,,Tovarš" sim ter tje rad pokuka v časnike, in če najde kaj zanimivega rad povii svojim bravcein. Tako je te dni staknil v glasoviti wReforina uekaj prav zanimivega, Neki učitelj i/. češke dežele piše precej obšireii list na vrediiištvo. ,,No!" bodo bravci rekli, ,,.Šuzelkata že iz Danice dobro po/.namo, — onje sicer binlra glava, pa je brezbo/.en, svobodnjak — in učenik, ki mu dopisuje je gotovo tudi njegove ba/.c". Pa poterpite nekoliko, ne mara, da ni tako hudo, in ni vse strupcno, kar piše. — wKaj pa že no piše ?ik 0, kako ste nepoterpežljivi! — Spoštovani bravci so že gotovo sliaali, da tisti ljudje, ki veljajo za ,,aufgeklart", na vse gerlo vpijejo: ,,Cerkvi we mora šola odvzeti! šola se mora znebiti težkih ukov, v ktere jih devljejo katoliški duhovni". ,,Tovarš" ne ve prav za prav, koliko je takih, omikonosnih Ijudi po nlovenskih krajih, veudar ni dulgo tcga, kar je bral, kako ho se očetje dunajskega mesta moško udrezovali, da ne terpijo duhovskega vpliva po šolah in eden in za njiin še edcn je šc celo rekcl, da živi in umerje za novo postavo, in to se jc tako dolgo ponavljalo, da je nekdo oponmil, da iskaje svojib pravic ni (reba drugih žalili, iu da konzistorij gotovo ne bo slabega učenika nasvetoval. ,,Kjc pa je že pisino, kje pa je ueiteljevo pismo ? Pisino ima v kratkem tole v sebi: učitelj pravi, da je rajši cerkveii služabnik iu fajmoštru podložen, kakor pa da bi mu oče župan ali kakšcn drug mož iz sose.ske na kmetih sainuobla.stno postavo dajal. „0 ti neuiiini učitelj ti, da nočeš srenjski vradnik biti!* Šaljivo se pa učilelj (islim posmehuje, ki hočejo, da bi učitelj mežnarijo popustil, ter vpraša, kako bode učitelj živel, ako ne bode mežnaril. Poslednjič pa pravi učitelj v ^Reformi" : Učitelji se prištevajo deržavntm vraduikom, kdo pa jih plačuje? Ali h'i ne inčejo avojc plače po hišah, in ako se pritožijo, dobi župan povelje, da naj sosesčanc, hvojc sosede, potirja. Ce se pa učitelji deržavnim vradnikorn prištevajo, zakaj bi jihpa vlada ue plačevala in jim plače ne zboljuala? Kn milijon «im ali tje, deržava zavoljo tega ne bo na kant pri.šla, koliko učiluljem bi pa to pomagalo! ,,Tovarš" je tudi te inisli, da bi se le edeu učitelj ne branil boljše plače; ali možje, kteriin je blagor dežele izročen, — deželni očetje — naj bi vendar enkrat s prijazuim očesom pogledali na učitelje; plačilo ubetati učiteljem na uiicm svetu je prelepa reč, pa je vendar preraalo človeku, ki je iz duše in telcsa. nUčitelj, ki je lakote umcrl", tako bcreino od bcsede do besede v ,,Politiki". Ta je bil gotovo pijanec ali zanikcrnež. 0 kaj še! — Dobil je izverstne spričala v mestu Memel na Pruskem, postal je učitelj v ncki vasi. Njegovi prihodki so bili 45 pruskih tolarjev, pa nekaj zemljisča. Več let zavoljo slabe letine na zemljisči ni nič pridelal, krompir se mu je letos ves spridil. Neki dobri sosed mu je dajal v poslednji bolezni kruha in svečave. Ko je umerl niso najdli srajce, da bi ga bili merliea oblekli; žena tudi ni mogla iz hiše, kerjeimela moževo suknjo. — Na Pruskem pa so ae posvetovali, kako pomagati ljudskim nčiteljem. Iz Gradca. Prišel je lii na svitlo 1. zvezek že težko pričakovane nČitalnice, ali podučiliUh listov za slovenski narod^. I/.daja jo gosp. Ivan Geršak. Vidi se, da bodo (i zvezki obsegali mnogo mnogo podučljivega in tudi za šole prav zanimivega blaga. Ako si ,,Čitalnica" še sim ter tje nekoliko jezik opili, se bode gotovo kmali sploh zeli) priljubila. Iz Beljaka. Tukaj je jel izhajati nemšk časopis z imenom ,,Bote aus Oberkilrnten", ki ga izdajala g. Martelanec in učitelj g. Pepevnik. Zraven mnogoverstnega drugega podučnega blaga se že 1. list ozira (udi na šolsko izrejo s sostavkom o šolskih kaznih. Iz D bllzo Celja. Ljubi ,,Tovarž"! Tebe prebravši vidiin, da iz našega šolskega okraja ni sluha, ne duha. Nameuil sem si tedaj, da ti naznanim, kako se tadi tukaj godi revnim podučitcljeni. V 2. listu t. I. smo iz pUijske okolice slišali stan ondotnih podučiteljev. Pa rečem, ne samo v ptujski okolici ee podučiteljem taka godi, ampak todi pri naa. Poznam podnčitelja, kleri je nevtrudljiv v pervenčnici in v nedeljski šoli, cerkveno petje po moči povzdiguje, in dobi na koncu lela za ves trud — 63 gl., in od teh denarjev si mora preskerbovati prebivalisče in živež. Kdo mu bode v sedarijem času dajal živež za 63 gl.? kdo mu dal prebivalisče, kje si bo svojemu stanu primerno obleko pripravil? kdo mu bo dal pomočuih knjig, pesmi, napevov in šolskih časnikov — brez denarja? Podučiteljem eo večidel pervenci v varstvo izročcni; podučitelj mora tedaj postaviti podlago za vse vednosti, — ako pa on svojemu stanu primerno živeti ne niore, zgnbi veselje, in po taki poti gotovo ne koristi mladini. Bog daj kmali boljse ! — j — Iz Suhega dola. Slišal sem, da iiiislijo Hpomladi tukaj v nckem kraji zidati uovo šolsko poslopje; ker pa sem že tu pa tam vidil nove šolske hiše, ki so zelii zelo slabo izdelane, ne morem drugače, da se oglasim in povem svojo misel, kakšno naj bi bilo šolsko poslopje, da bi bilo"primerno napisu ,,šola". — Naj bolj potrebne reči, na ktere se more gledati pri zidanji šolskega poslopja, so te le: 1) paziti semora, da se sozida na priineniein zdravem kraji, kjer nobena reč ne zaderžuje in ue spriduje dobrega zraka; 2) gledati se mora, da niso šolske izbe premajhne, iu da so na tanko izmerjene za število učencev, ki jih morajo sprejemati; 3) izbe inorajo biti tako postavljene, da iinajo učenci od leve proti desni luč , in da jih učenik lahko vse naenkrat pregleda, da se rau ne morejo skrivati za kako sleno, peč, steber i. t. d.; 4) akoravno se mora pri zidanji .šolskega poslopja naj bolj pa/.iti na primerne šolske izbe, se pa vendar ne sine popoluoma pozabiti učenikovega stanovalisča. Učenik mora imeti čedno in ujegovim okolisčinam primerno stanovaiije, in sicer tako, da je nekoliko odločeno od šolskih izb, pa vendar tako, da vidi otroke, ki hodijo k šoli. — To so tedaj poglavitnejše reči, na ktere se mora gledati, kedar se postavlja nova šolska hiša. Bog daj, da bi te beeede ne bile bob v steno! Nekdo, ki ni uoitelj. Iz Podbrezja. Raznesil je nekdo škodljivo laž, da je naš verli orglar Peter Rojc oglusil, in da ne dela orgel. To je laž, ki izvira iz hudobije. — Naš Peter še vedno prav tanko sliši in tudi dela orgle, kakor jih je do sedaj delal. Pretečeno leto je naredil nove cerkvene orgle z devetimi spremeni v Galicije na Koroško, in letos popravlja tukajšnje v domači cerkvici pri žalostni M. B. na Tabra. Pregovor pravi: ,,Laž ima kiatke noge". Tako je tudi tukaj. —o— Iz LJubljane. Gospod A. Zamejic, katehet v c. k. normalni šoli in učenik raetodike v bogoslovji, je postal učenik pastirstva v bogoslovekem učilisču. — 19. jan. snio z veo šolsko mladino npreinili na pokopalisče k bv. Krištofu mnogočislanega nekdanjega gitnn. prefekta, gosp. Elija R e b i č a. Bog mu daj večni raj I — 22 jan. je kupčijska zbornica imela zbor, h kteremu je povabila tudi več šolskih mož, da bi se posvetovali, kaj in kako bi se po novi postavi c. k. deržavnega ininisterstva 5. jun. preteč. 1. št. 2538 (C. U.) bolje vravnale ponavljavne ali nedeljske šnle in sole za rokodelnke učence, in zvolilo se je 6 i/.vcdcnih mož, ki bodo to reč dobro pretehtali iu potein zboru naznanili. — Uparao, da ae bode našim nedeljskim šolam odmerilo več časa, pa tudi več veljavnosli. Bog daj! — Pri g. Giontinitn se dobiva sedaj mnogo novih cerkvenih muzikalij za petje in za orgle, iz ined kterih so nektere prav zanimive. Orglavci, poglejte jih! — V založbi g. Giontineta je prišla že drugič na svitlo: ,,Die Josefiskapelle", pesniška povest, ki jo je spisal L. Germonik. Ta povest kaže v narodnem duhu žive obraze na morji, potem iz rožne doline na Koroškein, kjer je nekdaj naš M. A h a c e I nabiral perve Hlovenske pesmi z napevi. Posvečena je ta ličua povest posebno ukaželjni niladosti, pa tudi vsem drugim, ki radi berejo domače reči.