Frane Jožefove ljudske šole v Ljutomeru. Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta 1900/1901. Maribor, 1901. VSEBINA. Stran A. Predgovor...............................................................................55 li. Ljutomerska ljudska šola ol> koucu XIX. stoletja.................................,r> C. Šolska poročila : I. Letopis za šolsko leto 1900/1901........................................ 1" II. Krajni šolski svet....................................................... III. Učiteljstvo.............................................................. IV. Razrcdba učnih predmetov in ur . . . . 15 V. Učne knjige..............................................................1*> VI. Učila..................................................................... VII. 1’rogledni izkaz šolo obiskujočih otrok..................................18 Vlil. Imenik učencev in učenk...............................................-O IX. Oznanilo za šolsko leto 1901/1902 ........................................21 A. I3 recimo vor. utomerska šola jo izdala že več letnih poročil. I’rvo tako poročilo ljutomerske -— takrat glavne — šole je izišlo koncem I. 1866. z naslovom: „Erster Jahresbericht der Haupt- und l'nterrealschule zu Luttenberg am Schlüsse des Schuljahres 1866“. Tz poznejših časov (1872 1874) sem našel: „Letno poročilo narodne šole v Ljutomeru“. Leta 1889. pa je začelo ljutomersko učiteljsko društvo izdajati „Letno poročilo narodnih šol v ljutomerskem okraju“, katero je izišlo tri leta zaporedoma in sicer 1. 1889., 1890. in 1891. Vsa ta poročila bila so sploh zanimiva in poučljiva ne samo za mladino, ampak tudi za odrasle. Le škoda, da učiteljsko društvo ni moglo izdavanja šolskih poročil iz denarstvenih ozirov nadaljevati, kajti ravno od I. 1891. naprej je ljutomerska šola v vsakem oziru častno napredovala in po »složnem delovanju dobila nov dom v krasni učilnici. Zaradi tega hočem v letošnjem „Letnem poročilu“ po kratki zgodovini ljutomerske šole podati pregledno sliko njenega razvitka v minulem desetletju. Janez Ev. Robič, ravnatelj. B. Ljutomerska ljudska šola ob koncu XIX. stoletja. Črtice iz ljutomerske farne in šolske kronike.1 Wa slovenskem Štajerskem se je redko kje tako rano mislilo in toliko storilo za odgojo in pouk mladine, kakor v Ljutomeru. ° Ne le, da se zamore ljutomerski trg ponašati z najstarejšo šolo na deželi, se je šolstvo v Ljutomeru v teku let tudi vedno bolj razvijalo in v novejšem času tako razvilo, da dandanes zavzema ljutomerska šola med šolami na slovenskem Štajerskem v vsakem oziru edno najodličnejših mest. Kdaj je bila šola v Ljutomeru ustanovljena, nam sicer ni znano, a toliko je gotovo, da so Ljutomeržani lastno šolo imeli že v sredini Iti. stoletja. Nek ccrk v ciio-v iz i tacij sk i zapisnik od 1.1545. namreč trdi, da je imel župnik v Ljutomeru poleg dveh duhovnih pomočnikov vzdrževati tudi ednega učitelja („Schulmeister“). Ime tega učitelja nam ni znano. Najstarejši tržki zapisnik v Ljutomeru navaja dne 25. januarja 1591. I. šolo z učiteljem Janezom Hcrličom. Tudi v poznejših tržki h zapisnikih je šola večkrat omenjena, ravno tako tudi učitelji, ki so v njej poslovali ter ob ednem službo organista opravljali. .Marsikateri učenec in gojence te prvotne šole v Ljutomeru je pozneje v čast domovini dospel do višjega stanu. Ta prvotna šola, ki je bila deloma lesena, je dne 7. maja l(i8!). I. pri velikem požaru pogorela. Pa že 1. 1 (>!)() so dali Ljutomeržani šolo zopet postaviti, oziroma popraviti. L. 1725. so postavili novo šolo, katero so 1. 1757. zopet popravili iu jo tako povekšali, da se jc lahko večje število otrok v njej poučevalo. Ko je blaga cesarica Marija Terezija s svojo reformacijo šolstva, zlasti pa z občnim šolskim redom za normalne, glavne in trivijalne šole z dne (i. decembra 1774. 1. ustanovila šole po mestih in deželi, postala jc tudi šola v Ljutomeru, ki je bila do tje bolj zasebna, javna. V dobi cesarja .ložefa 11. je dobil Ljutomer novo učilnico, ki je bila I. 17S(i. blizo farne cerkve postavljena tam, kjer je do 1. 1893. bila dekliška šola in je zdaj mežnarija hišna št. 100. Isto so I. 1805. popravili. Ker pa je število učencev vedno bolj rastlo, bilo je treba misliti na razširjanje šole. L. 1824. so se začele dotične obravnave 1 Ljutomersko farno kroniko je spisal veleč, gospod župnik in kn. šk. duh. svetovalec Matej Slekovec pri Sv. Marku niže Ptuja. Ljutomersko šolsko kroniko sta spisala f nadučitelj Jožef Horvat do I. 1892. in ravnatelj Jane/ Kv. Robič od 1. 1S!)3. naprej. in 1. t826. so postavili na cerkvenem trgu ne daleč od starti sole novo dvora/redno šolo hišna št 110, ki je zdaj lastnina g. poštarja Mauritscha. Istočasno (1824 1827) so tudi pri podružnici v Oezanjevcih postavili in otvorili novo šolo za bližnje občine ljutomerske fare. Pa tudi ljutomerska dva razreda kmalu nista več zadostovala; 1. 1844. so priredili tretji razred. Posebno zanimanje za šolo so kazali Ljutomeržani s tem,- da so vse potrebno oskrbeli in se tako dolgo potegovali, dokler njih trivi-jalna šola ni bila 1. 1860. povišana v glavno šolo. Z začetkom šolskega leta 1860/61 je bil v občinski hiši otvorjen četrti razred. Po takem obhaja naša šola letos svojo 40 letnico kot štirirazrcdnica. Istočasno se je vsled oporoke blagega dr. Ivana (iottweissa pridružila glavnej šoli v občinski hiši še enorazredna meščanska šola. Ljutomeržani so potoin dne 3. septembra 1802. prosili ministerstvo, naj se meščanski šoli v Ljutomeru dovolijo iste pravice, kakor jih ima prvi razred realke. Po mnogih zaprekah se je preosnovila meščanska šola 1. 1863. v ednorazredno realko s pravico, dajati državno-veljavna spričevala. Z novimi šolskimi postavami in ukazi od I. 1868., 1869. in 1870. se je šolstvo popolnoma predrugačilo iu uredilo. Po takem je bila tudi glavna šola v Ljutomeru preobražena v štiri razred no ljudsko šolo in uvrščena v drugi plačilni razred. V tej novi dobi se je šolstvo v Ljutomeru naglo razvijalo; storilo je velik korak naprej. Do leta 1873. je bila ljutomerska šola mešana; v vseh razredih so se poučevali dečki skupno z deklicami. Od tega leta naprej pa so se polagoma ločile deklico od dečkov tako, da je bila 1. 1880. dekliška šola popolnoma ločena od deške šole, pod začasnim vodstvom nadučitelja deške šole; v dekliških razredih so bile nameščene učiteljice. Dekliški razredi so bili v poprej imenovani stari šoli hišna štev. 100 blizu cerkve. L. 1882. se je ustanovila nova šola na Cvenu, ki je dobila iz ljutomerske šole 67 dečkov in 69 deklic i/. občin Oven, Mota in Krupje. Obe ljutomerski stari šoli s svojimi tesnimi in vrh lega še neprimernimi sobami že davno niste vtič zadostovali ne glede na zahteve šolskih zakonov, tem manj še glede na število všolanih otrok. Oe tudi so iz vseli prostorov priredili šolske sobe, morali so vendarle spraviti nekaj razredov pod tujo streho. Zato so pa, kakor krajni šolski svet, tudi drugi farani vedno bolj spoznavali, da je v Ljutomeru novo šolsko poslopje neobhodno potrebno. Vsi so imeli najboljšo voljo, — a manjkalo je za stavbo potrebnega denarja in primernega prostora. A dobra volja je polagoma odstranila vse ovire. Ko so se I. 1888. vsi narodi na Avstrijskem pripravljali, tla bi dostojno praznovali 40 letnico vladanja njegovega Veličanstva našega cesarja Franca Jožefa L, sklenili so tudi Ljutomeržani ta za Avstrijo pomenljivi jubilej v smislu ljubljenega vladarja ovekovečiti z blagim činom, z zgradbo prepotrebne nove šole. Že meseca julija istega leta je e. kr. namestništvo v Gradcu javilo za Ljutomeržanc veselo vest, da je blagi vladar milostno uslišal prošnjo krajnega šolskega sveta ter dovolil, da se sme nova šola imenovati „Franc Jožefova šola“, za katero je ob enem velikodušno daroval 4000 gld. Z ozirom na ta velikodušni dar sme se presvitli cesar imenovati začetnik in ustanovnik nove šole v Ljutomeru. Za zgradbo te šole je na dalje daroval v spomin cesarjeve 40 letnice ljutomerski okrajni zastop 3500 gld. in ljutomerska okrajna posojilnica 1000 gld. Za stari dve šoli je krajni šolski svet dobil po dražbi 10.711 gld., ostalo za zgradbo šole in za notranjo šolsko spravo potrebno vsoto v znesku 26.000 gld. pa si je šolska občina, obsegajoča občine trg Ljutomer, Slamnjak, Pristava, Presika, Noršinci in Kamonščak izposodila pri mariborski hranilnici. Poiskati in pridobiti primerno stavbišče, sc je dolgo časa trudil -v la namen izvoljeni odbor. Konečno se je 1. 1889. posrečilo krajnemu šolskemu ogledu g. Ivanu Kukovcu, pridobiti prav primerno in mirno stavbišče višje trga, katero je tudi obveljalo in se za novo šolo nakupilo. Tržka občina pa je svojo parcelo, ki veže trg s stavbiščem, darovala krajnemu šolskemu svetu za napravo poti iz trga k novi šoli. Ker je bilo treba načrte večkrat predelati in tudi niso bili pravočasno odobreni, začela sc je zgradba Franc Jožefove šole še le v spomladi I. 1892. Gradbo je prevzel stavbarski mojster Jožef Micbftl iz Gradca za 43.800 gl.. Postavil jc krasno poslopje, stoječo na majhnem griču, raz kateri se vidi celo Mursko polje in Prekmursko do ogerskih bregov. Vzvišani nad tržke hiše sc dviga ta velikanski šolski dom, ki je šolsko občino stal sicer čez 46.000 gld., a jc in ostane njeni ponos. Poslopje obsega 10 šolskih sob, telovadno dvorano, zbirko učil, knjižnico, posvetovalnico, pisarno in stanovanja za nadučitelja in šolskega sluga. Tik šolskega poslopja, obdanega z lepotičnimi nasadi, nahajajo sc šolski vrt /, drevesnico in trsnico, domači vrt za nadučitelja in igrališče za šolske otroke. Vse šolsko zemljišče je lepo arondirano (zloženo) in meri 94 a 66 m3. Franc Jožefova šola je bila v jeseni 1. 1893. popolnoma zagotovljena in 12. nov. istega leta v prisotnosti c. kr. dvornega svetovalca pl. Taubenberg po cerkvenem obredu slovesno blagoslovljena in otvorjena; drugi dan 13. nov. se jc začel redni pouk v novi šoli. Daj Bog, da bi duševna korist te nove šole ljudstvu povrnila obilne stroške, da bi se otroci v tej lepi in prostorni šoli učili veliko lepega in koristnega in da bi zrni raj ves pouk prešinjal duh krščanski ; potem smemo upati, da bodo iz te šole izhajali otroci kot dobri katoličani, zvesti državljani in zavedni rojaki! Z žalostnim srcem moramo tukaj omeniti, da izmed učiteljev, ki so se nove šole najbolj veselili, dva nista več med živimi. Nadučitelj Jožef Horvat, kateri je imel kot načelnik krajnega šolskega sveta največ skrbi zaradi zidanja nove šole in se je te zelo veselil, ni videl dovršene zgradbe; usoda je odločila drugače — umrl jc naglo dne 17. jan. 1893. I. na srčni kapi. Na njegovem grobu so se spominjali preč. g. dekan Ivan Skuhala v srčnih besedah plodo-nosnega delovanja pokojnikovega. Za nadučitelj oni Horvatom preselil se je tudi učitelj Jožef Freuensfeld v boljšo domovino. Ta je siccr doživel otvoritev nove šole, a poučeval jo v nji samo 5 dni; vsled bolezni na želodcu šel je 18. novembra na dopust in je umrl v cvetu svoje dobe dne 23. decembra 1893. I. v Pragi. Pokojnik je bil u zore n učitelj, nadarjen in marljiv pisatelj in pesnik in velik prijatelj mladine, za katero je priobčil mnogo mladinskih spisov. Predraga tovariša naj počivata v miru. blag jima spomin ! L. 1894. je oskrbel krajni šolski svet novo šolo z novo zbirko učil, ki jo stala 1)1 izo 501) gld.; zastopani so vsi predmeti ljudske šolo. Bogata in dobro urejena zbirka učil je glavni pogoj za nazorno .pospeševanje in ložje umevanje pouka. L. 1895. je dobila telovadna dvorana svojo opravo. Vse telovadne priprave je izdelala graška tvrdka Hclml/ in Kiillsch; stale so 780 gld. Tudi telovadba je potrebna in koristna ; ona krepi telo ter mu pridobi spretnost in gibčnost v držanju in kretanju in jači pogum, da se čvrsta ohranita duh in telo. V jeseni I. 1895. jo dobilo za šolski vrt določeno zemljišče novo močno in visoko ograjo, katera jo stala 272 gld. Iz tega ograjenega zemljišča se je priredil lep šolski vrt, kateri se s svojimi dohodki že sam vzdržuje. Šolski vrt služi pred vsem vzgoje,-valnemu in prirodopisnomu pouku; v tem, kakor tudi v kmetijskem oziru so ednakomerno vrojeni in umno obdelovani šolski vrti velikega pomena. Tako jo naša šola polagoma dobila vse, kar zahteva šolska postava, za kar se imamo zahvaliti veliki požrtvovalnosti našega krajnošolskega sveta, kateri so za šolo vedno hvalevredno zanima. Šolsko leto 1895/189(5 nam je prineslo dva imenitna obiska. Dne 9. novembra 1. 1895. je prišel g. c. kr. deželni šolski nadzornik Viljem Linhart; ta dan si je ogledal vse šolske prostore, drugi dan pa je nadzoroval pouk v vseh razredih. Dne 27. junija 1. 1896. pa se je pripeljal Njega vzvišenost c. kr. namestnik marki Bacqueliem ter si ogledal šolo; obiskal je tudi vse razrede med poukom. Na oba gospoda jo napravila šola od zunaj in znotraj prav ugoden utis in sta sc še posebno o prav povoljnib uspehih nemškega pouka pohvalno izrekla. Leto 1898. nam je prineslo razne šolske svečanosti, deloma veselo, deloma pa tudi žalostne. Dno 5. julija smo obhajali v farni cerkvi slovesno blagoslovljenjc novih šolskih zastav; eno ima deška šola, eno pa dekliška. Prva je iz rudečega svilnatega damasta s podobama sv. Alojzija in Jezusa, prijatelja otrok ; druga pa je bela s podoboma Lurske Matere Božje in angolja varita. Obe imate krasna traka v avstrijskih in cesarskih barvali z napisom: „V spomin cesarjeve 50-letnice 1848 1898.“ Ravno v ta namen je šolski ravnatelj ti zastavi mladini omislil s pomočjo blagih šolskih prijateljev in prijateljic. Obe zastavi stanete 130 gld. in ste bili izdelani v Ljubljani. Po šolski maši so preč. gospod dekan zastavi blagoslovili in v prav srčnem in patrijotičnem nagovoru razložili otrokom pomen te svečanosti. Ob koncu nagovora so otroci zapeli cesarsko pesem. Kumici ste bili preblagorodna gospa soproga okrajnega glavarja Marijana pl. Supanchich in velečastita gospa načelnikova soproga Terezija Kukovec. Gospod okrajni glavar zadržan se te svečanosti vdeležiti, čestital je pismeno šolskemu ravnatelju na prireditvi te lepe patrijo-tične slovesnosti. Dne 12. julija 1898 so se pripeljali milost, knezoškof dr. Mihael Napotnik v Ljutomer na birmovanje, katero se je vršilo drugi dan 13. julija. Tretji dan 14. julija pa so počastili tudi Frane Jožefovo šolo s svojim obiskom. Ogledali so si vse šolske prostore ter se za vse šolske naprave prav živahno zanimali, poslednjič so šolskemu ravnatelju izrekli svojo veselje na složnem sodelovanju učiteljstva s častito duhovščino. Od 11. do 18. septciybra oznanjala je na šolskem poslopju vihrajoča črna zastava prežalostno vest, da je našo cesarsko hišo, kakor tudi vse avstrijske narode zadel strahovit udarec: Njeno Veličanstvo presvitla cesarica Elizabeta — umorjena dne 10. septembra v Genevi. Šolska mladina je imela dne 5. novembra cerkveno opravilo za pokojno preblago cesarico. Dne 2. decembra smo praznovali zlati jubilej preljubega cesarja Franca Jožefa I. in sicer zaradi prežalostnega dogodka v cesarski liiši ne tako veselo, a nič manj prisrčno, kakor je bilo nameravano. Že poprejšni dan je vihrala na šolskem poslopju cesarska zastava. Na predvečer je bilo šolsko poslopje razsvetljeno; na 52 proti trgu obrnjenih šolskih oknih gorelo je 1.4(S lučic. Drugi dan se je darovala v farni cerkvi slovesna sv. maša, pri kateri je bila navzoča šolska mladina s svojimi jubilejnimi zastavami in z učiteljstvom. Po sveti maši smo se vrnili v okrašeno telovadno dvorano, kjer se je vršila šolska slavnost. Šolski ravnatelj je imel primeren govor. Potem se je z navdušenostjo zapela prva kitica cesarske pesmi in po tej so se razdelile dečkom jubilejne svetinje, deklicam pa jubilejne podobe presvitlega cesarja in cesarice. Najrevnejši otroci pa so bili obdarovani z obleko in obuvalom. Jubilejne spominke je daroval krajni šolski svet, vse drugo pa blagi šolski dobrotniki. S tem je bil končan slovesni dan, ki ostane v trajnem spominu učiteljstvu in otrokom. Ravno tako slovesno smo obhajali dne 18. avgusta 1900 sedemdeseti rojstni dan presvitlega cesarja, katerega naj podpira milost Božja in pa ljubezen vseh avstrijskih ljudstev, ki jim je ne-izpremenljivo geslo: „Vse za vero, dom, cesarja!“ Naj se v žalostnih, kakor veselih dnevih povsod razlega pesem: „Bog ohrani, Bog ob-vari nam cesarja, Avstrijo!“ Ljutomerska Franc Jožefova šola pa naj kakor v minulem, tako tudi v novem stoletju cvete, raste in obilo dobrega sadu rodi, naj osobito deluje v duhu gesla našega predobrotljivega vladarja in vzvišenega zaščitnika naše šole: „Viribus unitis z združenimi močmi!“ Šolska poročila. I. Letopis 1900/1901. v Skolsko leto 1900/1901 se je začelo z vpisovanjem novincev v soboto H. novembra. V pondcljek F>. novembra se je služila šolska sv. maša; po maši je bila razdelitev učencev in učenk v posamezne razrede in oddelke. V torek (>. nov. sc je začel redni pouk. Zdravstveno stanje šolskili otrok in učiteljskega osobja je bilo v obče prav ugodno. Umrl ni nobeden učenec, a umrle so 4 učenke: Marija Husnjäk iz I. r. dne 1. decembra, Neža Puconja iz III. r. dne 5. julija, Marija Kapun iz II. r. dne 4. avgusta in Frančiška Lipovec iz II. r. dne 1!). avgusta. Prva je bila žrtva davice, zato jo niso mogle součenke spremiti k zadnjemu počitku, a pogreba druge so se vdeležile učenke z učiteljicami ter ji zapele žalostno nagrobnico; poslednjima dvema pa so podarile lepa venca kot zadnji pozdrav. Lahka jim zemljica! Dne 28. januarija zbolela je učiteljica Ana K a r ba-J a n ž ar in je dobila dopust do konca šolskega leta. Nadomestoval jo je učitelj Franc čeli, združivši oba prva razreda (dečke in deklice) v eden razred. Dne (i. maja je pregledal g. c. kr. deželni zdravstveni nadzornik dr. Ludovik 1’ossck celo šolo in se je o snažnosti in pr»',zračenju šolškib prostorov pohvalno izrekel. Dne 11. maja in 15. julija je c. kr. uradni zdravnik g. dr. Pavel Varda v šoli cepil koze,. «Šolsko obiskovanje je bilo v zimskem tečaju bolj ugodno kakor v poletnem. Akoravno so se v poletnem času podelile 30 dečkom in 24 deklicam posebno polajšave, vendar še so nekateri stariši brez postavnih vzrokov in brez opravičenih izgovorov preveč pridrževali svoje otroke doma. Izgovarjajo se navadno s čuvanjem manjših otrok, pašo, poljskim, vinogradnim in domačim delom, a pri tem pa ne pomislijo, da s slabim in nerednim obiskovanjem šole svojim lastnim otrokom največ škodujejo, ker pri takem obiskovanju učiteljstvu ni mogoče doseči dobrih uspehov. Stariši, pošiljajte otroke redno in marljivo v šolo! »Šolska naznanila o napredovanju, nravnosti in pridnosti otrok so so razdelila dne 1. februarija, 2. aprila, 28. junija in 14. sept. V tem šolskem letu je imela šolska mladina sledeče cerkvene in bogoslužne vaje: a) god pokojne cesarice Klizabete je praznovala šolska mladina z učiteljstvom dne IS). novembra s sveto mašo in takisto rojstni dan prcsvitlega cesarja dne 19. avgusta (namesto v nedeljo 18. avgusta.) h) vsa šola se je vdeležila dne 25. aprila markovske, 13. maja križevske in (S. junija telovske procesije. <) pri sv. spovedi in sv. obhajilu je bila šolska mladina trikrat in sicer 27. novembra, 6. marcija in 24. julija. Dne 23. julija je bilo slovesno prvo sv. obhajilo. Gg. kateheta sta podarila prvGobhajancem krasne podobe v spomin „najlepšega dne njih življenja.“ Ogenj, kateri je nastal dne 7. junija v farni cerkvi in cerkvo znotraj zelo poškodoval, primoral je, da so se šolske maše za to šolsko leto popolnoma ustavile. Dne 13. avgusta se je vršila v cerkvi skušnja iz veronauka v navzočnosti preč. g. dekana, kateri so se o prav povoljnih in glasnih odgovorih otrok pohvalno izrekli. Dne 21. maja obhajala je šola svoj pomladanski prosti dan z izletom šolske mladine v bližnji Jeruzalem in Cerovec pod vodstvom svojih učiteljev in učiteljic in v spremstvu č. gg. katehetov. V Jeruzalemu smo bili pri sv. maši, katero so služili g. katehet Srabočan. l’o kratkem odpočitku in okrepčanju šli smo čez Veličane v Cerovec na dom slavnega rojaka-pesnika Stanko Vraza. Tukaj so hitro minevale popoldanske ure ob malem s pomočjo ljutomerskih dobrotnikov pripravljenem užitku, veselem petju in živahnih igrah v prelepi naravi krasnih ljutomerskih goric. Učiteljstvo je imelo vtem letu i) domačih konferenc, pri katerih so se razglašali razni došli dopisi in ukazi ter razpravljale druge šolske stvari, med katerimi omenino edinstvenost pri pouku in vzgoji. Učitelji deške šole so se ob četrtkih meseca maja in junija prostovoljno vdeležili poučnega tečaja na viničarski šoli na Kamen-ščaku blizo Ljutomera, kjer so slušali predpoldne prednašanja o sadjarstvu in vinogradarstvu; popoldne pa so imeli v teh strokah praktične vaje. Novoimenovani g. c. kr. okrajni šolski nadzornik Janez Dreflak v 1’tuji je nadzoroval to šolo letos prvokrat dne 21. in 22. avgusta. Njegov prednik g. nadzornik Janez Kann er, kateri je oskrboval nadzorovanje te šole skozi 24 let, bil je poklican s 1. junijem v Gradec v službovanje pri deželnem šolskem svetu. Kakor poprejšna leta, je tudi letos imela Franc Jožefova šola mnogo milih dobrotnikov in podpornikov. Vodstvo se jih s hvaležnim srcem spominja. Pred vsem je krajni šolski svet podaril 1 (M) K za knjige in slavna ljutomerska posojilnica 50 K za zvezke ubožnim šolskim otrokom. Iz c. kr. knjižne zaloge na Dunaju je dobila šola 105 knjig za ubožne otroke. V podporo ubožnih otrok je priredilo učiteljstvo tekom šolskega leta (11. novembra in 3. marcija) dve tomboli z čistim doneskom 208 K. Vsem blagim dobrotnikom in dobrotnicam izraža vodstvo v imenu šole in šolske mladine tem potoni srčno zahvalo s željo, naj jih Bog ohrani naklonjene naši šoli še mnogo let! V' proslavo 40letnice, katero obhaja naša šola letos kot štiri-razrednica, vršila se je v nedeljo 1. septembra po večernicah šolska veselica na vrtu g. načelnika krajnošolskega sveta Ivana Kukovca. — V soboto 14. septembra se je sklenilo šolsko leto s sv. mašo. l’o vrnitvi v šolo so se razdelila Šolska naznanila, letna poročila in iz-pustnice. (Sestavljen za triletno dobo 1900 1903.) Ivan Kukovec, načelnik okrajnega zastopa, imetnik zlatega zaslužnega križca itd., krajni šolski ogleda, predsednik. Janez K v. Robič, ravnatelj, predsednikov namestnik. Ivan Skuhala, kn. šk. duhovni svetovalec, župnik in dekan. Franc Mauritsch, c. kr. poštar, zastopa občino Ljutomer. Karol Spon da, ravnatelj v pokoju, zastopa občino Ljutomer. .M a k s H ö n i g m a n n, trgovec, zastopa občino Ljutomer. Janez Grč e k, posestnik, zastopa občino Slamnjak. Matija Puconja, posestnik, zastopa občino Pristava. Janez Kapun, posestnik, zastopa občino 1’resika. Vid Brunčič, posestnik, zastopa občino Noršinci. Martin Belec, posestnik, zastopa občino Kamenščak. Krajni šolski svet je imel v tem šolskem letu tri seje: 8. oktobra, 21. marca in 5. maja, v katerih se je a) sestavil proračun šolskih stroškov za leto 1901 (4120 K), b) pregledal šolski račun za preteklo leto 1900 o dohodkih (7205 K 20 h) in izdatkih ((>678 K 39 h), c) rešili so se našo šolo zadevajoči nasveti. II. Krajni šolski svet. III. Učiteljstvo. . februarja 180(> kot deficijent v Klattau-i na češkem. Janez Pajtlor, 1893 — 1804, zdaj župnik pri Sv. Ropertu, v Slovenskih goricah. Matija Vaupotič, 1803- 1894, zdaj župnik v Skomarjih. Jožef Ozmec, 1894—1897, zdaj župnik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Matevž Ose n jak, 1897—189S, zdaj slušatelj na graškem vseučilišču. Jožef Weixl, 1898—1899, zdaj župnik pri Sv. Križu blizu Ljutomera. Franc Berglez, 1894 1900, umrl 17. maja 1901 kot župnik v Tinjali. bj Učitelji: (J ali rij el Postružnik, 1848 1891, zdaj v pokoju. Jožef Horvat, 1879 1893, umrl 17.januarja 1893. Jožef Kr eue n sfe 1 d, 1883 1893, umrl 23. decembra 1893. Franc Dernjatscli, 1889 1894, zdaj na ljutomerski nemški šoli. Ivan Vrščaj, 1894 1.89(5, zdaj učitelj v (iorici. .1 ožef S I uk ove«, 1898 1899, zdaj uradnik pri železnici. c) Učiteljice: Barbara llöcli tl, 1.885 1891, zdaj na Koroškem. Hermina Lapajne, 1893 1894, je izstopila. Ivana Kralj, 1894 1895, zdaj v »Središču. Matilda Kavčič, 1895 1896, izstopila. Berta Jluber, 1892 1.893, 189(5 1897, izstopila. IV. Razredba učnih predmetov in ur. Razredba po urah Učni predmeti 1. razred II. razred lil. razred IV. razred CO O 05 O O O deck r—1 r* O) r0 dečk: 3 dečki 3 >o 3 03 Veronauk 2 2 2 2 a 2 2 2 j , Citanje 0 5 r> 5 4 4 4 4 Pisanje 4 4 3 a 2 2 2 2 Nazorni uk . . . - . . 2 2 2 2 — — - Slovnica — — 2 2 2 2 2 2 Pravopis in spisje 1 1 2 2 2 2 3 »> 1 O ; Računanje in inerstveno oblikoslovje f> 4 5 4 4 4 4 4 1’rirodoznanstvo (prirodopis in pri-rodoslovje) — — — 2 2 : 2 2 Zemljepis in zgodovina.... — — — 2 2 3 3 Risanje — 1 1 3 2 H 2 Petje 1 1 1 1 i 1 1 1 Telovadba (za dečke zapovedana, za deklice ne/zapovedana) . — — 1 — 2 — 2 — Ženska ročna dela za deklice — —■ — 2 »» o — 3 Število učnih ur na teden . 20 H) 24 24 2t> 2(> 28 28 i Opomba. Učni jezik je slovenski; nemščina je učni predmet v II., III. in IV. razredu in so poučuje vsporedno s poukom v materinščini in sicer v čitanju, pisanju, nazornem uku (govorne vajo), slovnici, pravopisju in spisju, računanju in zeinljepisju. V. Učne knjige. I. razred (I. šolsko leto). Učni jezik: Koprivnik-Majcen, Začetnica, cena 50 li. Računanje: Močnik, Računiea, I. stopnja, 30 li. II. razred (2. in 3. šolsko leto.) Veronaiik: Mali katekizem, 80 h. Knccht-Skubala, Zgodite sv. pisma, 52 li. Učni jezik: Drugo berilo in slovnica, 70 h. Nemški jezik: Schreiner-Hezjak, Prva nemška vadnica, 70 h. Računanje: Močnik, Računiea, I. stopnja, 30 li, II. stopnja, 40 li. III. razred (4. in 5. šolsko leto). Veronaiik: Veliki katekizem, 80 li. Schuster - Lesar, Zgodite sv. pisma, 1 K. Učni jezik: Tretje berilo, 80 h. Nemški jezik: Schreiner-ISezjak, Druga nemška vadnica, 1 K 60 li. Računanje: Močnik, Računiea, II. stopnja, 40 h. IV. razred (6. do 8. šolsko leto). Veronauk: Veliki katekizem, 80 h. Schuster - Lesar, Zgodbe sv. pisma, 1 K. Učni jezik: Končnik, Četrto berilo, 1 K 20 h. Končnik, Slovenska slovnica, 90 h. Nemški jezik: Ullrich, Lesebuch IV. Tlieil, 84 h. Tretja nemška slovnica, HO h. Računanje: Močnik, Računiea, III. stopnja, 50 h. VI. Učila. i. Zbirka za posamezne učne predmete. <0 Veronauk: 40 podob slikovne biblije. I>) Učni jezik: gibljive črke, tablice zlogovanja, 18 podob živali za nazorni uk, pole s podobami za šolo in dom. <•) Nemški jezik: 12 slik za nazorni uk in govorne vaje. antropologiških modelov (glava z živci, glava z možgani, oko, uho, zobovje, trup), (5 zootomiških preparatov (preobrazba zelene žabe, karp, jezerska školjka, preobrazba hrošča, bučela, sviloprejka, atlas živalstva, H botaniški modeli (kal rženega zrna, 24 jedljivili gob, 24 strupenih gob), herbarij kriptogamov, atlas rastlinstva, 300 rudnin, model kristalov (6 glavnih oblik), imitacija 24 žlahtnih kamenov, atlas rudninstva. J) Pri rodoslovje: 8 toplomerov, 2 tlakomera, fizikališki aparat (45š>ev.), kemiški aparat (37 štev.), botaniška lupa. mikroskop. to p **i IO - 1 IO IO 05 4— o< Ü« deklic Si VII. Pregledni izkaz Franc Jožefovo šolo obiskujočih otrok. a) V zadnjem desetletju 1891/1892-1900/1901. b) Ob koncu šolskega leta 1900/1901. 1900/1901 1 Deška « a z r e šols d i Dekliška šola U a z red 'J? CÖ o CS1 \ >• 1. II. III. IV. s k u 1. u. III. IV. 'Jj a o, =3 C/D ■ Odpustnico je do- bilo .... | Odliodnicojc dobilo. . . . Sposobnih/,nvišji razred, ozir. :•!() 30 24 24 54 oddelek Nesposobnih za višji razred, 41 Sli lil 33 221 44 71 r>4 30 199 420 ozir. oddelek . »> 5 <8 7 23 4 13 17 5 39 (12 Nerazredjenih je ostalo . H 2 2 3 13 4 3 7 1 15 28 Posebne polaj- šave je imelo (glej opombo) 2 9 (+2D 11 3 13 H 'O ll> 27 (+:t2) Izstopilo, ozir. preselilo . Umrlo. 2 o -I • > 0 1 2 2 3 1 8 4 17 4 »Skupaj . . . od teli ima prav dober napre- 52 m 77 82 307 r»o 91 85 73 3( )5 <»12 j dek .... 7 9 (i 10 32 . novembra se začne redni pouk. V Ljutomeru, meseca septembra 15)01. Janez Ev. Robič, ravnatelj.