrajni glavar Leopold Eilec, župnik in dnh. svetnik Franc Polak, učiteljstvo iz Št. Janža, Dobrove m seveda tudi domače, in drugi odličniki. Slovesnost se je vršila v osnovni šoli; kjer se vrše ob ponedeljkih in četrtkih nad vse zanimiva strokovna predavanja. Radi pomanjkanja predavateljev se je moral skoraj vse snovi oprijeti g. Kmetec sam — za kar mu bodo vsi še posebno hvaležni. V ostalem bodo predavali še gg. referenti z banske uprave in okr. glavarstva v Mariboru, d. breg.
Želimo vsem udeležencem in g. Kme-tecu veliko uspeha in vztrajnosti. Število 48 udeležencev je nad vse častno; nuj nihče ne zmanjka. — Cl.
Maribor
Radio - aparati v gostiščih in gostilnah
niso podvrženi veselični taksi. Samo v tistih javnih lokalih je treba plačati veselično takso (tar pos. 99 a taks. zakona) za radioaparate, ako se občinstvo tam zbira zaradi poslušanja radio-programa.
Tako je razsodilo upravno sodišče v Zagrebu z razsodbo št. 11781/38, ki jo je potrdil Državni svet v Beogradu dne 25. oktobra 1939 pod št. 5673 (Fin. Gl. štev. 12/39).
V	tej razsodbi je rečeno; »Po drugi pripombi tar. pos. 99 a taksnega zakona je treba plačati predmetno takso tudi v primeru, kadar se v lokalu, v katerem
se prodajajo jedila in pijače, zbirajo ljudje zaradi zabave in plesa, kakor tudi, da poslušajo petje, godbo, radio in godbene avtomate.
Po tej odredbi je za plačilo takse potrebno, da se ljudje zbirajo v teh lokalih v omenjene svrhe. To je, da gre za prireditev, ki je podvržena plačilu takse. Zaradi tega je v primeru, da se nahaja v kakem lokalu radio-aparat, odvisno plačilo takse od dejstva, da se v tem lokalu zbirajo ljudje zato, da poslušajo radio, ali ne. Potemtakem samo držanje radioaparata v lokalu ne podlega taksi
po tar. post. 99 a taks. zakona. Saj se za to plača tako zvana poštna taksa.«
Pri nas v Sloveniji ima najmanj 50% gostiln in kavarn radio-aparate, in menda niti en gost od tisoč ne obiskuje gostilne zato, da bi poslušal radio. Spričo rigorozne finančne prakse, ki se pri nas izvaja, pa morajo vsi gostilničarji poleg poštne takse plačevati tudi veselično takso in avtorske tantieme. Zdaj je razsodba Državnega sveta, veljavna za vso državo, radioaparate po gostinskih lokalih oprostila te takse.
i	ZLATA	NEDELJA
Letošnja zlata nedelja ^nZ®Mtc i valina. Trgovine so bile v^s zej0 g. ‘ in je bilo po mariborskih n' ^po vahno. Mariborčani so na vel vali darove in potrebščme za ^ govci so bili. z letošnjo nedeljo s ^ ^ zadovoljni, ker so bile kup^-	■	^
bim razmeram še precej * ^ nekaj izjem so bdevse g	.g ^
kakor ob delavnikih, v	meggjf
pravo predbožično vrv?!l!.e. k0*j5nii so dobro obloženi z zavitki	g.
smrečicami hiteli na svoje dom^
Dnevno 1500 paketov v tujino
Tokajšna izmenična pošta je natrpana paketov z mesnatimi izdelki in ako bo šlo tako dalje, ne bo mogoče v okom ogromnemu delu, ki visi na ramenih uslužbencev tega oddelka. Največ takih paketov prihaja iz Zagreba, zatem iz Beograda in Ljubljane. V Mariboru se pa odda na tukajšni kol. pošti 200—300 paketov dnevno. Na dan izvozimo v Nemčijo že preko 1.300 paketov, kar da mnogo misliti.
Nekaj odgovornosti za porast cen mesnatih izdelkov, masti itd. nosijo gotovo tudi tvrdke in car. posredovalnice, ki organizatorično zbirajo od odpošilja-teljev pakete, ld jih nato snmarično predajo tudi tukajšni carinarnici v svrho carinjenja.
Za paket do 5 kg brutto teže se plača za carinjenje din 17.50 (1 kolek za 10 din J za 2 din in 5.50 din v gotovini) pošta pa zahteva din 33.75 za Nemčijo, torej skupaj din 51.25.
Nemčiji mora naša pošt. uprava plačati za vsak paket do 5 kg brutto teže 1 zl. frank (relacija 1/15) in tako dobimo dnevno čedno svoto 1.300 zl. frankov. Lahko se vprašamo: »Ali imamo kaj od tega nenormalnega izvoza?« Tu je potrebno radikalno poseči; ali izdatno povišati carino ali pa izvoz pošt. paketov, prepovedati.
Ako bo šlo v tem tempu naprej, bo v Jugoslaviji zmanjkalo masti, masla in mesnatih izdelkov, ki so osnovna prehrana najširših plasti ljudstva in s tem v zvezi bo pomanjkanje gotovih vitaminov, ki so za zdravje življenjskega pomena.
Med vojno leta 1914—1918 je Nemčija pokupila skoraj vse maslo in mlečne izdelke na Danskem. Ta živila so postala doma tako draga, da širokim slojem niso več bila dostopna. Posledica je bila pravcata epidemija kseroftalmije, ki pa je takoj prenehala, čim so prepovedali izvoz teh živil.
m Vesel planinski večer priredi v sredo, 20. t m. mariborska podružnica SPD v dvorani Zadružne gospodarske banke. Koncertne točke bo vodil ravnatelj Glasbene Matice g. Oton Bajde. Vsi vabljeni I ! m Mleka ni na trgu. Mariborske gospo-j dinje tožijo, da že dva dni ni na trgu mleka. Menda ga branijo za božič, ko bo cena precej poskočila; Kmetice ponujajo mleko po hišan po tri din liter ter pravijo, da bo še dražje,
m N'a studenški Ljudski univerzi predava v četrtek g. prof. Sedi vi o lemi „Izlet po kulturni Bolgariji*V Tedenske slike.
m Božičnica mariborskih upokojencev:
i	V sredo 20. decembra ob 8. uri zvečer j družabni večer in božičnica, v Gambrinovi dvorani v Mariboru. Vabljeni vsi!
m Brivnice in česalnice bodo za praznike odprte: v soboto ves dan do 19. ure, v nedeljo 24 z opoldanskim odmorom do 17. ure, božični dan 25. zaprto ves dan (tudi kolodvorska brivnica), na Štefanovo odprte od 8. do 12. ure; v soboto 30. neprekinjeno do 20. ure, na Silvestrovo do 20. ure z opoldanskim odmorom, na Novo leto ves dan zaprto, v soboto na vdan sv. treh kraljev odprte od 8. do 12. ure, — v nedeljo, 7. januarja zaprte. Velja za Maribor in podeželje.
Kino	•	v	g-
* Grajski kino. Danes Pola MFpetr, mu »Nepozabna noč". Sven»“
vič. Film prekrasne vsebin'e
* Kino Union. Do vključno	guffi
ski biseri", najmočnejši M®	senzacij«1
produkcije. Napeta vsebina!	W	.
* Esplanade kino. „NeznanU borni velefilm krasne vsebine Beery-om v glavni vlogi-
Mariborsko gledali*** v
Torek, 19., ob ^	igrd^^
mirovnega sklada gledaliških W?
žane cene.
Sreda, 20.: Zaprto.	Vida‘,J,ei
Četrtek, 21., ob 20.: MV*	y
Zadnjič.
drama
II dUia s* * 1	,
ledaliških igralcev
!	>	 -	«rallfl1
škib lgraiccv- -	^e,
namen veljajo'	0bis&
mogoči čim številnejši
tako orno
HRVATSKA BOŽIČNICA V MARIBORU
V	soboto zvečer je bila v sejni dvorani hotela »Novi svet« lepo uspela božičnica tukajšnje podružnice »Napredka«. Prireditve so se poleg številnih Hrvatov udeležili tudi mnogi Slovenci, ki so z zanimanjem sledili hrvatskim božičnim običajem, o katerih je govoril prof. dr. Crnek. Božičnico so zaključile lepe stare brvatske božične pesmi.
m Orkester Glasbene Matice priredi 17. januarja v veliki dvorani Sokolskega doma (Union) svoj simfonični koncert, s katerim bo pokazal ves svoj napredek.
m Načelna odločba o ribji tatvini. Višje državno tožilstvo v Ljubljani je z ozirom na deljena mnenja glede pravne presoje ribje tavine ponovno naložilo vsem državnim tožilstvom svojega področja, t. j. v dravski banovini, da se imajo ravnati po razsodbi Stola sedmoriee, ki je dne 11. maja t. L izrekel svoje pravno mnenje glede tatvine rib, ki se ima zasledovati po Š 322. kazenskega zakonika (protipravna prisvojitev tuje premične stvari).
m Opozorilo. Obrazce za prijavo obratnih motorjev po novi ministrski naredbi dobijo lastniki obratnih motorjev, bivajoči v območju mesta Maribora pri pred-stojništvu mestne policije v Mariboru, soba štev. 4/1. Izpolnjene prijave je v izogib v naredbi predvidenih posledic oddati najkasneje do 29. decembra t l
Krasne kristalne garniture, stekleni in novi žepni razpršilci iz Drogerije KANC
so najprimemeša darila za dame.
nudi najugodneje
„LAMA
Jmčiie** ulica St. (
11
* .Jadran-Xanos“. Veselo silvestrovanje v Narodnem domu. Zabavni spored.
* Najlepši nakit za božično drevo pri Zlati Brišnik.
* Darilo za vsakogar pisemski papir --zadnje novitete pri Zlati Brišnik.
* Prav brez potrebe se prerivate pred odhodom vlaka na kolodvoru, ko lahko dobite vozno karto že 2 dni pred nastopom potovanja po originalni ceni z vsemi možnimi popusti pri „PUTNIKU“. Tam dobite istočasno vse potrebne podatke glede žel. zvez, krajevne prospekte opozorijo Vas na eventualno popuste itd’
T ,ysakim potovanjem tudi na kratke razdalje se v lastnem interesu oglasite vedno pri „PUTNIKU“.	6
“‘..Skrivnostna nočna gosta. Zasebnica Manja Pranceva z Aleksandrove ceste 12
lei£$a-ila p9!iciii> da Jc Ponoči slišala v kuhinji sumljiv ropot Ko je pogledala, haj je, je zapazila, da nekdo sveti z elek-tntao svetilko skozi ključavnico. Kmalu Je. shSnla korake dveh neznancev, ki sta jadrno pobegnila.
Smučarska poročil* ^
(„Putnik“, Maribor, lSmegla,
Sokolski dom: 0 C, viso
pršiča.	. lw,. —3 c>:
Kotlje—Rimski	pre-
visoka megla, 20 cm P j 30 Peca: -S C, visokaJpeg^a-^
ča na podlagi 40 cm,
Vsak ceni
od urarja
ncik.it
M. 3LGER-,EV SIN
Maribor, Gosposka ulica I«
Prodajamo tudi na obroke bres
Božični šahovski turnir U1NZB
>moči se je turnir nadaljeval s 7 kolom,, ki je pnneslo nekaj prav zanimivih partij, obenem pa tudi nekoliko spremembe na čelu tabele. Kot prva sta absolvirala svojo partijo Kctiš-Bablč, v kateri je imel Ketiš sicer dokaj izgledno pozicijo kol so pokazale kasnejše analize. Ven-tlar Pa. Jc nepazljivo nadaljeval, tako da je Babič pospravil celo točko. Do prav zanimive končnice sc. je razvila pariija lupar-Bakarič, v kateri je imel slednji epe šanse, ki pa jih ni znal izkoristiti ter je moral oddati celo točko. Marolti-Marvin sta vodila težko pozicijsko igro, v kateri pa slednji ni imel .preveč sreč! ue roke ter je moral klonit? pred premočjo. Nosan je imel proti FoVUyu ‘kar '•eden naskok - celega stolpu. Menda pa tak plus psihološko kvarno upliva na naz Ijivost in podcenjevanje. Kakor ie bil nri ta Noum <1,, stolpa lako je idilS obenj. Forayu pa sta ostala dva zdrava kmeta, ki sta končnico odločila. Kub»*p‘<< je imel proti Gujznikn odločilno pozicii-
sko nr»>(lnn«t ki Ki ir,
ni mogfa več rešiti življenja. V tj. kolu jc Mišura menda naredil kriv račun glede zaključne, gostije, ki se je maščeval že v naslednjem kolu v partiji' proti Audiču. Audič je sicer izgubil figuro; imel pa je
STOJALA ***■
za boilfo*
velika izbira pri
PINTBR & LENARD,
AIeksaIMl^oV,, ^
zanjo prodoren napad, s katerim se ie zagrizel v nasprotnikovo pozicijo. Mišura' je sicer poskusil vse, pa je bilo menda ze prepozno. Audič je z odlično igro po-1 spravil celo točko. Težko bitko pa sta vodila v francoski otvoritvi GeržciJ—Ku-' ster, kjer je slednji nekoliko prezrl na-1
1	i?0!.1?05.11 belega ter brezskrbno' rohiral. bledli je nato prav lep napad,1
L.mU v n,‘ ,tu°8el več najti zadostno obrambe. V silni obojestranski časovni stiski se jc zatem odigrala efektna zaključna laza ter je Kuster tik pred. matom predal. — Lukeš je bil prost. Prihodnje kolo v sredo.
,	P° 1' kolu: Gerželj 3 in pol, Ba-
bic a, Kuster, Mišura, Kukovec, Marolti in Rupar 4 111 pol, Lukeš 4, Marvin in Forav -’ Au, ^ m Gujznik 2, Ketiš in Nosan *l m Bakarič 0 točk.
214 Francoska otvoritev Beli. Gerželj	Črni: Kuster
1.	e4, c« 2. dl, d5 3. Sbd2, Siti 4. Ld3, c3 5.	e5, Sfd7 ti. c3, cxdl	7. cxd4 Sc6	8.
Sge2,	I)bU «. Sb3, «5	10.	al, Lb4+	It,
K«, 0-0 12. SI4 Se7 13. Dh5, SgO 14. h4, Le7 15. Stl2!, Td8 1«. SIS, Sdf8 17. Th3 Db3 18. Sg5, Db4 19. Sxh71, Sxf4 20. LxM, «0 21. Tg3. D.vdl 22. Dh6, Lxh4 23. Sx!8, Lx«3	24 Dh7-j-, Kxf8	2.7.	DI18 j , Ke7	26.
Kd7 27. Dxd8	in	črni preda.
Najlepše božično daril0
4
MALI CONTINENTAL
5 letno jamstvo t	.	.	ni!«*
IVAN LEGAT,
podružnica: LJUBLJANA, PreSernova uH<» 44’
Zanimivosti
Um zaslužek: ženitovanjski govorniki
Na ženitovanju neke Budimpeštanke se je primeril nenavaden dogodek. Že ko sta mlada poročenca zapuščala cerkev, ie pristopil h kočiji eleganten moški v cilindru, odprl vrata in v zbranih besedah čestital ženinu in nevesti. Ko so se svatje v elegantnem hotelu vsedli za dolgo mizo, je bil neznani mož spet v njihovi sredi in vsi so menili, da je eden &med povabljenih sorodnikov.
Tujec je skakal sem in tja, skrbel da je bila miza vedno polna in postrežba
prvovrstna. Ko je razpoloženje doseglo višek, je potrkal na čašo in začel v temperamentnem govoru poveličevati današnji praznik. Vsi so se čudili njegovim zbranim besedam in ugibali, kdo bi Je mogel biti. Ženinov oče, ki ga je imel^že nekaj pod kapo, se je na splošno začudenje oglasil:
—	Vse to je zelo lepo. Toda, povejte mi, kdo ste prav za prav? Kako pridete semkaj? Ali ste bili povabljeni?
Elegantni gospod je bil zaradi takšne-
ga zaslišanja vidno v zadregi. Povabil je očeta v kot, kjer sta se tiho pomenkovala. Oče je končno zagnal velik krik, svatje so bežali sem in tja, novoporo-čenca sta si jokaje padla v naročje. — Stvar se je končala in pojasnila na policiji, kjer so zvedeli, da obstaja v Budimpešti društvo brezposelnih gledaliških igralcev, katerih naloga je, da nastopajo kot svečanostni govorniki ob raznih prilikah in si tako služijo svoj kruh...
Civiliziranfe lovcev na lobanje
Jt 	•	1_-	J«	Milo	d	.IM	i./r«	ca1a
Na Borneu je med divjaki še vedno fazpasen običaj, pobijati pripadnike drugih plemen in shranjevati njih glave kot dragocenosti. Zdaj je holandska vlada 'zelala stroge mere, da zaduši strast lovcev na človeške glave.
Najprej so se pokorili Dajakl, ki prebivajo na oba«. Toda ne zlepa. Holandci uradniki so preiskovali njih kolibe in s° od časa do časa našli v njih zbirkah SvQže odrezano glavo. Vlada je ukazala vse glave skrbno žigosati z datumi, da ne “Odo mogli divjaki slepariti.
po velikih naporih se je Holandcem Prečilo, izpremeniti surov običaj div-
jakov, da je mladenič šele tedaj goden moški, če ubije sovražnika in je v posesti njegove glave. Večkrat se je primerilo, da so mladi Dajaki ubili nedolžne ženske in starčke, samo da so prišli hitreje do lobanj. S složno pomočjo vlade in poglavarjev je uspelo, pripraviti divjake na posebne svečanosti, pri katerih dozoreli fantje v znak polnoletnosti režejo petelinje in kokošje glave namesto človeških.
Pod južnim soncem imajo zdaj dekleta na Borneu priliko, da se pobahajo snubci pred njimi z glavami kuretine, kadar jih zasnubijo za žene.
Mfcd novo vojno o starih vojnih dolgovih
Vojna vihra, ki prazni zdaj po Evropi dobro založena skladišča vojnega nrnte-riala, ima za Zedinjene države USA se Poseben pomen. Saj so USA velik upnik >z svetovne vojne in njih terjatve obse-§ajo 12 držav — dolžnic. Nekateri dol-žniki niso plačali že sedem let niti pare, kljub temu, da jim iz Bele hiše v Wa-Cingtonu pošljejo ob vsakem polletnem •erminu terjatve in opomine. Tako so dolble države tudi letos v juniju dobile polive naj plačajo zaostali dolg najkasneje
do 15. decembra.
Ti opomini imajo samo to vrednost, da prihaja ameriški davkoplačevalec do prepričanja, da je prav za prav on plačal račun za zmago zaveznikov v svetovni vojni. Od 12 milijard dolarjev (480 milijard din!), ki so jih Zedinjene države posodile zaveznikom, je bil prva leta po sporazumu plačan le del. Plačilni rok traja do 1990 leta. Z obrestmi je dolg zelo narastel, tako da so Angleži dolžni še 9.7, Francozi pa 6.7 milijarde dolarjev USA.
Orjaške opice kradejo bivole
Ljudje mislijo, da je naša zemlja že po vsod raziskana in ni več tajn na njej. To
15t’soe let stara pelma
»Bed Peter« pravijo staremu veteranu rastlinstvu v avstralskem mestu Szdne-u. Je to palma, ki je stara najmanj 5-000 let, pa je še vedno sveža. Njeni so-edi so razmeroma mladi, cenijo jih o ‘000 do 8000 let. »Deda Petra« so nedav-'o neki vandali tako poškodovali, da 0 ga morali v visoki starosti presaditi, 'oizkus, ki ga je izvršil ravnatelj botam-"ega instituta s študenti, je usPel v in 5-000 letna palma bo čakala še kakšno
sočletje.
posebno ne velja za Južno Ameriko. V srcu Brazilije so odkrili neko bajeslovno žival. Tako poročajo, da živi v pragozdovih Goyaza opica, velika kakor slon, ki je močna za deset volov. Indijanci pripovedujejo, da se zadovolji orjaška opica s tem, da od časa do časa ugrabi pasočega se bivola, mu zlomi tilnik in iztrga jezik, ki je zanjo posebna poslastica.
Prirodoslovci pripravljajo zdaj veliko odpravo v brazilske pragozdove, da se prepričajo, koliko je resnice na pripovedovanju o orjaški opici. Obenem bodo iskali sledove »belih Indijancev«, o katerih se vedno bolj trdovratno trdi, da žive v notranjosti Brazilije.
Marij skalan:
Ram AS IN JORA
ROMAN ZADNJIH
»On?«
»Da, on.«
»Kako čudovito! Neka skrivnostna »lutnja mi je to govorila že vse te zad-nie dni. Manjkalo je le malo, da nisem ?toPil predenj in mu dejal .stari oče’. In m sedaj mi ti vse to potrjuješ! Zato je “H vedno tako dober z menoj in zato se vedno zatekel k njemu, kadar mi
bilo hudo. Jora, zdaj nisem več sam! Ali razumeš: nisem več sam! Sorodnika 'Ulam, starega očeta, očeta moje mate-
re!«
»In mene.«
, *Da. in tebe, moja Jora, moja zlata ,°ra! Vse bo dobro: ti boš moja in jaz °m tvoj, odkrili bomo očetovo skrivat vsemirskega letala, poletel: na Ve-in ustvarili tam novo življenje, no-v ’ veliko, silno zgodovino novega člo-ka 'n m'^va bova njegova začetni-
’ novi Adam in nova Eva!« j.Kamasa je upanje tako prevzelo, da je 1® objel Joro. jo dvignil od tal in si jo °2il v naročje.
»Ah,« je šepetala dekle vsa omamlje-
D
%
r
— Zakaj si se tako hitro skregala s tvojim pozavnistom?
— Ah, nisem ga mogla več trpeti poleg sebe. Preveč je smrdel po — medenini
V	SANJAH SKOMPONIRAL SONATO
Tartinijeva »Vražja sonata« ni dobila svoje ime zaradi tega, ker je treba na violini odigrati vprav vražje komade nego po sanjah, ki jih je imel skladatelj. V sa-
njah se je namreč prikazal komponistu vrag in mu na neobičajnih goslih odigral celo sonato. Vrag je igral virtuozno in ko se je Tartini prebudil, mu je zvenela sonata še tako živo po ušesih, da jo je takoj dal na papir.
MRAVLJE JEZDIJO NA IZPREHOD
Kadar se mlade južnoafriške mravlje žele odpočiti po napornem delu, odidejo na izprehod, jahajoč delavke ki so slučajno brez posla. Pa tudi, če utrujene mravlje srečajo delavko, ki nese kak list v gnezdo, jo prisilijo, da jo zajahajo. Ja-halka se prime za list in tako otovorjena mravlja vleče dvojno breme v gnezdo.
GOSI V PODPLATIH
Nekdaj so dovažali iz Vzhoda suhe gosi, ker so morale »marširati« po več dni, da so prišle na cilj. Da bi gosi preveč ne izrabile svojih nog, so jih najprej nagnali na plast tekočega katrana, ki se jim je prijel za plavuti. Tako so gagice dobila »podplate« za dolgo pot.
AVTOMOBILI V AMERIKI
Po zadnjih statističnih podatkih njujur-škega avtomobilskega kluba pride v USA na vsakega petega prebivalca po en avto. Trenutno je v Zedinjenih državah toliko avtomobilov, da bi lahko z njimi istočasno prepeljali 130 milijonov ljudi. V ostalih naprednejših državah pride povprečno en avtomobil na vsakega 196 prebivalca.
Stara Irka se je peljala v Dublin. V vozu jo je pregledal financar in videč pri njej steklenico, je vprašal:
— Kaj iniale pa tu, mali?
— Ah, nič, nič, blagoslovljeno vodo...
Financer potegne ženski iz krila steklenko, podulia in de:
— Cernu lažete! To je \vhisky!
— Bože mili. zavpije starka, čudež se je zgodil...
Tifuieseu
LJUD9 NA ZEMLJI	39
na, »tudi jaz zopet verujem. Ramas, moj Ramas, moj junak!«
»A sedaj moram nemudoma na delo,« je dejal inženir čez nekaj trenutkov. — »Čas je dragocen. Ne smem ga zapravljati. Mudi se. Bodi pogumna, veruj in čakaj! Morda se že kmalu vse preobrne.«
»Samo bodi previden, moj mili! Pazi, da te zopet ne ujamejo!« v-
»Ne boj se! Ni je sile, ki bi me mogla premagati. Ali ne. vidiš, da mi usoda sama pomaga, da me reši iz vsake pasti in me zopet postavi na pravo pot. Zdrav-stvuj in misli name!«
Objel jo je še zadnjič, jo poljubil in se potem previdno spustil po vrvi na vrt. Še enkrat se je ozrl v okno, ob katerem je slonela ona, za katero je bil z življenjem tako obupen boj, in izginil v temno noč. Šel je naravnost k Hampurju Kam-thiju, svojemu staremu očetu.
Filozof ni spal. Kakor toliko noči, ie prebedeval tudi to ob starih knjigah v svoji skromni sobi. Ko je naenkrat zagledal pred seboj Ramasa, se je začude-
bivši zunanji minister Romunije in senator. Zdaj biva v Franciji in ker je še vedno bolan, je zaprosil senatno predsedstvo za preložitev prisege, dokler ne ozdravi in bo spet lahko prišel v domovino. Ti-tulescu je bil znan pobornik Male antante, je velik prijatelj Jugoslavije. Kot zunanji minister si je svojčas prizadeval za ureditev odnošajev s sovjetsko Rusijo, posebno je na slovel kot odličen govornik na zasedanjih Zveze narodov, kjer se je temperamentno zavzemal za spoštovanje pravic in neodvisnost malih držav.
no dvignil, sicer pa ostal miren kakor vedno.
»Sin moj,« je dejal, »kaj te prinaša k meni v tako nenavadnem času? Kaj se ti je zgodilo?«
»Oče, moj oče!« je vzkliknil Ramas globoko ginjen, skočil k starcu in ga objel. »Naposled vendarle nisem sam.«
»Kaj naj pomenijo te tvoje besede, sin moj?« je vprašal filozof še vedno stoično mirno.
»Da sem izvedel, kar ste mi tako dolgo prikrivali, da ste vi moj stari oče, oče moje nesrečne matere.«
»Kdo ti je to povedal?«
»Ali terjate, da vam ga izdam?«
»Ničesar ne terjam. Prepričan sem, da si bil poučen iz vira, ki so mu znane vse skrivnosti naše rodovine.«
»Zakaj mi niste hoteli vi tega izdati? Zakaj ste mi tako dolgo prikrivali?«
»Ker ti nisem hotel greniti življenja. Hotel sem, da bi živel neskrbno_ in bolj srečno, kakor so tvoji starši. Življenje zmaguje srečno samo kdor ničesar ne vejali pa ve vse in se nad vse uvigne. Laže je doseči prvo. kakor drugo.«
»Vi ste filozof, oče, pa vendar pozabljate, da vsi to ne moremo biti.«
»Bili bi lahko, samo ako bi hoteli. Toda manjka vam volje, ki premaguje preteklost. sedaniost in bodočnost.«
»Volje imam dovolj, oče! Toliko je
imam, da bi Rayanipur prestavil. Prav zato prihajam k vam, in sedaj kot vaš resnični sin. Hočem izvedeti vse, kar mi ie še treba. V teh zadnjih dneh so se mi odkrili cisto novi, prej nesluteni sveto-
vi.	Razodelo se mi je marsikaj skrivnostnega iz moje rane mladosti; slišal sem zgodbo o mojem očetu in moji materi izvedel, da ste vi moj stari oče, da obstaja med nami in Seoniji sovraštvo, da imam nasprotnike, ki bi me radi pogubili, da se veliki Yagiri Seoni trese pred zločinskim Mahabalijem in da je treba sto-
pJri116 k-’-daJSe vrne Rayanipuru mir. Kad pa bi izvedel čisto, nepopačeno resni-
ust- Kdo je bil v resnici moj
rT?“r .|ndor’ ve'ik um in sijajen Clo-ve . Odkril je zadnjo skrivnost poleta v vsemirje, zgradil vsemirsko vozilo, iznašel pogonsko sredstvo, ki zadostuje za polet v velike vsemirske daljave vse do sosednih planetov in mogel bi bil rešiti propasti vse zadnje človeštvo na zemlji, ako ne bi bil prav zaradi svojega uma na^ potu človeku, ki prekaša po svoji sebičnosti in temnih nagonih vse svoje pred nike do najbolj neznane preteklosti.«
»Yagiriju Seoniju.«
(Dalje jutri.)
Spomnite se CMD!
Stran 6.
»Veff er nffc«
Najprimernejša
^ '*	*'	"f*	J3	'	*>	*1?	>?>	h«‘t	*	W	<... $
i
k MBSjiBarč
*	-T'm-	^
kupite samo v knjigarni in pa pirnici
Pogonska sigurnost čistoča zvoka okusna oblika P°voi,na ce
odeiov
pMia se Mo\ Mb mu Maku Um,
opremljena ali prazna, tik ob morju, z krasno lego in razgledom, moderna stavba, davka oproščena, z velikim vrtom zasajenim z raznovrstnim sadjem: oranžami, citronami, manda-graip-fruit; cvetje, razne rože, palme; vinograd z različno plemenito trto. Nujno se proda radi zidave sanato-ai ; informacije se je obrniti na dr. Cvitanovič, Sarajevo. Aleksandrova 57.
Fino olivno
OLJE
Bt din 19.--, najiinejša kava. čaj, čokoladne specialitete, likerji, 5 kg-paketi za inozemstvo, »Kavalir«, Gosposka 28 12153-1
NOGAVICE
(lastni izdelki) rokavice, vo! na. odele, koce, zimsko Derilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (aolee tržnice). 9879-1
la CVETLIČNI MED
(točen) od din 15.— naprej. O. Crepinko,	čebelarstvo,
prodajalna čebelarskega društva Maribor, Zrinjskega trg št. 6.	9789-1
Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo.
10276-1
NAJCENEJE
pošilja v inozemstvo petktto-gramske pakete s salamami, prekajenim mesom »KAVALIR«, Gosposka 28.	12152-1
GOSPODINJE!
Domače kekse, sadni kruh in najfinejši mlečni kruh do ne-zvišani ceni dobite v pekarni Rakuša, Koroška c. 24. 12375-1
VINO
od 5 litrov naprej. Celcer, Košaki 73.	12378-1
CENJENE DAME!
za Božič in smučanje trajne kodre z Alfa-preparatom si-£«rno jamstvo. Salon Knez, Kneza Koclja ul. 24. 12379-1
DOLGI ZIMSKI VEČERI
posebno božični prazniki Vam postanejo prijetni, ako poleg drugega obložite mizo s Suhorjem in pravimi domačimi keksi, ki jih dobite v pekarni Čebokli, Glavni trg. 12389-1
POZOR!
Sanke vseh oblik, prvovrstna domača izdelava, Vam nudi kolarstvo Slavko Krabonja, Maribor, Aleksandrova c. 19. 12391-1
Stanovanle
STANOVANJE
soba in kuhinja, oddam s 1. Januarjem. Dr. Verstovškova 1, Pobrežje.	12381-5
SOBO IN KUHINJO
oddam. »Lovski dom«, nad »Tremi ribniki«. 12376-5
STANOVANJE
soba, kuhinja, shramba, vse pod enim ključem, oddam 1. januarja. Koseskega ulica 22 12382-5
MARIBOR
Aiekfantirova ul. 13
Te/efon 25-45
siuzdo aoan
PRAKTIKANTKO
zmožno slovenščine, nemšči-
Tn,CAnlI/1	---ne, strojepisja, stenografije,
TRISOBNO	STANOVANJE takoj sprejmemo. Ponudbe
oddam mirni	stranki.	Franko- j pod »Tezno« na oglasni odd.
12383-5 i »Večernika«.	12352-9
panova 11.
TRISOBNO STANOVANJE j
blizu parka, južna lega, prvo i nadstropje, oddam s 1. ianu- j arjem 1940. Vselitev je takoj! mogoča. Vprašati ori Hlebšu-Koroščeva ul. 8.	12392-5
VAJENCA
za torbarsko stroko sprejme v učenje Ivan Kravos, Aleksandrova 13.	12362-9
TRISOBNO STANOVANJE
sončna lega, v drugem nadstropju. blizu parka, z vrtom in vsemi pritiklinami oddam 1. januarja 1940. Vprašati v hiši, Koroščeva 6, hišnik. 12393-5
DVOSOBNO STANOVANJE
v Maistrovi ul., II. nadstr., parket, z uporabo kooalnice. oddam s 1. januarjem 1940. Poizvedbe Hlebš, Koroščeva ulica 8.	12394-5
Predam
2 ZDRAVNIŠKI KNJIGI
s slikami v italijanskem jeziku naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah oglasnega oddelka »Večernika«. 12371-4
ŠIVALNI STROJ
znamke »Kohler«, za krojače, dobro ohranjen, poceni naprodaj in motorno kolo znam ke Puch, 250 ccm. Edvard Kramaršič, Maribor, Valvazorjeva ul. 36.	12374-4
VINOGRAD
srednje-velik, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Gotovina«. 12384-2
Posest
HIŠA
novozidana, davka prosta, s posestvom v izmeri 5 arov, event. tudi brez posestva naprodaj. V hiši so tri sobe. kuhinja, veža, lena veranda, v kleti pralnica, krušna Deč, vodovod, možnost tudi elektrike, kapitala potrebno din 45.000. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	12372-2
PARCELO
kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Takoj«. 12385-2
Dotrpel je dan«, naš oče in ded, gospod
Mirko Kosi
šol. upravitelj v pokoju
pokopali ga bomo v četrtek, 21. decembra, ob 3. uri popoldne na mestnem pokopališču.
Maša zadušnica se bo brala v petek, ob 7. uri v stolni cerkvi.
Maribor dne 10. decembra 1939.
žalujoča rodbina Kosijeva.
DOBRO VPELJANO PODJETJE
v centru Maribora sprejme žensko ali moško moč za pisarno in blagajno. Plača 1400 din mesečno, kavcija 30.000 din. Pismene ponudbe pod »Stalna služba« na oglasni odd. »Večernika«. 12370-9
ČEVLJARSKEGA POMOČ. NIKA
sprejmem. Franjo Kojc, Radvanjska 31, Studenci. 12373-9
DOBRO ŠIVILJO
sprejmem na stalno delo. Gre gorčičeva 14-11, vrata 6. 12390-9
lokal
LOKAL
velrk, suh, svetel prostor, za skladišče ali delavnico, noce-ni oddam takoj ali po dogovoru. Naslov v oglas. odd. »Večernika«.	12380-14
ICam, ft/e?
NAJBOLJŠA VINA za dom z znatnim popustom
dobite pri Senici, Ulica kneza Koclja. Jutri sobota Jetrne klobase, divji zajci in fazani. 12179-17
PRI PLAUCU igra dnevno damska kapela. 12377-17
10 novih
od katerih so pomembe vredni sledeč« apa
SUPER m
minimalna uporaba, veliko izkorišč
4 kovinaste cevi,
3 valovne dolžine,
din 3.150”
SUPER 210 OR, komforten ali ne drag, 5 kovi"38*^ ceri
SUPER 330 DH
magično	oko,	3	valovne
dolžine, avtomatižn
iskanje postai
din 4.W"
• ne pOs!u'
vrhunec radio-Drodukciie za rp7Vaie -<7*
---------------------------
M. Ozvatič, Maribor, ^a^°va.^ui|ea
ZASTOPSTVA:	___________
Janez Nemec, Murska Sobota, Aleksandre*
Božični okraski ■
Posebnost; Božična kolekcija, 70 kom., samo
wonb°n' polnjeni čokoladn*
3®
din
1
Delikatese, špecerija, koloniale	|||||||1lH^
Kupim
PARNI STROJČEK
dobro ohranjen, za 6—8 let starega dečka kupim. Naslov v oglasnem odd. »Večernika« 12369—3
iAA*
Nova manutaKturna trgovina
Jurič Ivan
Maribor ^ Korošica c. 19
to
»lazili sV'
f
Dotrpela je najina draga
mama
starosti 67 let, previdena
rC-	,	bO	V
Pogreb nepozabne Poko‘“ mrtvaŠ' ,, 20. t. m., ob 16. uri, « mestne
- *---■•	t.	n*-’
bo brala 21 ■
1939.
do.
nice na Pobrežju
Maša zadušnica se - -ob 7. uri v magdalensk. cerkv.
V 111»® — -
Maribor, Jesenice, Krško, 19- e
France Weissenstei«? Anica, poroč. Humar,
Umrl je danes dopoldne mož, oče, stari oče, gospod
Škarabot Blaž
sodni zvairičndk.
o^hrežiu na fr
Pogreb bo v srebo ob pol 16. uri iz mrtvašnice na rovi	.
pokopališče.	,939.
Maribor, Marenberg, Sv. Anton v Sl. gor. dne 18. decem FaflJka,
Antonija, žena; France, ing chem., Miro, sodnik, sinova
Marija, Andrejček, Marta, vnuk, vnukinji »n oso**"
sin3
.bi;
nokoP1*^ cen*«' "A 11. **
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru, oe vračajo. —• Uredništvo in uprava: Mtiribpr,
Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — OgI«s* P® Kopališka ulica 6, — Telefon uredul&tva »lev. 2^-67 in uprave Sfcv. 2§-GZ. - P«š^ Cc