»m^SSEDGER« GLP5ILO SLOVEfìCEV; \J PUSTRfìllJI "Registered by Australian Post — Publicationa No. VAW 1215" CATEGORY A LETNIK 35 ŠTEVILKA 4 APRIL 1990 ZA NAMI JE VELIKI KULTURNI, RAZVEDRILNI IN ŠPORTNI DOGODEK, KI GA JE ORGANIZIRAL SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ V VIKTORIJI S POMOČJO VSEH ODMEV SLOVENSTVA NA PETI CELINI..... SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Na 10. in 11. marca je naša mala Slovenija praznično obhajala svoj drugi vseslovenski tabor v Avstraliji. Nekaj čez dva tisoč ljudi je prisostvovalo kulturnemu in razvedrilnemu ter športnemu dogodku v Melbournu. Sveže melbournsko jutro je v soboto 10. marca že zgodaj zjutraj pozdravilo prve goste, ki so večinoma potovali celo noč in prišli iz glavnega mesta Avstralije Canberre, našega največjega mesta Sydneya ter preko vinorodnih planjav iz Adelaida. Dan poprej pa smo na letališču pričakali skupino pevk iz daljne Zahodne Avstralije. Tekom dopoldneva so se nam pridružili še gosti iz Albury-Wodonge, sončne Riverine ter podeželskih mest in vasi Viktorije. Potem pa so vozila vsakih nekaj sekund prešla skozi, s slovenskimi barvami in cvetjem okrašen vaški trg, slikovita dvorana in domača "oštarija" so se začeli polniti in nekaj čez poldne je že tisoči gost stopil na to našo, nam tako dragoceno slovensko zemljo. Od osme ure zjutraj pa tja do poznega večera so se pomerjale ekipe slovenskih balinarskih društev, potem nekaj moštev v nogometu. Strelske družine, teniški navdušenci. Četudi so balinarji iz Adelaida in Canberre prebili celo noč na potu v Melbourne, so se njihove ekipe, poleg domačih in istrijanskih zelo dobro izkazale. Ko so drugi dan v nedeljo popoldne delili težko zaslužene pokale, je navdušena množica toplo pozdravila priznanja. Po stari slovenski navadi in običaju smo začeli tabor s slovensko službo božjo, ki ji je prisostvovala nabito polna dvorana ljudi. Avstralske goste, predstavnike slovenskega življa po Avstraliji pa so pozdravile brhka dekleta v slovenski narodni noši s kruhom in soljo. Kako ponosno so vsi kazali pripeti slovenski nagelj, simbol naše narodne skrinje. Začela se je kulturna akademija, ki je pokazala slovensko preteklost, sedanjost in bodočnost. Navdušeno ploskanje je spremljalo naše "tradicijonalno" stare plese, folkloro in prizore iz slovenske preteklosti, ki so pokazali mladini rodovom ponos našega izropila. Pozdravna nagovora predsednika SVETA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ VIKTORIJE in predsednice gosti te ljskega društva SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE sta prenesla pozdrave in naša čustva v srca vseh pričujočih ter povdarila pomen tistih slovenskih taborov, ki so pred sto leti započeli prebujati slovensko narodno bistvo naših prednikov, tistih taborov, ki danes na tej oddaljeni peti celini krepijo našo narodno zavest in samobitnost slovenskega kulturnega prostora. Še celi dan je odmevala slovenska beseda, pesem in glasba iz našega grička in se prelivala v jesenske barve avstralske jeseni. Naše pridne mamice, ki so to sveto slovensko izročilo prinesle na avstralska tla in ga tukaj tudi ohranjajo in vlivajo v srca (Nadaljevanje na st. 3) NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI P.O. Box 56, ROSANNA. VIC. 3084. TEL: 459.2163 LASTNIK-PUBLISHER SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O. Box 185 ELTHAM. VIC. 3095. Uredil - Edited by Editorial Committee: Anica Markič, Peter Mandelj, Vasja Ćuk. Jana Lavrić, Milena Brgoč. Upravni Odbor: Peter Mandelj (Administracija), Vasja Čuk (Tehnično izoblikovanje), Jana Lavrič (Knjigovodstvo in korektura), Milena Brgoč (Odprava), Anica Markič (Dopisovanje), Sandra Krnel (English Section). Redni dopisovalci: Ivan Lapuh, Helena Leber, Ivo Leber, Marijan Peršič, Anica Markič, Marijan Lauko in Stanka Gregorič. Tisk - Printed by: D. and D. PRINTING Cena izvoda - Price: 2 dol. per copy. Letna Naročnina - Annual: Australia - 20 dol. Overseas - 32 dol. Vaše prispevke pošiljite najkasneje do 5. v mesecu. Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo. Za podpisane članke odgovarja pisec sam. V svetu slovenskih organizacij Viktorije zastopata SDM gospa Anica Markič in gospod Stan Penca, ker se gospod Penca ni mogel udeležiti sestanka pripravljalnega odbora za drugi slovenski tabor v Viktoriji, je gospa Markič vprašala če bi lahko jaz prišel na ta sestanek z njo. Povabilu sem se odzval, na sestanku sem dobil odgovornost za ko-ordinatorja kulturnega programa za tabor. Tabor bi v bodoče morda lahko imenovali tudi slovenski festival ali kaj podobnega, ker časi se spreminjajo, v angleščini zveni beseda festival kar v redu. S pomočjo kulturnih delavcev pri slovenskih organizacijah in verskem središču v Kew, ter posameznikov nam je uspelo sestaviti pester in jedrnat otvoritveni program, folkloro in petje. Tema otvoritvenega programa je bila primerna današnjemu času ko se slovenski narod v matični domovini prebija in rešuje komunizma in njegove nadoblasti. Program je bil sestavljen v stilu — Slovenci včeraj, danes in jutri. Slovesnost se je začela s sveto mašo, katero sta darovala skupno pater Bazilij in pater Niko. Program je bil pa sledeči: 1. Novo slovensko himno "Zdravice" je zapel pevski zbor SDM. 2. Avstralsko himno so zapeli fantje "Okker Oktet". Oba zbora je vodil gospod Branko Sosič. 3. Slovenci pod habsburžani - Prebujanje slovenstva — klic po združeni Sloveniji. Kraljevino Slovencev, Srbov in Hrvatov. Vojna — ter povojna diktatura komunistične oblasti. Sedanjost in klic po človekovih pravicah in demokraciji. 4. Zaključek je simboliziral lepšo bodočnost v obliki modernega plesa pomešan s slovensko folkloro, katerega je izvajala naša slovenska - avstralska mladina. Celotni program je bil prepleten z narodnimi plesi, petjerr, deklamacijo in malo humorja. Zastopane so bile vse slovenske organizacije iz Melbourna in Geelonga, ter verski center iz Kew. Priključilo se nam je tudi društvo iz Pertha. Prisrčna zahvala gre učiteljicam posameznih slovenskih šol, kot na primer: gospe Magdi Hribemik, sestri Petri Kropič, gospem Štefki Matkovič, Meti Lenarčič, Lenko, Dragi Gelt, Magdi Pišotek in Mariji Penca, ter posameznim mamicam nastopajočih otrok. Naj povem še to, da idejo za temo proslave je dala gospa Draga Gelt, za kar ji pripada posebno priznanje in isrena zahvala vseh nas, saj je vztrajala vse do zadnje minute in skrbela, da se je vse pravilno izteklo, nazadnje je dobila še žule na rokah ko je odpirala in zaüirala zaveso. Enako gre zahvala tudi vsem ostalim, ki ste kakor koli pomagali pri pripravah kulturnega dela pri drugem slovenskem taboru v Viktoriji. Kvaliteten nastop folklornih skupin v popoldanskem programu je pokazal koliko truda je bilo vloženo v priprave. Nastop pevskih zborov /večer ni zaostajal v kvaliteti. Pevski koncert so zaključili pevci kluba Jadran s slovensko narodno "Pri farni cerkvici" kjer so se pridružili vsi prisotni v dvorani. Vzdušje med nastopi je bilo magnetično, navzoči so z burnim aplavzom potrdili trud nastopajočih pevcev in olesalcev. V nedeljo se je kulturni program nadalieval s "Pokaži kaj znaš". Ta del programa je pripravil Viktor Lampe. Viktor je zbral toliko slovenskega talenta, da se navzoči niso mogli načuditi. Koliko mladih in starih rojakov se ie pokazalo na lepo pripravljenem odru. Oder je bil postavljen na vaškem trgu na vrhu slovenskega grička. Lahko rečem, da nam je uspelo pokazati našim rojakom in tujcem, da kulturno delo med Slovenci v Melbournu še ni zaspalo, če ravno včasih izgleda malo žalostno. Dokler bomo dajali eden drugemu, najprej poguma in nato priznanje za dosežene uspehe, se nam ni treba bati, da bi kulturno življenje med Slovenci v Avstraliji zamrlo. Osebno se želim zahvaliti vsem sodelu-iočim pri kulturnem programu, za razumevanje in potrpežljivost. Ni šlo popolnoma brez nesporazumov, na kraju se je pa vse lepo in pravilno isteklo. lep nozdrav - Stane Prosenak POKAŽI KAJ ZNAŠ Iz velikega interesa do "Pokaži kaj znaš", je pri SDM zopet nastopila prilika v imenu slovenskih društev Viktorije in posameznih klubov Avstralije. To ni nič čudno, kjer imamo mlade in ne tako mlade talente. Človek si ne more predstavljati kako siromašno kulturno življenje bi obstajalo brez raznih umetnikov ali samoukov in to so tudi dolžnosti voditeljev slovenskih klubov. Kako zanimiv je pogled na pevske zbore, folklorne skupine, posameznike, muzikante pri plesih in raznih drugih umetnikov. To je eden mojih prvih slučajev pri nastopu raznih talentov in se učim pri sodelovanju tega klubskega programa. Seveda, pa je tukaj tudi prostora za pomoč. Govoril sem z g. Brankom Sosič, pevovodja pri SDM, ter ga vprašal ako bi se pridružil, da bi sklicali sestanek staršev nastopajočih - to naj bi bilo za začetek - ter jih seznanili z nastopi "Pokaži kaj znaš", kateri naj bi se vršili med plesnimi pavzami, koncerti in še mnogo številnih prilik v bodoče. G. Branko Sosič je že pripomogel ob priliki tabora in tisti, kateri smo ga imeli priliko poslušati smo dobili zelo dober nasvet za mpredovanje. Predsednica SDM, ga. A niča Markič, me je naprosila za kratek opis o zasluženih priznanjih naših nastopajočih pri "Pokaži kaj znaš". Program je potekal ob priliki drugega vseslovenskega tabora v Viktoriji in se je vršil po približno naslednjem sporedu: 1. Simon Vogrin iz East Doncaster se je prvič predstavil publiki pri "Pokaži kaj znaš". Čudovito dobro igra za samo dve leti igranja na "fraitonarco". 2. Frank Petelin je na Slakovo harmoniko zaigral domače viže - ima zelo veliko bodočnost. 3. Kristina Cestnik - "multi-talent" s prijaznim nasmehom, upam, da bo Slovence zabavala še dolgo let. 4. Lenti Lenko - igranje na "keyboard", resnično zavzet za ta instrument in mu želimo veliko sreče v bodočnosti. 5. Ga. Marcela Bole - samorastnica pesnitev je posebno za ta program napisala pesem "London bridge", blizu Port Campbell, kateri se je pred kratkim porušil in "Ti boš delal 'over-time', jaz pa samo 'part-time". 6. G. Ivan Lapuh je napisal črtico o vinskem bratcu, katerega je osebno poznal v svoji mladosti. Opisal je vse kar je pijan- GRAPHIC HRT Specialising in all print ready art work and graphic designs. Vasja Chuck 115 KARINGAL DRIVE, GREENSBOROUGH, 3088 TELEPHONE: 434 5768 Člani SPSK Jadran - od BBQ na oder - pri "Pokaži kaj znaš" ček govoril in storil, da je prišel do dobre kapljice. Ivan je naš redni dopisnik pri Vestniku. 7. G. Frank Arnuš se je s štiri vrstno "fraitonarco" korajžno in veselo podal v češko polko in domači valček. 8. G. Frank Uršič se je predstavil z igranjem na harmoniko. On je bil eden tistih, ki me je leta 1973 učil vrve note na Lubasovo harmoniko. 9. Lidia Lapuh - vokalno in "keyboard". Zelo mvdušena deklica pri petju in igranju poznanih melodij. 10. Slavko Blatnik - ima na harmoniki svoj gladek in lahki tek pri igranju polk in valčkov. 11. Lenti Lenko je zaigral - "Za bolezen so zdravila" - njemu sta se pridružili dve lepi poslušalki ter zapele znano slovensko pesem, kateri petju smo se pridružili tudi vsi navzoči. 12. Sabina Vogrin - "key-board". Poleg tega se Sabina uči tudi igranje na klavir in petje. Upam, da jo bomo videli še večkrat, tudi ona ima zelo dobro bodočnost. 13. Kristina Cestnik je za svoiesa očka, Matija, zapela pesmico za rojstni dan. Matija je vsa dogajanja dveh dni na tabom posnel tudi na "video", ravno v nedeljo pa je praznoval 50. letnico. Vse najboljše in še na mnoga leta, od nas vseh! 14. Oče in sin, oba Franka Petelin, sta skupno zaigrala nekaj lepih domačih viž. 15. Tony Poklar - "fraitonarca". On je pravi veseljak v vsaki družbi. Njegove melodije so se slišale vse do BBQ kjer so člani kluba Jadran bili zaposleni, ter je s svojim, igranjem privabil na oder skoraj ves pevski zbor in kuharje - veselo so zapeli nekaj domačih melodij. To je bilo veselje! 16. Slovensko društvo Perth so predstavile kot trio: Hela Žigon, Zlata Agrež in Mary Stockbouer. Mary je "multi-talent" - igra klavir, organ, poje v avstralski "Capella Group" in je učiteljica slovenskega pevskega zbora v Perth-u. Želimo jim mnogo sreče in se zahvaljujemo za njihov nastop. Kristina Cestnik Tudi vsem ostalim, ki so prispevali pri "Pokaži kaj znaš" prav lepa hvala. Naš program je slovenska kultura, ako se želite pridružiti s črtico, poezijo, nekaj za smeh, z igranjem na razne instrumente ali kakorkoli - pokličite SDM na 437.1226, boste več kot dobrodošli. _Viktor Lampe "SLOVENIAN FESTIVAL " "BILLIARD COMPETITIONS All games were played at SDM on Saturday, 10th March because some teams were unable to be present on both days but it was still an enjoyable day e for all participating Clubs. Winners were as follows: Club Competition: 1. Jadran 2. Geelong 3. Planica 4. SDM — no comment about SDM boys. Individual Competition: 1. Jadran — Frank - Simon 2. Planica — David - Steven 3. Jadran — Berto - Istok 4. Geelong — Joe - Vesna A big "thanks" to all Players and their Clubs for participating in the above Sa,nes- Vic Lampe Brez truda ni nič na svetu. SIMONIDES Življenje je sovraštvo, večen boj. D. KETTE Ljudje se ubijajo iz strahu, iz strahu pa tudi ostajajo živi. F. M. DOSTOJEVSKI F. LIKAR NOMINEES Pty. Ltd. T.A. Ascot Moonee RADIATOR SERVICES 560 Mt.Alexander Road, Ascot Vale. POPRAVLJAMO vsakovrstne motorne hladilnike-radiatorje Tel. 370 8279 - A H. 337 2665 • Quality Offset and Letterpress Printers TISKAK$K< I/ajbubo /50BMO MLAPBGA FAHTA,K' IMA VBSEL/B Po T>BLA A/A STROJIH, PA SB IZ.UÒI ZA TÌSXAKJA . IHT6KESBNTI NAJ SB OGLASIJO "PKI "PKAQOTU Z&TZCU. 107 PALMER STREET RICHMOND 3121 Tel (03) 429 9122 {5 lines) Fax (03) 428 6205 naše nove generacije, so pokazale umotvor svoje iznajdljivosti na razstavi ročnih del in peciva. Avstralski gostje se niso mogli načuditi delu pridnih slovenskih rok in slovenskega srca. Posebno pozornost pa je privabila razstava fotografij, ki so prikazale pričetek slovenskega življa na tej peti celini. Največ ljudi pa je na vsak način privabila posebna točka nedeljskega sporeda, ki so jo imenovali "POKAŽI KAJ ZNAŠ". Na posebej urejenem odru na vaškem trgu so se vrstili eden za drugim. Pevci, muzi-kantje, deklamatorji, šaljivci - vsak pa je žel pohvalo publike, ki se je zgrinjala okoli slovenskega talenta. Veliko pozornost je vzbudila tudi tombola, saj je bila prva nagrada dvoje letalskih vozovnic v stari kraj - darilo jugoslovanske letalske družbe JAT. Prodali smo skoraj štiri in pol tisoč kart za kar gre velika zasluga nekaterim posameznikom, klubom in cerkvenemu središču. Tako so slovenske melodije še dolgo odmevale pozno v nedeljsko noč in pričevale slovensko reafirmacijo nam vsem, ki smo lahko bili deležni tako bogatega slovenskega snidenja v tem našem širnem kulturnem prostoru - ko smo bili priča drugega slovenskega tabora v Avstraliji. S tem pa smo tudi pokazali, da so lahko dobri Avstralci tisti, ki svojega izročila niso pozabili, temveč s svojo pridnostjo in kulturnim prizadevanjem pomagajo graditi boljšo in lepšo bodočnost novih rodov in s tem Avstralije. Svet Slovenskih Organizacij Viktorije pa je ob priliki tega velikega srečanja predlagal resolucijo, ki bi naj izrazila željo vseh avstralskih Slovencev za uresničitev SLOVENSKE SUVERENOSTI IN SPRAVE. Svet Slovenskih Organizacij Viktorije se zahvaljuje slehernemu rojaku in vsakemu posamezniku nasplošno; ki je z svojim delom ali prisotnostjo samo; obogatil ta naš veliki praznik v Avstraliji. Ivo Leber • Creative Designers • Gold Stamping • Raised Printing DRUGI SLOVENSKI TABOR Drugega slovenskega tabora so se udeležili rojaki Viktorije, kot od drugod širom Avstralije. Pri organizaciji so sodelovale vse slovenske organizacije v Viktoriji. Vsaka organizacija je imela za izvršiti svojo nalogo. Posebne pohvale vredna je mladina iz Geelonga. Njihova odgovornost je bila točilnica. Razumljivo, tukaj je bil največji naval, saj je temu pripomoglo toplo že jesensko vreme. Pomerile so se številne ekipe balin-arjev; skupine lovskih družin so se borile, da dokažejo kdo je imel naj bolj j mirno roko, sicer koncentracijo, da je zadel središče tarče pri streljanju z zračno puško. Tudi na biljardu so bile tekme, na tenis igrišču pa mali nogomet. Slovenci smo katoliški narod, zato smo v soboto imeli v dvorani tudi sveto mašo pri kateri je somaševal s patrom Bazilijem novo prispeli pater Niko Zvokelj. Po maši je pater Niko imel lepo priložnost se spoznati s številnimi rojaki. Vse uradne goste sta s kruhom in soljo sprejeli Anita Pahor in Sharyn Debelak, lansko letno dekle slovenske skupnosti in kraljica dobrodelnosti. Uradni del kulturnega programa se je pričel s Prešernovo Zdravljico, sicer slovensko himno in z avstralsko himno "Advance Australia Fair". Sledile so deklamacije, uradni pozdravni govori, zgodovinsko prizorišče slovenskega naroda, folklorni in moderni plesi in petje. Po malo daljšem odmoru je sledil daljši nastop folklornih skupin v ponovno napolnjeni dvorani, zvečer med plesom je sledil nastop pevskih zborov. Zares pester program celotnega dne. V nedeljo je bilo spet zelo živahno, čemu je veliko doprinesel nastop posameznikov pri točki "Pokaži Kaj Znaš". Rezultati: Balinarsko tekmovanje — Ženske: Moški: 1. S.D.Planica 2. S. P. S.K. Jadran 3. Istra Social Club 4. S.D.M. 1. Istra Social Club 2. Istra Klub Učka 3. Istra Social Club 4. S.D.M. Streljanje z zračno puško: Najuspešnejši so bili fantje, sicer možje, društva Veseli Lovci. Tekmovanje na biljardu: Najbolj precizna sta bila člana Prim. Soc. kluba Jadran. Velika tombola je bila žrebana v nedeljo, rezultat je sledeči: 1. dobitek št. 01768 dve povratni karti za Slovenijo — podaril JA T. 2. dobitek št. 00253 gugalnik - podarjeno od Slovenijales. 3. dobitek št. 06854 zlatnina - podarjeno od Australian Diamond Point, Dandenong. 4. dobitek št. 09377 slovenska vina — podaril Eurointernational. Razstava peciva: Po okusu: 1. Mila Remšnik 2. Milena Vadnal 3. Urška Irhimeh Po obliki: 1. Fay Darmanin 2. Ilanna Mattern 3. Milka Pongrac Vsem organizatorjem in udeležencem nasvidenje in zahvala za ves vaš trud in doprinos. SLOVENSKA MATI V novembru sem se udeležila svečanosti 35. letnici Slovenskega društva v Melbournu in sem z njihovega hribčka odnesla najlepše vtise in zdaj ko nekaj mesecev pozneje obujam spomine, vem, da tisti pregovor, o verni slovenski materi čisto drži.....: "Dokler bo slovenska mati še pekla kruh, ter ga bo pokrižala, preden ga razreze družini, slovenski narod nima skrbi, da bi izumrl". Vsepovsod je bilo videti in čutiti marljivost pridnih rok naših mater. Nikjer ni bila omenjena gospa ANICA SMRDEL, ki skrbi za kapelico na hribčku in ki je presadila vse rože v cvetličnih lončkih. Nihče je tudi ni omenil, da ie okrasila oder, ter priredila na njem Marijin o It ar ček za Sveto mašo. Vem, da bo Anica, ki je skromna, huda, da jo takole hvalim, a morda mi bo odpustila, če vam zaupam, da se je nedavno srečala z Abrahamom, ter ji ob njenem osebnem prazniku, kličem vse najboljše, predvsem, da bi ji ljubi Bog podelil zdravja in moči, da bi storila še mnogo dobrega za slovensko skupnost v Melbournu. In da bi ji ob strani še dolgo zvesto stal mož Renato in pridni hčerki Barbara in Veronika. Vsem, ki so se trudili s programom ob 35. letnici SDM pa moje iskrene čestitke. Marsikaj sem občudovala in sem še danes vesela, da ste program pripravili s složnimi močmi. Med programom se mi je utrnila tudi misel: samo tri leta sem bila stara, ko se je delo za slovenstvo na Elthamskem hribčku že začelo. Zdaj v zreli dobi življenja pa se kot vidim, trudite, da bi mladega življenja za jesen, ki prihaja tudi na vaš hribček, ne zmanjkalo. Na mladih svet stoji in upam, da starejši svoja mesta mlajšim, ne bo težko prepustiti. Želim vam veliko uspehov pri nadalj-nem delu in vas vse še posebej pa skrbne kuharice na vašem hribčku, odbornike, ter člane uredništva "Vestnika", toplo pozdravljam. S spoštovanjem, vaša, Danica Petrič ON THE SPOT DELIVER Y Mr. and Mrs. Stanko Debelak became grandparents again on the 3rd April, 1990 - but with a difference. Their son Gary and his wife Jenny were on their way to the hospital to have their third baby but needed to drop the two older children at the Debelak home. While they were there the baby decided to try and save the new parents a trip to the hospital and came into the world at her grandparents' horhe. Fortunately, the ambulance drivers arrived just in time to make sure the birth went smoothly - ? Congratulations to the whole Debelak family and welcome to Aimie Marie SLOVENSKI TABOR 1990 Slovenski "Tabor" se že drugi vrši in ta v daini Avstraliji. - - -Slovenska zastava tu plapola, — prav kot je plapolala po starem doma. Iz naših src naj povsod doni, v Avstraliji Slovenci smo združeni. Želimo svobodo — želimo mir, iz sveta naj izgine predolgi prepir. Podajmo si roke, zapojmo glasno, Bog čuvaj Slovence in našo zemljo. Slovenci doma korajžno naprej, da kmalu svobodni bomo peli "Juhej". Marcela Bole Penca Henderson & Assoc. Lastnik:Stanko Penca in Gary Oder 518 Sydney Rd., Brunswick, Vic. Tel.: 387 7055 nudi poklicne usluge in nasvete v vseh vaših davčnih obveznostih DEAR READERS, AS YOU ALREADY KNOW, SDM HAS BEEN FORTUNATE IN FINDING A "COOK" FOR ITS KITCHEN - WHICH IS OPEN EVERY SUNDAY. WE ALL KNOW THAT THE "BEGINNING" IS ALWAYS THE MOST DIFFICULT, BUT WE HOPE THAT WITH YOUR HELP, THIS VENTURE WILL BE SUCCESSFUL. THOSE WHO HAVE ALREADY TASTED "BOB's" COOKING HAVE BEEN VERY IMPRESSED AND IF THE DEMAND IS THERE, HE IS PREPARED TO OPEN ON SATURDAY EVENINGS AS WELL. EVERYONE - MEMBER OR NOT - IS VERY WELCOME. THE KITCHEN IS OPEN ON SUNDAYS FOR BOTH LUNCH AND DINNER. IF YOU ARE CELEBRATING A SPECIAL OCCASION, eg. BIRTHDAY, WEDDING. ANNIVERSARY, CHRISTENING, etc., WHY NOT COME UP AND CELEBRATE THIS OCCASION IN A RELAXED ATMOSPHERE WITH YOUR FAMILY AND FRIENDS. TWENTY-FIRSTS, ENGAGEMENTS AND WEDDINGS ARE ALSO CATERED FOR AND WELCOME. IF YOU WANT MORE DETAILS, PLEASE FEEL FREE TO RING EITHER MILENA BRGOČ ON 232.2958 OR ANICA MARKIČ ON 876.3023. KUHINJA S.D.M. Ni bilo lahko dobiti osebe, da prevzame delo v kuhinji, katero smo ves ta čas opravljale članice slovenskega društva Melbourne same s prostovolnim delom. Vse smo se naveličale, zato je prihod kuharja, kliče se Bob, izvenredno dobrodošel. Velikokrat je bila izrečena želja, sicer mnenje, da zaposlimo poklicno osebo, češ, le tako bomo uspeli pridobiti goste. Bob se je v kratkem času zelo dobro izkazal. Na jedilnem listu ima zelo lepo izbiro, zelo okusno hrano in po zelo zmerni ceni. Pripravljen je prevzeti tudi družinske slavnosti, kot so to poroke, rojstni dnevi itd. Zaprošam v imenu upravnega odbora vse člane, da podprete ta naš korak z vašo podporo tako, da se sami prepričate s kakovostjo 'proizvoda', seveda so vabljeni tudi vaši številni prijatelji. Žalostno bi bilo, da bi bili primorani vzeti KORAK NAZAJ in ponovno delovati s prostovolnim delom. MATERAM ZA MATERINSKI DAN Vam, drage matere, iskrena voščila za vaš dan. Hvala vam za vse kar ste darovale za svoje otroke in za svoj narod. Vljudno vabljene na praznovanje vašega dne v nedeljo 6. maja. DEKLE SLOVENSKE SKUPNOSTI 1990 Ponovno iščemo dekleta, kandidatkinje za Dekle slovenske skupnosti in kraljico dobrodelnosti, ki bi bila pripravljena sodelovati na tem polju. Pogoji so isti, kot v preteklosti; dekle naj napolni vsaj 17 let v tem letu, eden od staršev da je Slovenec ni pa pomembno če so starši član katerega koli društva ali ne. Prijave sprejemam na telefonsko številko 876.30^^ Letni ples in kronanje, ali proglasi J zmagovalk, bo v soboto 14. julija. LETNA ČLANARINA Letna članarina se plačuje od julija do junija; to se pravi za leto 1989/90 bi članarina morala že biti plačana lani, ker boste kmalu dobili opomin za plačilo za leto 1990/91. Ker smo že pri članarini, naj vas opomnim še enkrat, da je bilo na lanski letni skupščini sklenjeno, da mladina, katerih starši so člani S.D.M. lahko postanejo člani brez da plačajo pristopnino, sicer plačajo samo 55 dol. letne članarine, morajo pa izpolniti prijavnico, kot pač vsaki novi član. Te prijavnice dobite pri tajništvu S.D.M. ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ Kot gostiteljsko društvo, je sloven? društvo Melbourne imelo največjo odgv. vornost in največ dela. Zato vsem članom S.D.M. najlepša hvala za vso pomoč in za vso delo stoijeno ob tem času, kot tudi pri čiščenju hriba. Anica Markič Zmagovalci dneva na balinarskem tekmovanju pri društvu "Učka". Odi. na d. Franc Gomizel, g. Baša (organizator Učke), Jack Urbančič in Jože Urbančič KAKO OBDRŽATI NARODNO IDENTITO? Brez pomoči matičnega naroda je to utopija, meni predsednik Sveta slovenskih organizacij v Avstralski državi Victoriji. Zemlja je zares čudovit in enkraten planet. Ko je pri nas zima, je na njenem drugem koncu poletje. In to je čas, ki prinaša v njihovo nekdanjo domovino tudi avstralske Slovence. Tja od bežičnih praznikov do sredine januarja se prebivalci pete celine utrujeni od dela in poslov, malce oddahnejo, številni pa tudi vračajo h koreninam. Mariborčan Zmago Rafolt vzdržuje z našimi rojaki v Avstraliji pristne in tesne vezi. Pred kratkim nam je pripeljal na obisk v uredništvu dva izmed njih. Bili smo ju veseli, saj je eden, Peter Mandelj, predsednik sveta slovenskih organizacij v avstralski državi Viktoriji, drugi, Frank Prosenik, pa tonski tehnik v slovenskem etničnem radiu 3ZZZ, ki ga v naši medijski hiši oskrbujemo z domačimi novicami. Peter Mandelj dela v slovenskih organizacijah v Avstraliji že več kot poldrugo desetletje, zato je dober poznavalec teh razmer. V Viktoriji je Slovencev namreč okoli 12 tisoč, to je več kot polovica vseh v Avstraliji, in kot je s ponosom dodal, jih je kar 4500 narodnostno aktivnih. Svet TUDI STAROST JE LAHKO LEPA ! Molitvena skupina srca Jezusovega je bila po zgledu Medžigurskih dogodkov ustanovljena v Slovenskem verskem središču v Merrylandsu, 4. avgusta, 1989. leta. Pater Ciril se je z ekipo svojih sodelavcev trudil z obnovo cerkve in okolice, v času, ko je naš pater Valerijan bil na zasluženem obisku v domovini. Če bo že cerkev obnovljenja, pa naj se obnovi tudi naša vera in rnše molitveno življenje.... Člani molitvene skupine se redno zbirajo k molitvam ob četrtkih dopoldan (ob 10.30). Povprečno pride 20 oseb, nekaj tudi drugih narodnosti. Člani molitvene skupine so se odločili tudi za dobrodelno delo v naši slovenski skupnosti, ki se naglo stara, ter peša..... 2. novembra 1989 so članice organizirale prvo srečanje upokojencev in bolnikov, ki se ga je udeležilo okoli 40 oseb. Drugo srečanje, 15. februarja 1990, ko so po Sv. maši članice molitvene skupine postregle svoje ostarele rojake s kosilom, so si skupno ogledali tudi video film iz Slovenije. Marsikatera solza je spolzela po licu starejših, ko so nekateri, po mnogih letih osamljenosti, v domu za stare, zagledali bela zvonika naše slovenske cerkvice. Gospod Emil je z nesigurnim korakom hodil po dvorani in si ogledoval slike naših slovenskih krajev in jokala sva brez besed, saj sva se razumela. "O, domovina, ti si kakor zdravje.....!" 86. letna Čeligojeva mama se prvega srečanja skoro ni hotela udeležiti, češ, kaj bom tam? Potem pa je komaj čakala drugega. Bavčarjeva mama, ki zdaj hodi s pomočjo kovinskega okvirja, mi je v cerkvi hitela v objem, objokana.....; "O, Danica.....". Objela sem jo in že je sedla v cerkvi na isto mesto kot smo jo bili prej vajeni videti leta in leta. Živahnega kramljanja pri kosilu ni bilo konca in pri gledanju slovenskih krajev, ko je zadonela tudi naša lepa slovenska pesem, se je spet utrnila solza gospodu, ki je doma izpod Svete gore pri Gorici in je zagledal svojo rojstno vasico. Sveto mašo 15. februarja, je za ostarele daroval p. Nikolaj Žvokelj, ki je le teden dni prej prišel iz domovine. Pravi da bo tri leta za pomočnika p. Baziliju, čisto majčkeno pa tudi našemu p. Valerijam, ki mora na operacijo desnega očesa. P. Niko se je za sveto mašo zelo dobro pripravil in je lepo govoril na temo: TUDI STAROST JE LAHKO LEPA ! Sledeče srečanje za naše upokojence in mlajše bolnike, bo 15. marca, s usklajuje delo društev na športnem in kulturnem področju. Teh je precej, najstarejše in najbolj znano je Slovensko društvo Melbourne (novembra je slavilo 35-letnico). Društva se vzdržujejo sama, svet pa dobiva letno 3500 avstralskih dolarjev državne podpore. "To pa šele od leta 1985, ko sem le prepričal vlado v Viktoriji, da jugoslovansko in slovensko v Avstraliji ni enako. V tej državi dajejo namreč za delo etničnih skupin na leto milijon dolarjev, dokler pa nisem dosegel, da nas Slovence upoštevajo enakopravno kot vse druge, iz te vreče nismo dobili nečesar. Denar so dobivale le jugoslovanske organizacije", nam je razložil pomen sveta, ki mu predseduje. Potem pa je to vrzel zapolnjeval denar od Slovenske izseljenske matice, smo poskušali preobrniti pogovor v veri, da domovina na rojake na drugem koncu sveta ni pozabila. Pa nas je takoj postavil na trdna tla. "Z Matico smo sicer povezani, toda od tega imamo malo koristi. Zato se obračamo v Sloveniji kar na tiste, od katerih kaj potrebujemo. Matica je imela vse do nedavna čudno izseljensko politiko. Zaradi politike se je bolj usmerjala med slovenstvo v Južno Ameriko, zaradi denarja med naše ljudi v ZDA, za nas v Avstraliji pa ni kazala pravega zanimanja in razu- mevanja. Pa še pri tem bolj sodeluje s posamezniki kot z društvi in organizacijami. To je bilo najbolj vidno ob prvem slovenskem taboru, na katerem se je predlani zbralo nad pet tisoč Slovencev in smo obsodili čudno politiko Avstrije do koroških Slovencev. Peticije smo poslali na več naslovov in vsi so nam odgovorili razen Matice. Imam občutek, da ta bolj komunicira s posamezniki iz Sydneya. Odlični ambasadorji Slovenije pa so bili Vinko Šimek in člani ansambla Magnet. Niso bili le zabavni, ampak tudi dostopni". Pa bi Matico, in to aktivno, kot pravi Mandelj, krvavo potrebovali. Sicer se bo slovenščina z naslednjimi generacijami izgubila. Pomoč iz domovine si želijo predvsem pri pouku slovenščine, pri učnih knjigah, pri ohranjanju narodnostne kulture. Mandelj ve, da se je Drago Jančar o tem našem konzulatu v Avstraliji pogovarjal, usoda pogovorov pa mu ni znana. Zgledujmo se po pomoči, ki so je od matičnega naroda deležni avstralski Italijani, Španci ali Turki, svetuje. Vrzel poskušajo že desetletja zapolnjevati po svoje. Z Vestnikom, glasilom, ki zaradi finančnih težav izhaja samo še mesečno. Pa s tem, da se vse številnejši oglašajo po etru. Radio 3ZZZ, slovenska etnična radijska postaja iz Melbourna, se šele postavlja na noge. Kot nam je pripovedoval Frank Prosenik, se oglašajo ob torkih popoldne uro na teden, njihova slišnost pa je v premeru okoli 80 kilometrov, saj oddajajo na kratkih valovih. Prvič so se oglasili konec predlanskega leta, zdaj pa že imajo štirje napovedovalci -voditelji - in dva tehnika kar lepo število poslušalcev. Vsebina je za etnične postaje klasična: poročila, po možnosti čiir več "domačih", pa obilo slovenske glasbe (za stare in mlade), čestitke, kulinarični recepti in vse kulturno, kar diši po stari domovini. "Imamo 150 članov, ki plačajo letno po deset dolarjev. S tem denarjem kupujemo plošče, medtem ko oddajamo tudi tu in tam kaj reklamnega, studio pa imamo zastonj. Seveda pa vsi delamo povsem brezplačno in iz dobre volje. Da smo dobro poslušani, nam kaže odziv. Ne kličejo nas samo Slovenci, ampak tudi Nemci in Avstrijci, ki poslušajo predvsem našo glasbo", pravi Frank Prosenik. Tudi to je znak, da se naši rojaki tam daleč vse bolj odpirajo. Nekdaj so zaradi politike in njenih razprtij, ki so v emigraciji še potencirane, živeli dokaj izolirano. Zadnja leta pa se pogumno borijo za svoj košček avstralskega sonca. Vlado Paveo (Mariborski Večer) prič et ko m ob 10.30: Sv. maša, nato pa bo v dvorani kosilo in ogled video filma iz domivine. Na to srečanje vabimo vse slovenske rojake, tudi tiste, ki ne hodite k Sv. maši. Pridite se poveselit v družbo svojih vrstnikov. Na zadnjem srečanju sta se srečali prijateljici, ki se nista videli celo desetletje. Morda boš tudi ti našel starega prijatelja, ali pa morda sklenil novo prijateljstvo. Tudi starost je lahko lepa, če si znamo pomagati in se razumeti. Če se znamo poslušati, skupaj zapeti in obuditi marsikateri lep spomin. K molitvenem srečanju, ob četrtkih, pa tudi lepo vabljeni vsi, ki radi molite in ki čutite potrebo po molitvi za mir..... V današnjem času so potrebe po molitvi zelo velike, molilcev je pa malo. Ste že kdaj razmišljali, kaj se godi v duši človeka, ki začne moliti? Kdo mi bo prvi napisal odgovor iz svoje lastne iskušnje, potem bom tudi jaz izdala svojo skrivnost.....? Nove molilce pričakujemo ob četrtkih, ostarele in bolne v četrtek 10.5.90 ob 10.30 - Vabimo še posebej naše matere! JEZIČNI DOHTAR PETELIN Ste morda bolni? Vam je potreben dohtar? Upam da ne in da vašo bolezen lahko pozdravijo kar kamilice ali tavžent rože. Ah, pa šalo kar na stran. Sploh vam nimam namena govorito o "dohtarjih", ki pravijo: "Jezik pokaži, aaaaaaaaaa". Našega velikana slovenske pesmi Dr. Franceta Prešerna so klicali "jezični dohtar" in to so advokati, ki imajo namazan jezik...... Igralska družina iz Merrylandsa se že nekaj časa uči in pripravlja veselo-igro z naslovom: "Jezični Dr. Petelin". Režijo igre je prevzel g. IVAN KOŽELJ, scenski mojster bo s svojimi pomočniki g. Dane BRKOVEC, šepetaIka gospa IVANKA ŠIMEC, ki jo je treba še posebej pohvaliti, saj se ob torkih, na vaje vozi, več kot uro daleč. Tri ženske vloge bodo odigrale: JOŽICA MODRIJANČIČ, OLGA GOMBOC in DANICA PETRIČ Moške vloge pa so razdeljene takole: Herman KOŽELJ, Franc VALENČIČ, Adrijan TOMŠIČ, Peter ŠARKAN, John OGROZEK, Edi TOMAŽIČ ter Dane BERKO V EC. Člani igralske družine upajo, da bodo s svojo predstavo spet prinesli malo smeha in dobre volje, v našo vsakdanjost, kmalu po Veliki noči. Že zdaj vas na predstavo prisrčno vabimo! Danica Petrič SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO ZA PODPORO DEMOKRACIJE V SLOVENIJI VIKTORIJA &S5™?w°!!f5!I!2?yeIe9a S+LOyENSKO avstralskega društva za podporo demokracije v SLOVENIJI-VIKTORI JA ter ostali rojaki,ki med nami podpirajo demokracijo v matični domovini,izrazamo svoje želje in zahteve potom sledeče RESOLUCIJE 1-^LS!r:!CeV d°ca j? P0 Sve^u Pridemo skupno zavzemanje za izboljšanje medsebojnih odnosov.Spoštujmo naše različnosti! 5JKSfek ,S1°veniJkeHvidimo v.njeni osamosvojitvi-v SUVERENI IN PRAV-NI SLOVENSKI DRŽAVI,v kateri bodo vsi državljani enakopravni-v političnem,gospodarskem,kulturnem in verskem pogledu. m.ii.Mwiipyobpo 3.Nova Slovenija ne sme postati last katerekoli stranke. 4"Savb!uì,-h "^^zastopnikov in predstavnikov nove slovenske drŽave v tujini, vsaj v tistih državah,kjer živi največ slovenskih izseljencev in zamejcev. '•min's^stt^'zunaS^e!53^ ^^ Sl0VenIJa PraVi ima naJ SV0Je TZeTakciJam za čimprejinJe organizira- a)Lo5enskrgkrob^;aVl"POt0rn °dkrÌVanja VSeh resnic in sP°dobno označitvijo vseh b)tSpk^tSkn,?PnfVa "hJ b0 usmerJ"fa v slovensko bodočnost,brez maščevanj za preteklost,naj ne zaide v arugo ali edino skrajnost; c)eno od poglavitnih naporov SSK naj bi bilo vprašanje boljšega sodelovania vseh dìSS^SSji? P° SV6tU,na Tonern,kulturnem,verskem ?n predvsem^ gotpo- 7.Ciani tega društva bomo podpirali tiste stranke in gibanja,ki se bodo zavzemala ter!»1 sod i io Sf.v S^021™ t" r^javitev Spl°?nih ^oveškfh ?avic m ^ -posameznika. govora.tiska in pravica do ideološke pripadnosti vsakega S.Zahtevamo ukinitev politične policije in nemoten vstop v Slovenijo vsem slovenskim izseljencem in zamejcem.brez kakršnihkoli nevšečnosti.zasliševanj ali aretacij! 9'7P°h^PriLyS?nSÌMenHe,dr in s,vetu-naJ S(: ostreje in predvsem z dejanji( ne le z besedami in obijubami)uprejo boj kotom.poniževanjem ter nasiljem.ki jih izvaiaio nad Slovenijo v nekaterih delih Jugoslavije. j»n izvajajo 10.Ker živimo v demokratični državi in imamo kot avstralski državljani pravico voliti s t Zmožnost ^i^n™ delU naha J a™> Sevamo tudi Jd slo'vensUh ob možnost sodelovanja pri volitvah vseh slovenskih izseljencev. 11'kì0Mn^PinZfcJÌenSka matÌCa V LjUbljani ali kakršnokoli drugo ustanovljeno telo. ki bi imelo sto osnovo.mora enako obravnavati vse Slovence v izseljenstvu in za- SrS'L?1*?6 na ü^!T'e POlÌtÌCne ln ide0l0S*ke °Prede^itve včeraj .danes in jutri.V novi slovenski državi naj prihaja do svobodnega pretoka misi prepričani in dejanj vseh SI o vencev. Besede" ideo loško sovražna literatura" in " strašilo. Ko je bilo razpoloženje v dvorani že precej veselo, navzlic okostnjakom, ki jih je neprestano preganjala smrt s koso, sta privriskala Janez in Micka. Očividno sta bila na poti v Kranj, da kupita bička, saj sta bila kar dobro opravljena za na dolgo pot. Janezu je za pasom visela omovsana kura, na ramenu pa bisaga s pravimi prestami in raznimi toaletnimi potrebščinami. Micka pa je v cekarju imela kar par steklenic cvička. No, ne vem kako bi lahko potovala dalje do Kranja, saj sta radodarno razdelila pijačo in preste po mizah. Nihče se ni branil poklonov, še celo toaletne potrebščine so Janezu kaj hitro zginile iz bisage. Nič čudnega potem, da sta Janez in Micka (ga. Ivanka Brodej in ga. Marija Pušnik) pobrala prvo in drugo nagrado, posebno Micka je bila vesela zlatih uhanov. Tretjo nagrado pa sije pridobil metuljček (ga. Dora Rome). Vse maske so bile tako dobre, da jih nihče ni mogel prepoznati, niti komisija, ki jih je ocenjevala na način kot na olimpijskih igrah ocenjujejo telovadce in v kateri so bili Jože Judnič, Edith Penko, Karen Peršič in Marija Trosič. Marijan Peršič "NASA ZASTA VA " - Darilo rojakov na Gold Coast - "Planinki' (Foto: Karen Peršič) "JANEZ IN MICKA " (Ivanka Brodej in Marija Pušnik) sta dobili prvo nagrado na pustnem plesu "Planinke " v Brisbane NA PROŠLA VI "PLANINKE" - stari in novi znanci so se srečali ob tem pomembnem jubileju. Z leve na desno: Marjan Lauko, Mr. and Mrs. Can, Frank Penko in Marijan Peršič) (Foto: Karen Peršič) "PUST" - Zunaj je lilo, pod streho "Planinka" pa je bilo veselo. (Foto: Karen Peršič) LOVCI SE SPET OGLAŠAJO Bilo je v petek zjutraj; obetal se nam ie lep sončni dan, ko smo se zbrali na parki-lišču pred K Martom v Camvbellfield-u. Člani lovske družine SDM, s prijatelji, smo se odpravljali na lov v NSW. Zbralo se nas ie osem avtomobilov nolo few h do vrha, z vsem kar je pač potrebno dobremu lovcu, da nebo žejen in lačen v naslednjih treh dneh. Marjan si je privlekel s seboi še celo posteljo. Najprej smo malo pokramljali s prijatelji s katerimi se že nekaj časa nismo videli; stisnili smo si v roke in izmenjali novice, nakar smo se podali na pot. Po skoraj šesturnem potovanju in neštetih postajah smo končno prispeli na cilj. Kraj, kateri se imenuje Maude, je oddaljen skoraj 60 kilometrov od mesta Hay v NSW, je bil naš gostitelj naslednje tri dni. Celotna vas ima par hiš, trgovino in naj- Valter je nekaj časa gledal v zrak, se popraskal po glavi in dejal: "Grem tja dol na drugo stran, zdi se mi, da vidim nekaj črnega v travi". Ko se je vrnil nam je pripovedoval kako je videl divjo svinio z mladiči. Pustil jo je živeti, ker se mu je zasmilila. Ko je to slišal 'farmer' ni bil nič preveč vesel, ker mu divjad požre dragoceno hrano za ovce in govedo, kije v tem predelu dežele vedno primanjkuje. Če je Valter res videl tisto svinjsko mamico nismo ugotovili! V soboto zvečer smo posedeli okrog ognja in izmenjali nekaj vicev (in lovskih laži? ), moram pa reči, da se nas je večina kar lepo obnašala in je ostalo veliko piva še za naslednji dan; vsekakor, eden ali dva od prisotnih sta proslavila svoj uspešen lov in nato sladko zaspala. Lojzek je rekel, da ga boli glava in je šel kar rano spat. Mlajši Nekaj udeležencev slikani na lovu v NSW - od l. na d. Ivan Barat, Stanko Prosenak, Franc Fekonja, Janez Zemlič, Valter Prosenak. spredej: Marjan Preložnik in Janez Smolič važnejše, "pub", ali gostilno. Po kratkem odmoru v lokalni gostilni, kjer smo se odžejali, smo se odpravili na lep prostor ob reki med mogočne stare eukalipte, katere stegujejo svoje 100 let stare veje na vse strani in nudijo senco, katera nas je varo-'i pred soncem in vetrom. V tem raju stali naši šotori. Ze prvi večer se je večina naših lovcev odpravila na zajčke, nekateri so se vrnili šele v zgodnjih jutranjih urah. Za tiste, ki vam lov na zajce po noči ni znan, vam naj povem, da potrebujete žaromet. Najbolje je, če so to tri ali štiri osebe, v enem vozilu. Eden vozi, drugi drži žaromet in sveti vse na okrog; ko iz takne divjad, tretji in četrti streljata, da se kar kadi, o zaiček jo navadno le spet zdrav in živ smukne nazaj v luknjo iz katere je ravnokar pokukal. Drugi dan smo se odpravili na farmo na kateri gojijo sirk, zato se tam zadržujejo divje race. Komaj smo ustavili svoja vozila, smo že videli jate divjih rac, ki so preletavale iz enega konca močvirja na drugega. Spet je pokalo da je bila groza, račk pa padlo zelo malo, ker so bile bolj pametne od njihovih napadalcev. lovci so tudi v soboto zvečer oddrveli s svojimi vozili na zajce. Vrnili so se vsi nasmejani, saj za dobro mero so ustrelili še par divjih prašičev in eno lisico. Kari pa je ves razžarjen naznanil da je iztaknil nojeva jajca - na žalost so bila že pokvarjena, tako mu ne bo treba na njih sedeti in čakati kedaj se bodo izvalili noji. Najbolj zagriženi so se še v nedeljo zjutraj podali na divje svinje, pravzaprav so šli lovit jerebice, a so jih divji prasci zvabili na napačno pot, kjer bi jih sosedov 'farmer' skoraj s svojim letalom povozil. Končne se je vse lepe izteklo. Fantje so se vrnili z bogatim plenom. Na koncu smo tisti, ki nismo imeli toliko uspeha pri streljanju tudi bili deležni pri razdelitvi plena. Domov smo se vrnili v nedeljo zvečer zdravi in osveženi za delo prihodnji teden. Ob zaključku naj povem še to, da lovska družina pripravlja naslednji skupni lov na divje koze v NSW za konec tedna 25/26. maja. Vsi člani lovske družine ste vabljeni. Za več informacije se obrnite na starešino lovske družine, Franceljna Jelovčan. Za lovsko družino - Stanko Prosenak SNOOKER COMPETITIONS "A USTRALIA DA Y" FESTIVAL On Sunday, 25 March, 1990 a Snooker Competition was held at the Slovenian Association Melbourne between the SDM and German Club Tivoli Snooker Groups. Our Sponsor for this Competition is Diamond Valley Hiring Sem ice Ply. Ltd. (Prop: Mr. Ivan Muse) Tel: 438.3062. An advertising board is on display in the boivling alley. MANY THANKS TO IVAN It has been a surprise to the Slovenian Snooker Group to see ladies in the German Snooker Group as competition players more than 2 years ago — but history took place during our last competition by having the very first lady in our team — her name is Katerine Strancar. She conies from a family of good Snooker players and has quickly earned the respect of both teams because she was winning against some of the best male players — Katerine, we welcome you to our team and wish you good luck in the future. If any ladies reading this article enjoy Snooker, please contact me on 437.1226 — we will be playing at the German Club Tivoli some time in May. Writers differ on the subject of any claim to the origin of this game, but William Shakespeare's introduction of the game in his famous work "Anthony and Cleopatra" around 1606. would have us believe that the game had its origin in the days of ancient Egypt and furthermore, that women were possibly the more competent players - I can't see why things should change today. Furthermore, we can be proud of the SDM Snooker Group who won the competition on the 25.3.1990 and by doing so we hold the Plaque which is hanging in the Club together with photos of the team. Individuals who won the "Knockout" competition are as j'o llows: 1. - Zvone Stopar 2. — Ivan Mollar 3. — Robert Udovičič The President of the German Club Snooker Group presented the Captain of the losing team with a "dummy". I am happy that I was not left "holding the dummy". Vic Lampe Players participating in the Snooker Competition between German Club Tivoli and SDM Na festivalu je slovensko pesem predstavila Lidija Lapuh Letos je občina Berwick pnnč organizirala za "Australia Day" internacionalni festival m zemljišču Civic Centre, Fountain Gate. Sodelovalo je nekaj različnih narodnosti, ki so pokazale del svoje kulturne zakladnice z razstavo, kot tudi s folkloro, petjem in glasbo. Tudi "Citizenship ceremony" je bilo med ostalimi točkami. To potrdilo o avstralskem državljanstvu pa je prejelo kar dvesto novonaseljencev. Za slovensko sodelovanje na tem festivalu sta prevzela odgovornost ga. Lucija in g. Štefan Srnec. Delo idrijskih čipk je predstavila svojo mojstersko spretnostjo ga. Marija Uršič iz St. Albansa. Da je bila razstavna miz obložena do zadnjega prostorčka, sta k temu pripomogli tudi družini Cestnik in Lapuh. Oderski nastop z glasbo in pesmijo je predstavila v imenu Slovencev Lidija Lapuh. Večer je bil lep, gledalcev veliko, le med njimi ni bilo opaziti domače duše, razen samih sodelujočih. Bog vedi, koliko takih ali podobnih trenutkov je šlo morda v pozabo ker se ni zabeležilo v en ali drug naš tukajšnji list. Tudi majhne prireditve so za majhen narod velikega pomena: posebno kadar si želi, da bi ga ostali narodi poznali pod lastnim imenom - ne pa z imenom, ki ne ustreza njegovi kulturi niti zgodovini. Ivan Lapuh Nikar ne pozabite ' moje domače naloge! - Ima iste manire kot moj... THE MEANEST MOTHER IN THE WORLD A Mother's Day Poem I have the meanest mother in the world. While other kids had lollies for breakfast, I had to eat cereal, eggs and toast. While other kids had cans of drinks and icecream for lunch, I had to have a sandwich. As you can guess, my dinner was different from other kids too. As well as the food We had to eat at the table and not in front of the television. My mother also insisted on knowing where we were at all times. You'd think we were on a chain-gang or something. She had to know who our friends were and where we were going. And she even told us what time we had to come home. I'm ashamed to have to admit it But my mother even had the nerve to break child labour laws — She made us work. We had to wash the dishes and make our beds, And even learn how to cook. That woman must have stayed awake at night just thinking up things for us kids to do. She always insisted that we tell the truth, the whole truth and nothing but the truth. By the time we were teenagers our whole life had become even more unbearable. No tooting the car horns for the girls in our family to come running. She embarrassed us by insisting that the boys come to the door to get them. I forgot to mention that most of our friends were allowed to date at the mature age of twelve or thirteen. Our old-fashioned mother refused to let us date before at least 15. She really raised a bunch of squares. None of us kids were ever arrested for shoplifting or busted for drugs. And who do you have to thank for this You're right.....our mean mother. I'm trying to raise my children to stand a little straighter and a little taller and secretly I'm tickled to pieces when my children call me mean. I thank God for giving me the very meanest mother in the whole wide world. After all, every day we get cries from both people and our politicians as to what we really need in this country. Well, what our country really needs is more mean mothers - like mine Anonymous! IF YOU HAVE A "MEAN MOTHER" THIS ARTICLE IS FOR YOU How many times have we called our mother "mean", "selfish" or perhaps "slave-driver" (or even other names) — just because she wouldn't let us do something she knew was not right for us, or she asked us to help her with something. The sad part is she was doing it for our own good and we couldn't understand that. She was not "bossing us around", she was just trying to be a "mother" and "guide" us through our younger years - preparing us for adulthood. Hopefully, we "older kids" have forgiven our mothers for being so mean and now look back and thank her for what she did for us -and never gave up on us even if we did upset her - we know she has forgiven us. To the kids who still have "mean" mothers just know we love you. I think the following poem says it all. Nobody knows who wrote it, but it was sent to Derryn Hinch who has read it on his radio program (when he was on 3AW) and also on his TV program. I would like to thank Mr. Hinch's Secretary (Suzy Jaeger) for faxing this poem to me within 2 minutes' of me ringing her for a copy and also for their permission to use it in this Vestnik. On behalf of all the "younger" and "older" children I hope all our "Mothers" have a very Happy Mother's Day. Sandra Krnel MATERI V našem domu tih večer, v senci češnje skrita dver. Kako želim si snidenja in njenih rok pozdrav. Pri oknu mati sivih let v soncu, ki zapušča svet, pred njo le mir, neskončni vek za njo zorana sled. V tihem joku hladen veter kroži, po rosnem polju pesem k njej hiti, Draga mati, moja mati, neprecenljiva si! Vendar to noč nič ne zaspi, preveč jo tarejo skrbi, premalo pisem in novic, le skromnih par vrstic. V tihem joku hladen veter kroži, po rosnem polju pesem k njej hiti. Draga mati, moja mati, neprecenljiva si! (Pesem na kaseti Alexandra Mežek 'Podarjeno Srcu ' SPOMINI NA KUGO 1630, 1789, 1855 Čitala sem zanimivo pisanje, ki ne sme v pozabo. 1855 so v Istri preorali velik obzidan travnik VALUGA LAZARJE. Na dan so prišle človeške kosti, ostanki kuge iz leta 1789 in še prej 1630. 1855 se je bolezen ponovila; v Umago je pokopal duhovnik po tri. mrliče na dan. Zvon je kar naprej zvonil. 1630 je ostalo pri življenju samo deset oseb. V Cittanova samo štiri osebe. V Poli je ostalo samo osem družin pri življenju. Zadnjič sem napisala kaj se je zgodilo v Sloveniji, zanimivo je tudi, da vemo kaj se je zgodilo v naši bližini. Sedaj skoro verjamem, da so Veneti naši pradedje. Na neobljuden svet so se naselili naši predniki. Takrat so nastale molitve: KUGE, LAKOTE, VOJNE, REŠI NAS O GOSPOD. Marcela Bole euro furniture II"! Division of EUROINTERNATIONAL PTY.LTD. euro AUSTRALIA Wide range of: — Colonial and Contemporary dinning settings — Rocking chairs — Bentwood chairs — Modern bedrooms From top Slovenian furniture producers Available at all leading furniture retail stores. Factory show room: 3 Dalmore Drive, Scoresby, 3179, Victoria. Telephone: (03) 764 1900 WE BRING WOOD TO LIFE!! THE BOITE presents "KIDS IN KONCERT" On Sunday, 20 May, children from various communities in Melbourne will be performing traditional music and dance at Melba Hall, Melbourne University. Our own Slovenian Youth Choir, "GLASNIKI", is part of this program. The energetic choir of 30 is led by Katarina Vrisk and accompanied by keyboard player, Lenti Lenko. Glasniki has its home at Kew Church, where it regularly performs on special occasions. The singers have also recently been part of the Slovenian Festival, which was held on 10-11 March at the Slovenian Club in Eltham. Other children at "Kids in Koncert" will be singing and dancing to music from North Cyprus, Turkey, Spain, Aboriginal Australia and Anglo-Celtic Australia. A most fascinating mix! The concert is part of a BOITE series, at Melba Hall, known as AUTUMN ACOUSTICS: The Boite is a non-profit organisation which promotes folk music and dance through concerts, workshops and a radio program on station 106.7 "3PBS" (Tuesdays from 12-1). Bookings can be made at the BOITE on 417.3550. Tickets for "KIDS IN KONCERT" are $15, $12 (Concession) and $5 for children. There is a 10% discount on group bookings and serie, tickets come at a special price. Sonja Christine Sass 19 May: 2pm 8pm 20 May: 2pm 8pm "SILK and SPICE" (Indonesian Concert) "MANDOLIN MA YHEM" "KIDS IN KONCERT" "HARPSTRINGS" SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! POLETI DO LJUBLJANE, TRSTA in ZAGREBA /enako do RIMA, BEOGRADA, FRANKFURTA . Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije. in vse strani sveta«. Obrnite se na nas čimpreje, da vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vizo! N« pozabit«, da je ž« od l«ta 1962 ima GREGORICH dobro poznano in na usJugo vMm, ki ** odpravljajo na potovanj«! PRIDEMO TUDI NA DOM! ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) (Licence No. 30218) BILJE IMAŠ ČLOVEK Pred nedavniir. so vsa medijska sredstva Avstralije na naslovnih straneh poročala o nerazumljivi in tragični smrti velikana gradbene industrije..... Ime "Floyd" nam je čudno tuje zvenelo ob priimku "Podgornik", tako je marsikdo sklepal, da je ta oseba morda le naš človek.. Končno, prepozno smo zvedeli, da je ta neizmerno bister in poslovno nedosegljiv "businessman", lansko leto v "Avstralian Business Review Weekly" imenovan med 50 najbogatejšimi poslovneži Avstralije — bil SLOVENSKE GORE LIST. Cvetko/Florian Podgornik, je eden od petih otrok družine Podgornik iz VRTO-VINA, na Vipavskem, kjer so starši dolgo let vodili gostilno ob cesti med Ajdovščino in Novo Gorico. Po pripovedovanju Flori-janovega prijatelja iz mladih let je bila Podgornikova družina zelo podjetna tudi doma, vendar je oče umrl že v najstniških letih mladega Florijana in tako zapustil vdovo z petimi otroci. Najstarejši sin je kmalu uvidel, da je poslovanje boljše onstran meje in po težkih začetkih je v Trstu začel uspevati, kar mlademu Florjanu, tedaj že tesarskemu vajencu pri podjetju "PRIMORJE" v Ajdovščini ni dalo miru in tako se je leta 1960 poslovil od žalostne mame in 2. sester ter se pridružil bratu v TRSTU. -nirna želja po uspehu je Florijana kmalu postavila pred odločitev, kje je Amerika in kako daleč je Avstralija? Tako je začetek leta 1962 mladi nadebudni fant pričel z delom pri Italijanskem gradbeniku v Sydneyu in to kot tesar. Njegova želja po napredku je bila velika, saj je v kratkem času napredoval v delovodjo in kmalu bil službeno premeščen v Melbourne da vodi pri gradnji velikih projetkov, kot so bila ART CENTER in TULLAMARINE LETALIŠČE. Že v drugi polovici 1960-tih let je ta neugnani SLOVENSKI "GENTLEMAN CARPENTER", kot so ga imenovali v gradbenih krogih radi lepega vedenja in čednega, negovanega pogleda, ustanovil svoje lastno gradbeno podjetje. Pravijo da je bil to zelo delaven in discipliniran človek, ki je prišel na gradbišče lepo oblečen v limuzini in nasmejanim obrazom, nikoli pravijo ni pozabil pozdraviti vsako- gar in je svojim delovodjem, ob koncu leta dal novi "VOLVO", delavcem pa dober "BOŽIČNI BONUS". Florijan pa je bil poznan ravno tako kot ljubitelj igre na srečo, saj celo pravijo, da si je kupil prvi komplet tesarskega orodja z srečnim zaključkom konjske dirke, kar je mogoče pripomoglo k velikemu podvigu podjetja "PODGOR" elitni družbi, in v vseh mestih Avstralije, saj so veliki žerjali na ogromnih stavbah pričevali o uspehu priseljenca — doma iz lepe VIPAVSKE DOLINE. Cvetka/Florijana Podgornika ni več, nad njegovo nenadno in kruto smrtjo visi vprašanje "ZAKAJ" je ta očividno priljubljen in uspešen človek tako nerazumljivo končal svojo življensko pot? Za seboj je zapustil dva sinova in odtujeno ženo ter ljubezen Caroline, predvsem pa uspeh delavnega, bistrega možaka, ki se ni bal življenske rizike.....Morda ga je ta velika želja po napredku porinila v prepad in ga odtujila od svojega naroda. Nekoč sem prisluhnila pripovedovanju nekega domorodca, ki je rekel da če je človeku odvzeta preteklost, kultura naroda, je ta človek strašno obubožano bitje brez sile Dragi Florijan, tvoj narod je kljub vprašanju "ZAKAJ", ponosen na dosežke mladega fanta iz Slovenskega Primorja. Bil si naš človek — mirno počivaj v naročju zemlje blagostanja..... Helena Leber ZAHVALA Zapustil nas je brat, svak ter stric. Frank Špilar. Sorodnikom, prijateljem in znancem se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, poslano cvetje, ter udeležitev molitve rožnega venca, kakor tudi vsem, ki ste ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi patru Baziliju pogrebne obrede, enako tudi sestram. za Žalujoče družine Hervatin in Špilar. FRENKIJU V SLOVO Zopet se je utrgal eden od slovenskih cvetov, to si ti dragi, Frenki Špilar. Kot stara stenska ura je nihalo tvoje srce in končno, si po dolgoletni in mučni bolezni mirno zaspal v 60. letu starosti. Zaradi bolezni se nisi veliko družil s svojimi prijatelji, vendar si bil kot dobrotnik dobro poznan med nami — novimi priseljenci. Ker, si bil med prvimi prišleci si kmalu imel svoj dom, tako da si sprejemal pod svojo streho vse, kateri so bili pomoči potrebni. Tako sem bila tudi jaz ena med njimi, zato te poznam, kot dobrega in poštenega človeka. Z vso mitnostjo si prenašal svoje križe in trpljenje, katerih ni bilo malo v tvojem življenju. Rodil si se na Kalu pri Pivki v številni Špilarjevi družini. Kot dober in vzgleden fant si se poslovil in kmalu po vojni odšel z dvema bratoma in sestro, v daljno Avstralijo. Po tvojem prihodu si se dobro znašel in napredoval, le dolgotrajna bolezen ti je črpala moči in veselje. Tokrat si sam potreboval pomoč, vendar se nisi nikomur potožil in prosil ničesar, sam si prenašal vse križe. Ob strani so ti stali tvoji sorodniki in dobrotniki. Vedi dragi Frenki, da imaš veliko prijateljev, kateri se te spominjamo, prižigamo svečke in pomolimo za dušo, da se v Bogu spočije, saj je toliko pretrpela. Naj ti bo lahka avstralska zemlja! Ti kličemo vsi ki smo te imeli radi, predvsem žalujoči bratje in sestre tukaj, v domovini in Kanadi, kakor tudi tisti, kateri smo bili deležni tvoje nesebične pomoči v času ko smo jo najbolj potrebovali. Hvaležna Anica Smrdelj Specialist for kitchens Heidelberg Cabinets and vanity units Pty.Ltd. FRANK ARNUŠ 7 Longview Crt.,Thomastown, 3074 Tel.465 0263 Tel.459 7275 VSAKO SREDO IN NEDELJO V JUGOSLAVIJO NA JATOVI H KRILIH Odhod iz Melbourna ob 15.50 uri — iz Sydneya ob 13.15 uri PRIHOD V BEOGRAD NASLEDNJI DAN OB 6.25 Odhodi letal za Ljubljano: PONEDELJEK Beograd odhod 17.45 -ČETRTEK Beograd odhod 8.30 - 8.50 - Ljubljana prihod 18.45 Ljubljana prihod 10.05 Ljubljana prihod 9. 50 NOVO NOVO NOVO POSLOVNO POTOVANJE JE OBVEZA V ADRIATIC CLUB RAZREDU JE ZADOVOLJSTVO! TAKOJ PO VZLETU SE LAHKO PRIPRAVITE ZA POSLOVNI DAN! Za vse podrobne informacije pokličite JAT-ova predstavništva ali turistične agencije. SYDNEY 126-130 Phillip St. S (02) 221-2199, 221-2899 MELBOURNE 124 Exhibition St. S (03) 654-6011 654-6199 PERTH 111 St. Georges Tee. S (09) 322-2932 481-0149 BRISBANE 248 Adelaide St. 3 (07) 229-7855 229-7660 ^r^^^rnitr/1 ? hi '/\j 'n -/J ■F/j w JÉjW ^^^^wTTFtv /.'J & A 'U'l.'il J AUCKLAND Air New Zealand House 3 sprat, 1 Queen St. « (09) 39-2798 ADRIATIC TRAVEL CENTRE 32-38 BOURKE ST., MELBOURNE 3000 Tel: 662-3744, 662-3854 JCENCE WE ÄRE ÄN INTERNATIONALLY IATA ACCREDITED AGENCY WITH 18 YEARS OF EXPERIENCE. WE CAN ORGANISE ALL TRAVELLING REQUIREMENTS AROUND THE WORLD AND TO YOUR HOMELAND. WE CAN ASSIST AND ORGANISE TRAVELLING FOR YOUR RELATIVES WISHING TO COME TO AUSTRALIA WE OFFER STABLISED PRICES AND 1st CLASS SERVICES. FOR ALL INFORMATION PLEASE PHONE :- KOSTA PAVLOVIC f KOSTA PAVLOVIC 428.2221 (A.H.) OLIVERA GOLUBOVIC 29.2296 (A.H.) JASMINA LUCIC 363.7832 (A.H.) MARINA JUHAS 795.9320 (A.H.) SLOVENSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. sporoča in izreka dobrodošlico vsem rojakom, ki so na začasnem obisku v Canberri ali njeni okolici, da se ustavijo in obiščejo naše slovensko društvo na naslovu Irwing Street, Phillip (Canberra) A.C.T., kjer vam poleg dobre domače in izbrane hrane nudijo še razne turistične informacije o samem mestu in okolici in mogoče peljejo tudi na krajše izlete. Klub je odprt vsak dan (vklučno sobote, nedelje in praznike, razen velikonočnega petka in božičnega večera) od 11.30 dopoldan do 23.45 ure zvečer. Ves čas obratovanja je odprta tudi točilnica, kjer so na razpolago številne slovenske pijače. Z okusno domačo pripravljeno hrano pa se lahko zadovoljite vsak dan. Za kosilo od 12. ure do 14. ure in večerjo od 18. ure do 21. ure zvečer. Torej dober tek! Naša telefonska številka pa je (062) 82 1083 DOBRODOŠLI! Danijela Hlis-Thirion MY CHAINS i am questioning, somehow accusingly, why the clouds are so free while I, in the heavy chains of everyday struggles of career woman barely manage to survive! I sit on the beach angry and pensive I envy the strenght of the surf and its endless travels compared to my programmed existence, it is pure paradise! How days can come in same colours and shapes, traffic, telephone, meetings, strikes, fears, so few joys, work, work, climb, strive, hurry to a diner, can you dance tonight, love? ilice a soft weed I entrust the wind of life to bend me, left, right, down, up the hill of this beautiful career. Allowing the chains of my ambition to entangle me more and more, into a spider's web called self destruction, a prisoner of man made existence... until, one morning, the sea breeze, like in fairy tales brings me a house a husband and three kids, and the chains of the career woman may be replaced with a chain of daisies for a wife and a mother. Until then, I bend under my chains... Aren't all chains just the same? "POZDRA VNA PESEM" Pozdravljeni rojaki iz pete celine, Pozdravljeni bratje iz domovine. Nevidna nas sila je vkup pritegnila, - saj mati slovenska nas je rodila. - Naj danes beseda tista se sliši, ki mati nas učila jo v rojstni je hiši. V domovini - stari al' novi, jo naj nadaljujejo naši rodovi. Na žetev veliko smo danes se zbrali, tu trideset-pet let so bogato sejali. Žetev obilno nam je rodila — beseda slovenska, ki tu ni vsahnila. Obljubimo danes si: v slogi živeti. Besedo slovensko ne dajmo zatreti. Stoletja nas mati tako je učila, kjer teče Sava, Soča al' Žila. Besedo materino ne dajmo zatreti, z njo si želim tudi umreti. Jože Judnič srečne številke njegova poklicna skrivnost, ki je ne sme izdati nikomur, še sebi ne. Ob tem se je oni nesramnež čez mero razburil in je z besedami: »Raje si vi služite denar na lotu s to vašo skrivnostjo, ne pa da ga jemljete nam v zameno za prazno čvekanje!« grdo zaloputnil vrata za seboj. Nekateri očitno ne ljubijo doslednega upoštevanja poklicnih pravil. Premišljujem dalje. Vojn ne bo več. Ob vsaki mednarodni napetosti se bo zbral svetovni kongres jasnovidcev, ki bodo predvideli potek vojne. Država, kiji bo namenjen poraz, bo raje popustila in mir bo rešen. Uspešno bo gospodarstvo, saj bodo investicij deležna le podjetja z ugodnim horoskopom. Pomembna vloga pripada astrologom tudi na področju ekologije. Ko bodo zvezde opozorile na ekološko katastrofo, ki grozi našemu planetu, se odločujoči faktorji ne bodo branili sprejeti ustrezne ukrepe. Človekova javna in osebna sreča bosta zagotovljeni v največji možni meri. Telefon.. Slabe novice. Razburjeni ženin glas mi sporoča, da je njen astrolog ravnokar zaznal nevarnost v ozračju naše hiše. Tudi meni zrak čudno diši. Aha, že vem. Iz kuhinje se širi vonj po zaž gani pečenki, ker je moja življenjska usoda pozabila ugasniti pečico, ko je od-brzela na sestanek z zvezdami. JANEZ PERŠIČ Bencin, bencin, trinajst in pol din! Kam to pelje, kam to gre? Odgovor pa le eden je: vse manj pelje, vse bolj — gre... TROLOGIJA na železnici, mi je s sijočim obrazom opisoval nove razsežnosti, v katerih poteka delo železniške uprave. Odkar so vzeli v službo diplomirano jasnovidko, ni več nesreč. Vsake toliko časa pri direktorju zazvoni telefon in njen žametni glas napove: nevarnost za vlak številka ta in ta na odseku proge tem in tem. Potem se dogovorita za večerjo. Podobno se dogaja na direkcijah letalskih in ladijskih družb. V velikem številu jasnovidce baje zaposlujejo tudi vojska, policija, mafija in podobne ustanove. Tu in tam je včasih še nekoliko zmede. Znan jasnovidec je vložil prijavo na policijo, češ da mu je bil ukraden avto. Rekli so mu, da se čudijo, kako da ni uspel tatvine predvideti in preprečiti. Pomagati mu nemorejo nič, ker se v podobnih primerih sami obrnejo na jasnovidca. Oni pa si ni dal odpraviti, kot pošten davkoplačevalec je terjal svoje pravice in se pridušal, da je šele sedaj jasno sprevidel, kakšne lenuhe in nesposobneže pomaga rediti s svojim denarjem. Škandal je prišel pred častno razsodišče »Društva astrologov in jasnovidcev«. Nesrečnež je bil poleg avtomobila še ob članstvo. K nekemu drugemu jasnovidcu je prišel nekulturen klient. Na vsak način je hotel izvedeti kombinacijo številk, ki bo izbrana na prihodnjem žrebanju lota. Jasnovidec se je zelo potrudil, da bi mu čimbolj prijazno dopovedal, da so Udobno zleknjen premišljujem o astrologiji. Bila je cenjena že v starem . Egiptu. Faraoni so s pomočjo astrologov odkrivali nakane sovražnikov in preprečevali zarote. Čudno, da je stari Egipt propadel. Danes se srečujemo z astrologijo vseh vrst. Nekatere veje so se svojih problemov lotile znanstveno in uspeh ni izostal. Bioenergetika zdravi vse mogoče bolezni, radieste-zija odkriva pogrešance, hudodelce in trupla, biorit-mika pa odloča o tem, katerih črnih dni se morajo ljudje v svojem življenju čimbolj izogibati. Pa ostanimo pri pravi astrologiji. Horoskop je odločno sredstvo za človekovo srečo in blagostanje. Ste na primer bik in preberete usodne besede za mesec maj: izogibajte se temnolask, z malo truda boste premagali vse finančne težave, pretehtajte odnos do človeka, ki mu brezmejno zaupate, jejte star fižol. Zato ves maj poteka nadvse ugodno. Vsako svetlolasko najprej vprašate, ali ni morda pobarvana črnola-ska, malo se potrudite in denarnih problemov ni več, nahrulite najboljšega prijatelja in se pridno polnite s fižolom. Pravilno boste potem ravnali tudi junija. Če bodo zvezde od vas to zahtevale, boste na veliko osvajali rdečelaske, "SLOVENIJA " jedli samo sveže vampe in hodili v cirkus. Brez dvoma boste živeli dolgo, srečno in zdravo. Čudež bo, če boste sploh umrli. Nedavno sem srečal znanca, ki redno zahaja k specialistu za auro. To raznobarvno meglico okrog človekovega telesa namreč vidijo le redki izbranci. Priznal mi je, da ima sicer nekaj manj denarja, vendar izhajajo iz zadeve mnoge bistvene prednosti. Vsake toliko časa izve pomembno novico, da je njegova avra šibka in propustna, to pa škoduje zdravju, in dobi koristen nasvet, naj si jo spet okrepi. In kaj je potem bolj preprostega, kot da gre in si jo okrepi. Na koncu je še dodal, da bodo zdravniki kmalu postali čisto nepotrebni. Včasih nastopijo tudi nepredvidene težave. Nekdo je dolga leta obiskoval klasično šlogarico iz kofeta. Zanimalo ga je, kdaj bo dedoval po starem in zoprnem, a zato nič manj bogatem stricu. Ve-deževalka je baje takoj vse vedela. Ker pa etika tega poklica zahteva, daje treba biti pri napovedovanju smrti previden, je dokončen odgovor prelagala iz dneva v dan. Vse dokler mu ni zdravnik zaradi visokega pritiska pitje kave strogo prepovedal. Pritisk devetdesetletnega sit-neža pa je še naprej v najlepšem redu Seveda, netaktno vtika-vanje v nam nedoumljiva pota stvarstva ima včasih škodljive posledice. V veseli družbi so klicali duhove in hoteli vedeti, kdo je v koga na tihem zaljubljen. Duh je odgovoril, da eden od navzočih že dalj časa zalezuje gostiteljevo ženo, medtem ko je gostitelj noro zatreskan vanj. V hipu so prostaške besede prizadetih obilno presekale eterični fluid, skoraj bi prišlo do pretepa in družba se ne sestaja več. Vlogo in pomen napovedovanja prihodnosti v sodobnem svetu poznam iz lastnih izkušenj. S soprogo sva se odpravljala na enotedensko križarjenje po Sredozemlju. Pred tem usodnim dejanjem je žena vprašala za mnenje svojega astrologa. Taje potovanje toplo priporočil, saj so nama bile zvezde izjemno naklonjene. Na morju sva potem doživela viharni teden z dežjem in morsko boleznijo. Ko sem se doma nedostojno izrazil o strokovnih sposobnostih omenjenega gospoda, me je žena zelo odločno zavrnila: »Astrolog se ni zmotil, tako lepe ogrlice ne bi mogla kupiti nikjer drugje kot na tem potovanju.« Ob tem je ljubko pokazala na stvar, ki ji je bingljala okoli vratu. Imela je prav, kot vedno. Prijatelj, ki je zaposlen Slovenija, rodna zemljica mila, v Tebi me matije moja rodila. Prve me nauke je v Tebi upila, zato si ostala vedno mi mila. Komaj začel bi za mater skrbet, a, usoda neznana, me gnala je v svet. Zapustil sem mater in domačijo, odšel v tujino, naj mati ječijo. .Mar miza mater in domačijo! Dolarji tam po cestah ležijo. Bogastva veliko tu nisem nabral. Pa kaj bi z njim, ko nisem več zdrav? Bogastvo si ti! K Tebi misli bežijo. Bog ve, če mati še moja živijo? Pesem Amerike tukaj se poje. A zama najlepše pesmi so Tvoje. Polne topline so, in radosti, spominjajo me srečne mladosti. Domovina nova je tisočkrat več'a, a včasih zdi semi — kakor ječa. Veliko prijatlov, mije pokopala, čudna imena, jim nova je dala. Misel jim zadnja pri Tebi je bila -zemljica draga, Slovenija mila.