k ut tur n o - po!itičn o glas Ho Ste že poslali naročnino z« »Haš tcoUdk"? Položnice so bile priložene zadnji številki. s veJ^o\/_n±h in do m a čih dogo dk o v 5. leto / številka 17 V Celovcu, dne 23. aprila 1953 Cena 1 šiling Noč Atlantske zveze Ko je po končani svetovni vojni Sovjetska zveza kazala vedno jasneje svoje napadalne namene in je bila Evropa razorožena, je bila največ po zaslugi takratnega ameriškega zunanjega ministra ustanovljena zveza držav Zapadne Evrope, kateri sta se pridružili še Kanada in Združene države. Ta takozvana Atlantska zveza, ki je štela 12 držav, je imela zgolj obrambni značaj. Tej zvezi sta v zadnjem času pristopili še Grčija in Turčija, Jugoslavija pa je po svoji pogodbi z Grčijo in Turčijo posredno včlenjena v to obrambno zvezo Zapadnega sveta. Gotovo je, da se je samo tej obrambni /vezi zahvaliti, da je morala Sovjetska zveza spremeniti svojo zunanjo politiko, saj je že staro načelo, da je treba proti sili postaviti vedno silo. In taka moč proti sili Sovjetske zveze je Atlantska zveza. Zahteve Vzhoda in Zapada Takoj po smrti generalisima Stalina so začeli predstavniki nove sovjetske vlade z mirovno ofenzivo, ko so poudarjali, da je brez nadaljnega možno sožitje komunističnih držav poleg kapitalističnih, kakor komunistični predstavniki imenujejo države zapadnih demokracij. Ti poizkusi mirovne ofenzive so pokazali svoje prve uspehe na Koreji, kjer že izmenjujejo vojne ranjence. Odgovoril pa je na predloge in besede sovjetskih ministrov predsednik Združenih držav Dvvight Eisen-hower. V svojem govoru je poudaril predvsem šest zahtev, ki naj bi jih izpolnila Sovjetska zveza, ako resnično želi mirno ureditev sveta. Te zahteve ameriškega predsednika so: 1. Konec vojne na Koreji ter združena, svobodna Koreja. — 2. Neodvisnost sedanjih podložniških vzhodnih držav (Baltske države, Poljska, Češkoslovaška, Madžarska, Romunija in Bolgarska). — 3. Ustavitev dobav vojnega materiala komunističnim državam v Aziji. — 4. Sklenitev avstrijske državne pogodbe. — 5. Svobodne volitve v zedinjeni Nemčiji. — (i. Razorožitev in strogo nadzorstvo nad izvedbo razorožitve v vseh državah. — Tem šestim zahtevam predsednika Eisenhotverja je dva dni nato pridružil ameriški zunanji minister John Poster Dulles še 7. zahtevo: Razpast kominforma. Odmev na ta govor predsednika Eisenho-vverja je v zapadnih državah zelo ugoden, iz Moskve pa še ni odgovora. Gotovo pa je, da je mogel predsednik Eisenhower postaviti te zahteve v zavesti, da je danes moč Združenih držav in pa sila ostalih držav Atlantske zveze že tako velika, da se more upreti vsakemu napadu Sovjetske zveze. Posvetovanja v Parizu V četrtek, dne 23. aprila, se sestane v Pa rižu vrhovni svet držav Atlantske zveze. Na tej konferenci vseh zunanjih in vojnih ministrov držav Atlantske zveze, bo sporočil predvsem ameriški zunanji minister oborožitveni načrt držav Atlantske zveze pod vodstvom Združenih držav za prihodnja leta. Predvsem bo omenil gotovo kot eno bistvenih točk vsoto 500 milijonov dolarjev, katero vsoto bodo dale Združene države na razpolago za ojačanje letalstva Atlantske zveze. Na predvečer posvetovanja Atlantske zveze je objavil bivši ameriški zunanji minister Marshall in še 200 drugih vodilnih osebnosti držav Atlantske zveze načrt, ki naj. ojača obrambni sistem Atlantske zveze, ki pa naj istočasno zniža stroške oboroževanja. To je mogoče doseči z znižanjem carin med državami Atlantske zveze, z odpravo trgovskih in denarnih ovir med temi državami in s skupnim gospodarskim ter političnim delom med državami Atlantske zveze. Gotovo je, da bo delo zastopnikov Atlantske zveze v Parizu v precejšnji, če ne odločilni meri, vplivalo na politični potek dogodkov v prihodnjih tednih in mesecih. Irgovski minister umrl Dne 20. aprila je umrl na Dunaju zvezni minister za trgovino in obnovo, Jos. Bbck-Greissau, v starosti 60 let. Po končanem šolanju na tehnični vojaški akademiji je vstopil Bock-Greissau v vojaško službo bivše avstro-ogrske monarhije. Po končani prvi svetovni vojni pa je vstopil v službo pri večjem industrijskem podjetju v Modlingu. Že v prvi avstrijski republiki je odločilno deloval v nižjeavstrij-ski trgovski zbornici, posebej pa še po končani drugi svetovni vojni. — Leta 1949 je bil na listi OeVP izvoljen za državnega poslanca in v januarju leta 1952 je postal minister za trgovino v tretji Figlovi vladi. Tu se je trudil zlasti za odpravo ovir pri zunanji trgovini, ker je smatral to kot 'bistveno za izboljšanje avstrijskega gospodarstva. Pogodba o dvolastnikih Z dnem 20. aprila letos je stopila v veljavo pogodba med Avstrijo in Jugoslavijo o ureditvi dvolastniškega vprašanja. Ta pogodba obsega dva dela. Prvi del urejuje dvolastniško posest avstrijskih dvolastnikov v jugoslovanskem obmejnem ozemlju. — Drugi del pogodbe pa urejuje mali obmejni promet na obmejnem ozemlju Avstrije in Jugoslavije. — Pričakujejo, da bo ta pogodba znatno doprinesla k izboljšanju medsebojnih odnosov med avstrijsko in jugoslovansko republiko. V sovjetski zvezni republiki Georgiji na Kavkazu (domovina Stalina) so zaprli prejšnjega ministra za državno varnost in oba tajnika georgijskega osrednjega odbora komunistične stranke. Imenovana je bila nova georgijska vlada. V Pakistan pod Himalajo je odpotovala skupina treh tirolskih in 8 bavarskih turistov pod vodstvom znanega Petra Aschen-brenner-ja in dr. Herligkoffer-ja. Turisti bodo meseca junija j>oizkušali doseči vrh gore Nanga Parbat (8125 metrov) v zapad-nem himalajskem pogorju. Zahtevamo minimalne tene Lansko leto se je začelo. Vsled velike su-Se so bili pridelki krme mali, paša je bila vsled pomanjkanja dežja slaba in kmetje so morali misliti na odprodajo živine pred zimo. Vsled takratne velike ponudbe so začele cene živini padati. Vsak pa je mogel upravičeno pričakovati, da bo proti koncu /.ime ponudba manjša in da se 'bodo sedaj na pomlad cene živini popravile. Zgodilo pa se je nasprotno, cene goveji živini in cene svinjam padajo še naprej in so že tako nizke, da kmetje upravičeno zahtevajo učinkovitih ukrepov, ki bod° preprečili tako nizke cene, ki ne krijejo več proizvodnih stroškov. ^ . Danes se kmet ne more več zadovoljiti samo z. besedami priznanja, da skrbi za prehrano prebivalstva in da razmeroma največ pomaga pri obnovi gospodarskega življenja. Ce naj kmet še nadalje skrbi /a prehrano prebivalstva, mu je treba s pravičnimi cenami omogočiti obstoj. Te pravične cene pa so izredno važne ravno pri živini. V zadnjih mesecih so padle cene goveji živini za približno 20 odst. in cene svinjam /a približno 15 odst. Ta razvoj cen mora povzročiti toliko večjo zaskrbljenost, ker je zadnje štetje živine pokazalo povečanje števila svinj in je /ato računati na večjo ponudbo. Ker dobiva naše kmetijstvo velik del dohodkov iz živinoreje, je tako stanje nevzdržno in je treba pravočasno nekaj ukreniti, ker grozi drugače našemu kmetijstvu nepopravljiva škoda. Zato je tieba na eni strani omejiti rejo svinj samo na prave kmete, ki sami potrebno krmo pridelajo, na drugi strani jni je treba s primerno ureditvijo cen mesu in z določitvijo pravičnega zaslužka mesarjem zvišati potrošnjo mesa. Z omejitvijo uvoza krme je mogoče^ r veliki meri vplivati na zvišanje ali znižanje števila svinj. Zato bi bilo tudi potrebno takoj razveljaviti uredim o ureditvi prometa z živino in krmili, ker so danes ia/-mere popolnoma drugačne, kakor pa so bile meseca aprila 1951, ko je bila ta uredba izdana. , , . . , Doslej je pri nas vsakdo, kdor je imel opraviti po službeni dolžnosti s kmetijstvom in s prehrano prebivalstva, govoril samo o važnosti zvišanja proizvodnje živil, ki naj bi zmanjšala potrebo po uvozu živil Istočasno pa so bile določene maksimalne'cene za domače pridelke. Nad temi cenami kmet ni smel prodajati. Nikdo pa m pomislil, da more priti tudi čas, ko bo pridelkov toliko, da bo ponudba presegla povpraševanje in takrat bodo začele cene padati Za takrat bi morale biti določene minimalne, torej najnižje cene, pod katerimi uikdo ne bi smel in ne mogel kupovati kmetijskih pridelkov. Ako je zaščiten kon-/ument z maksimalnimi cenami, mora biti zaščiten kmet z minimalnimi cenami. Te pa morajo biti take, da more kmet z njimi kriti vsaj proizvodne stroske. Danes že velik del potrebnega krušnega žita pridelamo sami in so se Uvozi krušnega žita že znatno zmanjšali. Danes ni več potreben uvoz mesa. Danes je že tolika proizvodnja mleka, da moremo zadostiti vsaj domači potrebi in da bo mogoče v kratkem mlekarske proizvode še izvažati. Vse to pa je povzročilo padec cen, ki grozi uničiti kmeta. To pa vse zato, ker so bile svoje-časno določene maksimalne cene, niso j>a bile določene minimalne cene. Zato je sedaj popolnoma upravičena zahteva po minimalnih cenah za kmetijske pridelke. Kmet ne sme biti namreč na milost in nemilost prepuščen slučajnemu razvoju cen na trgu. Danes kmet za svojo živino ne dobiva več uradno določenih maksimalnih cen. Pač pa mora potrošnik še vedno plačevati razmeroma visoke cene za meso in mesne izdelke. Te cene so tako visoke, da postaja konzum mesa vedno manjši in je danes mnogo nižji kakor pa je bil pred vojno. To pa je tudi eden glavnih vzrokov za nizke cene živini. Pravilno je zato, da mesarjem ne bi smelo biti dovoljeno, da prodajajo najboljše vrste mesa več kakor za 100 odstotkov dražje kot pa je nakupna cena za najboljše vole. Pri nas pa je najboljše meso še vedno od 24 do 26 šilingov, četudi gotovo ni na Koroškem mesarja, ki bi plačal tudi najboljšega vola po 12 do 13 šil. za kilogram. Podobno je tudi pri svinjskem mesu. Zato danes od nizkih cen živine tudi konzument nima nobene koristi, ker mora meso še vedno plačevati po previsokih cenah. Zato ni pravilno, da se danes oblast ne zgane, ko dobiva kmet za svojo živino sra- motno nizke cene, da bi zaščitila kmeta in da bi znižala cene mesu ter bi tako omogočila večjo potrošnjo mesa. Se eno od pomoč današnjemu stanju moramo omeniti: Kakor je bila rešilna samopomoč kmeta v prejšnjih časih in so nastale takrat naše jrosojilnice ter pozneje prve nabavne in prodajne ter predelovalne zadruge, je tudi danes dana možnost boljše prodaje živine v skupnosti, v samopomoči, to je v zadrugah. Zadruge za vnočevanje živine, oziroma odgovarjajoči odseki pri naših zadrugah, naj bi prevzeli to nalogo in bi s tem največ pomagali kmetu, ki je v stiski. Dr. Dag Hammarskjold Novi gl. tajnik Org. združ. narodov (USIS). KRATKE VESTI Angleškega letalca, ki je hotel v nepre-kinjem poletu preleteti v lahkem letalu razdaljo od Londona do Beograda in je nad koroškimi gorami zašel v snežne viharje, še niso našli. V Evropo je dospel na tridensko službeno bivanje ameriški obrambni minister Charles Wilson, ki se bo udeležil posveta obrambnih ministrov držav Atlantske zveze. V Avstriji bo nadzoroval ameriške čete. Predsednik Eisenhower bo imel skupno v mesecu aprilu tri velike govore. Prvi je bil dne 12. aprila, drugi 16. aprila (zborovanje ameriških časnikarjev) in tretji govor Ik) imel dne 24. aprila na konferenci ženskih organizacij republikanske stranke. Na Finskem grozi vladna kriza, ker si stranki, ki sestavljata vlado, nista edini pri reševanju težkega gospodarskega stanja ch-žave. Socialisti bi želeli predvsem ureditev cen in plač, agrarci pa stalnost vrednosti denarja. jugoslovanska vlada je pri nemški vladi v Bonnu zaprosila za odložitev (moratorij) j>lačila dolgov pri nakupu raznega blaga v Nemčiji. Ti dolgovi, v glavnem še iz leta 1951, dosegajo vsoto 81) milijonov dolarjev. Sveta Stolica je prepovedala vsem duhovnikom na Hrvaškem pod grožnjo izobčenja članstvo pri novem društvu duhovnikov, ker je namen tega društva razkroj cerkvenega reda. To novo hrvaško društvo katoliških duhovnikov je podobno Ciril-meto-dijskemu društvu duhovnikov v Sloveniji. Na predlog jugoslovanske vlade je prispel v Jugoslavijo eden vodilnih britanskih kmetijskih strokovnjakov, T. R. Ferris iti je prevzel mesto svetovalca pri britanskem gospodarskem odposlanstvu v Beogradu. V argentinskem glavnem mestu, v Buenos Airesu, je prišlo zaradi težkega gospodarskega položaja države do izgredov, pri katerih je bilo 6 oseb mrtvih in demonstranti so zažgali štiri poslopja, last opozicijskih strank. Uradno glasilo sovjetske komunistične stranke, ..Pravda", zahteva v posebnem članku, da končno v stranki preneha veljati načelo, da odloča samo eden, ..vodja”, ampak naj odloča skupnost, kolektiv. — Ta zahteva je popolnoma nasprotna dosedanji navadi v vseh komunističnih strankah. Dosedanji sovjetski veleposlanik v Lan dami Andrej Gromiko je postal prvi namestnik sovjetskega zunanjega ministra. Za veleposlanika v Londonu je bil imenovan Jakob Malik, eden izmed namestnikov zunanjega ministra. Politični teden Po svetu ... Kmalu se bo pokazalo, v koliko komunistični del sveta res želi miru in mirnega sodelovanja z nekomunističnim, oziroma kakor ga on imenuje, s ..kapitalističnim” svetom. Povsem jasno je, da čez noč tudi najtrdnejša diktatura ne more spremeniti za 180 stopinji svoje politike. Izjave novih sovjetskih voditeljev po Stalinovi smrti, katere so spremljala tudi nekatera konkretna dejanja, so upravičeno v svetu vzbudile vtis, da smo morda na pragu nove dobe v odnosih med Vzhodom in Zapadom. Tam, kjer je Vzhod pokazal dobro voljo, tam je prišlo do sporazuma. Te dni že izmenjujejo ranjence na Koreji, preteklo nedeljo sta se sestali zastopstvi obeh strank in so sklenili, da bodo v soboto obnovili pogajanja za premirje. Istočasno vsa politična javnost na Zapadu tekmuje s postavljanjem mirovnih predlogov in s še večjo pozornostjo zasleduje dogodke onkraj železne zavese, ki naj1 potrdi upanje, da tam res želijo miru in sporazuma. Eisenhovverjev govor o osnovnih pogojih za mir na svetu Pred enim tednom — pretekli četrtek — je imel ameriški predsednik pred časnikarji govor, v katerem je poudaril nekaj točk, ki naj bodo vodilo pri pogajanjih z Vzhodom in pri sklepanju splošnega miru. I. Nobenega naroda na svetu kot takega hi mogoče označiti kot sovražnika, kajti želja po miru, bratstvu in pravici je skupna vsemu človeštvu. 2. Varnost in blaginjo naroda ni mogoče jamčiti s politiko izoliranja, temveč samo z uspešnim sodelovanjem. 3. Vsak narod ima sveto pravico si sam svobodno izbrati vlado in gospodarski sistem. 4. Poizkus kakega naroda drugemu narodu svoj vladni sistem vsiliti, ne najde opravičila. 5. Upanje na trajni mir ne more temeljiti na oborožitvenem tekmovanju, temveč na pravilnih odnošajih in na poštenem razumevanju. Glede na zadnjo točko je Eisenhovver omenil tudi nekaj konkretnih predlogov, kako priti do postopne razorožitve. K vsemu temu bi bilo mogoče reči, da se je zgodilo to, kar je Višinski dejal: Za-pad naj pride do polovice poti nasproti. — V kolikor je bilo te poti napravljene od Vzhoda, vsaj toliko je je 'bilo tudi že iz Za-pada. Od Vzhoda smo slišali izjave o miru splošnega značaja. Tudi Eisenhowerjeva izjava ni drugačna in jo je razumeti predvsem tako, da Amerika kot najmočnejša sila Zapada noče sklepati morebitnih kravjih kupčij ali se pustiti zavesti v slepo ulico z nedoglednim.i pogajanji o manjpomemb-nih vprašanjih. Osnovni temelj politične modrosti Zapada je zahteva o nedeljenem miru. Eisenhowerjev govor so v zapadhili političnih prestolicah toplo pozdravili. Angleški ministrski predsednik Churchill ga odo-brava in tudi Francozi pišejo pohvalno o njem. Seveda je Zapad nestrpno čakal, kakšen Im odziv na Vzhodu. Splošno mnenje je, da odziv ni tako ugoden kot je bilo pričakovati, lahko bi bil pa tudi slabši. Sovjetsko časopisje je objavilo izvlečke govora in jih je opremilo s kritičnimi komentarji. ■Sovjetski' diplomati na Zapadu pritrjujejo, da je govor lahko temelj za splošna pogajanja. Uradni organi komunističnih strank po satelitskih državah pa še vedno zelo napadalno pišejo o zapadnih ..imperialistih, fašistih” itd. Splošen vtis je, da nova, zmernejša linija moskovskega zunanjega ministrstva še ni zajela podrejenih instanc. Je tudi še nekaj drugih stvari, ki kazijo miroljubnejši obraz, ki ga Vzhod kaže Zapadli. Tako se v Berlinu obe delegaciji še nista mogli zediniti o varnosti skupnega zračnega koridorja. Komunistične čete Vietnama (I mlak in e) so vpadle v sosednjo državo Laos, ki je bila do sedaj, nevtralna itd. Ponoviti je treba, kar smo prej omenili, da je treba najprej ugotoviti, če Vzhod res želi trajen mir. če je tako, bo Zapad nedvomno najmanj tako potrpežljiv kot je bil do sedaj pri obravnavanju posameznih problemov. Ne bo pa se pustil Zapad uspavati z zgolj lepimi besedami, ampak bo zahteval dejanj, ki naj pokažejo pravo voljo Sovjetske zveze za dosego in vzpostavi j tev trajnega miru. Od ostalih političnih dogodkov zadnjega časa hočemo danes malo podrobneje pogledati v razmere Južno-alriške unije, države, ki je član britanskega cesarstva. Malanova nacionalistična stranka je zmagala na zadnjih volitvah Rezultat: Malanovi nacionalisti 94 poslancev, vsa opozicija 66 poslancev. Opozicija sestoja iz zmerne unionske stranke, štirih laburistov in treh črncev. Po številu glasov bi ostala vladna stranka v manjšini, volilni sistem ji je prinesel večino v parlamentu. Te volitve so spet obrnile pozornost na razmere v Južni Afriki. V tej državi je okrog 2 milijona belcev, potomcev Burov in okrog 8 milijonov črncev. Med obema rasama je prišlo v teku desetletij do težkih spopadov. Pred petimi leti je prišla z malenkostno večino na oblast nacionalna stranka dr. Malana, katere program temelji na rasizmu, za južnoafriške razmere bi ga označili nekako tako: belci zase, črnci zase. Nobenega družabnega ali celo biološkega mešanja. Južnoafriško unijo so ustanovili belci, jo gospodarsko dvignili in je zdaj njih dolžnost braniti te pridobitve pred črno raso, ki je v veliki večini. Za dosego tega cilja je treba postaviti zakone, predrugačiti ustavo in potem ne bo „no-benega rasnega vprašanja” več. Malanova stranka je tudi precej protian-gleško usmerjena, čeprav poudarja, da ne zagovarja izstopa države iz sklopa angleškega cesarstva. Opozicijska stranka unionistov, je stranka, katero je ustanovil in vodil znani general Smuts. Po njegovi smrti jo vodi Strauss. Je zmernejša v odnosih do zamorcev, zagovarja večjo naslonitev na matično državo in je že vseh pet let v ostri borbi z Malanovo vlado glede ustavnih vprašanj,. Malanu kljub vsem naporom ni uspelo prodreti z vsemi svojimi rasističnimi zakoni, ker za nekatere ustava predvideva dvotretjinsko večino. Število opozicional-nih poslancev pa se je po zadnjih volitvah toliko skrčilo, da manjka Malanu samo še 19 glasov do take večine in te upa dobiti med opozicionalci. Podoba je, da bo Malanu uspelo izvesti, popolno rasno ločitev, ker opozicija postaja malodušna. K temu prispevajo v nemajhni meri tudi vesti v podvojenem delovanju zamorskih terorističnih organizacij po angleških kolonijah (Mati — Mau), kar naj bo opomin belcem, da nastopajo skupno. Afriška celina postaja politično in gospodarsko vedno važnejša za Evropo in Zapad sploh. Odkar izmenjava dobrin z Vzhodom takorekoč počiva, išče Zapad novih gospodarskih območij, rudnih bogastev in življenjsko potrebnih surovin. Na vsem tem je Afrika bogata in še prilično neraziskana. ... in pri nas v Avstriji V sredo, dne 15. aprila, se je predstavila nova avstrijska vlada avstrijskemu državnemu zboru. Pri tem je predsednik vlade zvezni kancler ing. Julius Raab prebral vladno izjavo oziroma program nove vlade Ljudske stranke in socialistov. To .izjavo so pričakovali s splošnim zanimanjem, ker naj bi ta izjava povedala, kakšna je politična pogodba med Ljudsko stranko in med socialisti. Izjavo so sprejeli z večjim odobravanjem listi Ljudske stranke kakor pa listi socialistične stranke. Iz tega dejstva bi že mogli sklepati, da so bili z novo vlado bolj za- dovoljni pri Ljudski stranki kakor pa pri socialistični stranki. Zanimivo je tudi to, da so listi Ljudske stranke trdili, da je vladni program tak kakor ga je zagovarjala Ljudska stranka na volitvah. Listi socialistične stranke pa so nasprotno trdili, da j c vladni program tak kakor ga je zagovarjala socialistična stranka na volitvah. Oboji so bili torej z vladno izjavo zadovoljni. Še celo maloštevilni zastopniki maloštevilne DF na Koroškem so sramežljivo rekli, da so z vladno izjavo zadovoljni, istočasno so pa rekli, da ne vedo, če mogoče to le niso obljube. Kako toreji izgleda ta izjava vlade Raab-Scharf? 1. Po osmih letih bi že bil čas, da dobi Avstrija popolno samostojnost in da neha zasedba. Pri tem ni toliko važno, kakšno j,e besedilo avstrijske državne pogodbe, vazno je, da dobi Avstrija svojo politično samostojnost in pa gospodarsko sposobnost. 2. Vsem in vsakomur je treba zagotoviti delo. Zato pa je 3. treba dobiti potrebna posojila za orno gočenje velikih investicijskih del. 4. Nekateri davki bodo znižani in davčni predpisi bodo poenostavljeni, kmetijstvu pa j;e treba preskrbeti cenene kredite. 5. Ker ni mogoče pravočasno sprejeti novega proračuna za čas od 1. junija do 31. decembra 1953, bo za ta čas podaljšan sedanji proračun. 6. Omogočiti je treba zgradbo stanovanj in tako zagotoviti stanovanje velikemu številu prebivalstva, ki danes nima primernega stanovanja. 7. V državnem proračunu je treba žago« loviti podlago socialnega zavarovanja in / zakonom je treba zagotoviti prejemanje rent. Družini, zlasti oni s številnimi otroki, pa je treba dati posebne ugodnosti. 8. Uradnikom in nameščencem j,e treba izboljšati gmotni položaj. 9. Končno je izvesti poenostavitev državne in deželne uprave. 10. Tudi obrtnikom je treba zagotovit; vso podporo. Iz glavnih točk te vladne izjave je razvidno, tla je temelj te Vladne izjave zdravo državno gospodarstvo, torej v glavnem program bivšega in sedanjega finančnega ministra dr. Kamitza, proti kateremu so imeti med volitvami ravno socialisti toliko povedati. Naslednji dan so zastopniki posameznih strank povedali stališče svojih skupin do vladne izjave. Proti vladni izjavi v celoti se je izjavi! seveda zastopnik komunistov, ki je očita! zlasti socialistom, da so bili pri volitvah proti takemu programu, kakor ga sedaj podpirajo. Zastopnik socialistične stranke je na jprc-je napadel skupino VdU, ki je hotela hit; tudi udeležena pri sestavi vlade, kar pa so socialisti preprečili. Napadel je nadalje finančnega ministra dr. Kamitza in njegovo podpiranje privatnega gospodarstva. Izjavil se je za večja inozemska posojila, ki naj omogočijo investicije in s tem zaposlitev brezposelnim. Končno pa je kljub vsej. kritiki zastopnik socialistov izjavil, da bodo poslanci njegove stranke glasovali za vlado. Zastopnik skupine VdU je v svojem govoru napadel socialiste in tudi državnega predsednika, ker ni sprejel prvotne zahteve Ljudske stranke, naj bo v vladi zastopana tudi skupina VdU. Zastopnik Ljudske stranke se je končno v celoti izjavil za program vlade, ker je ta program tudi program Ljudske stranke, in so tak program odobrili tudi volivci dne 22. februarja. Ker 31. maja poteče veljavnost sedanjega proračuna, bi bilo treba naj preje predložiti nov proračun, l ega pa vlada ni mogla pravočasno sestaviti in bi pri sestavi tega gotovo prišlo do takih težkoč, kakor so povzročile jeseni razpust parlamenta in razpis volitev. Zato je vlada predlagala, naj ho sedanji proračun enostavno podaljšan do 31. decembra 1953. Medtem pa naj vlada. pripravi predlog proračuna za leto 1951. S tem je tudi gospodarski spor med obema vladnima strankama odložen do jeseni. Ko je sestavljena vlada na Dunaju in ko je znana vladna izjava), ki kaže, da so morali socialisti v marsičem popustiti, ho gotovo prišlo do sestave deželne vlade kmalu tudi na Koroškem. Deželni glavar Fer. Y\ e denig je že zdrav zapustil bolnico in gotovo bodo pogajanja med strankami končno uspela v toliko, da bomo imeli tudi na koroškem v kratkem sejo deželnega /bora, kjer bodo izvolili Feni. Wedeniga spet /a deželnega glavarja in bo izvoljena nova deželna vlada sporaizumno med vsemi tremi glavnimi strankami. Ob obletnici Atlantske zveze Dne 4. aprila 1953 je bila obletnica pod-pisa Severnoatlantske zavezniške pogodbe. V teh štirih letih se je popolnoma uveljavilo načelo kolektivne varnosti, tako v političnem kakor tudi v vojaškem oziru. Pred dvema letoma ni bilo v zahodni Evropi niti 15 popolnih atlantskih divizij, ki bi bile primerno ikvežbane in opremljene. Razširjali so sicer obvezno vojaško službo v posameznih državah, a vojaška oprema je bila nezadostna. Letalstvo je štelo manj kot 1000 razpo-ložljivih operacijskih letal in še od teh so bila mnoga zastarela. Danes pa so severenoatlantske države na teni, da si ustvarijo obrambno silo, ki bo 0 človečanskih pravicah Predsednik Eisenhotver je poslal za začetek zasedanja komisije Združenih narodov o človeških pravicah novemu ameriškemu predstavniku v tej komisiji, gospe Oswald B. Lord, poslanico, ki pravi med drugim: „V teh dneh mednarodne napetosti nas vsekakor bodri dejstvo, da si člani komisije za človečanske pravice prizadevajo priti do uspešnejšega načrta, ki naj pobudi človečanske pravice in osnovne svoboščine za vse ljudi in vse narode po svetu. Za ameriško ljudstvo kakor tudi za ljudi po vsem svetu je vsesplošni proglas Združenih narodov o človeških pravicah pomemben svetilnik na poti proti dosegi človečanskih pravic in osnovnih svoboščin za vse. Ljudje po vsem svetu se trudijo za dosego svobode — svobode do življenja, svobode pred samovoljnim ustrahovanjem, svobode do mišljenja in govora, svobode do iskanja in dosege resnice. Napraviti pa moramo vse, da razširimo področja svobo- Avstrijska državna pogodba Britansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so v teku med Veliko Britanijo, Združenimi državami in Francijo posvetovanja, kako bi bilo mogoče obnoviti pogajanja o avstrijski državni |>ogodbi. Ker se predsedstvo na sejah namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil za sestavo avstrijske državne pogodbe menja, bi moral tokrat sklicati sejo zastopnik britanskega zunanjega ministra. Ako bi do ponovnih pogajanj1 za sestavo avstrijske državne pogodbe prišlo, bi Sovjetska zveza gotovo najpreje zahtevala, da opustijo zapadite tri velesile svoj predlog o skrajšani avstrijski državni pogodbi in se spet pogajajo na podlagi prvotnega osnutka državne pogodbe. štela 96 divizij in 9000 letal. Že zdaj poveljuje general Ridgway v zahodni Evropi več kot 50 divizijam in razpolaga s 4000 letali. Lani sta se pridružili severnoatlantski zvezi Grčija in Turčija, s čemer se je po-nmožila evropska obramba za nadaljnih 32 divizij. Ameriška gospodarska pomoč je vzpodbudila povečanje obrambnih industrij v raznih zahodnih evropskih državah, tako da lahko v večji meri zadovoljujejo domače obrambne potrdbe. Med severnoatlantske obrambne sile v Evropi je vključenih 5 ameriških divizij in mnogo ameriških letal. de. Združene države so prepričane, da je svoboda neizogibni pogoj za dosego stalnega miru. Na žalost pa je na mnogih področjih sodobnega sveta totalitarizem usužnjil narode z vladami, ki nimajo nobenega spoštovanja za dostojanstvo človeške osebnosti. Dejstvo, da je prišlo ob svobodo toliko ljudstev, da se neprestano ne upoštevajo človečanske pravice, pa je osnovni vzrok nesta-bilnosti in nezadovoljstva v današnjem svetu. Zaradi tega dobiva delo komisije za človečanske pravite veliko večji pomen. Zaradi tega pa tudi potrebujemo novih načinov za razvijanje zavesti človečanskih prašič po vseh področjih sveta.” Enake pravice za žene Predstavniki 17 držav so podpisali konvencijo, ki jamči ženam enake politične pravice kot jih imajo možj,e. Te države so sledeče: Argentina, Gvatemala, Belorusija, Čile, Kuba, češkoslovaška, San Domingo, Ekvador, Indonezija, Jugoslavija1, Mehika, Poljska, Ukrajina, Sovjetska zveza, Francija, Abesinija in Kostarika. Ameriška predstavnica Lorena Hahn je izjavila, da so Združene države sicer glasovale v Glavni skupščini za konvencijo, da pospešijo razširitev političnih pravit na ženske v drugih deželah, čeprav ameriške žene že uživajo vse pravice, ki jih predvideva konvencija in da končna odločitev o tem, če naj Združene države konvencijo podpišejo, še ni padla. Glavni členi konvencije določajo, da naj bodo žene 1. upravičene do glasovanja pri vseh volitvah, 2. da maj imajo žene dostop do vseh ustanov, katerih funkcionarji se volijo z javnimi volitvami, 3. žene naj bodo upravičene do dostopa k javnim funkcijam. (/$£ •za Na celovškem učiteljišču je slovenščina obvezen učni predmet za vse tiste dijake in dijakinje, kateri prihajajo z dvojezičnega ozemlja in napravijo tudi iz slovenščine sprejemni izpit. Od prvega letnika naprej je že slovenščina za te dijake učni jezik, to se pravi, da se vrši podajanje, obdelava in ponavljanje snovi v vseh letnikih v okviru slovenske ure v slovenščini. Slovenščina se poučuje v prvem in drugem letniku po tri ure, v tretjem in četrtem po štiri in v petem po pet ur tedensko. Od teh ur je posvečena po ena ura v tretjem in četrtem ter po dve uri v petem letniku predvsem metodiki dvojezičnega pouka. Poleg dijakov in dijakinj, kateri obiskujejo slovenščino na zavodu obvezno, se poučuje slovenščina še v dveh posebnih tečajih, ki sta za .prostovoljce". Dve uri na teden pa sta namenjeni za pouk slovenščine še tudi tečajnicam /a otroške vrtce, katere še šolajo dve leti na tem zavodu. Za uspešen pouk slovenščine so pa razen učitelja potrebne v prvi vrsti dobre učne knjige ter pomožno čtivo. Tega je na učiteljišču vedno manjkalo, bolje rečeno, primernega 'berila za slovenščino na tem zavodu tloslej tii bilo. Želja učencev in profe-■sorja po slovenski knjižnici je bila torej velika. Tudi prosvetno ministrstvo je uvidelo |>otrebQ po novodobnem, zanimivem, poučnem in umetniško visoko stoječem čtivu ter je odobrilo vsoto S 5000.— za nakup slovenskih čitank za višje šole, to je 75 knjig. Učencem je tako dana možnost prodirati v lepoto slovenske besede in ideje slovenskih pisateljev. Izvlečki njih mojstrskih del v miselno in besedno razlago ter pregled slovstva postanejo tako za učenca res prava učna knjiga slovenščine. Da vsebuje sedaj! knjižnica največja dela slovenskih pisateljev — prvakov, je jasno. Izmed knjižnih posebnosti v tej slovenski knjižnici naj bo posebej omenjeno: Valvasorjevo berilo, Prešernov album. Uvod ,h Krstu pri Savici z ilustracijami R. Debenjaka, Martin Krpan s Smrekarjevo ilustracijo, Fr. Stele: Slovenski slikarji, Nadškof Jeglič, osebno darilo F. S. Finžgarja Pod svobodnim soncem in Mirna pota z njego- vim podpisom, 20 nemško-slov. slovarjev dr. Tomšiča, slov. Pravopisi, zbornik koroških pesmi itd. Ker brez prave podlage tudi jezikovno ni moči napredovati, so si učiteljiščniki preskrbeli tudi slovensko slovnico, ki zelo olajša pouk. Dali so jo pretipkati in na matrice v 80 izvodih razmnožiti ter v tiskarni Družbe sv. Mohorja vezati. V knjižnici, katera vsebuje sedaj nad 400 novih knjig, so tudi prevodi iz drugih slovanskih slovstev. Lep pogled za oko, še lepša paša za duha. Sčasorn pa se bo ta zaklad še pomnožil, saj iz malega raste veliko. Priznanje vsem, ki so pripomogli do take pridobitve: od g. ravnatelja dr. Seivvalda na učiteljišču preko šolske oblasti v Celovcu do prosvetnega ministrstva na Dunaju. Med lanskimi počitnicami sem obiskal obalo našega sinjega Jadrana. S tega potovanja naj danes opišem vtise z Reke. Iz Opatije na istrski •obali smo dospeli na Reko (v hrvaščini Rijeka), ko je ravno nastajal večer. Imeli smo še nekaj ur časa do odhoda vlaka proti Ljubljani in smo zato sklenili, da si ogledamo mesto. Pred vojno je bila Reka v sestavi italijanskega kraljestva in je še danes na Reki precejšnje število Italijanov. To je mogoče razvideti tudi iz javnih objav, ki so sestavljene vse na hrvatskem in italijanskem jeziku. Ravno tako so tudi napisi na avtobusih in na vseh uradih dvojezični. Tudi oznake ulic in cest so dvojezične, že na zunaj je tu vidna res popolna enakopravnost obeh narodnosti, enakopravnost, kakor jo zaman iščete v Vaši domovini na Koroškem. Ne morete najti te enakopravnosti ne v Borovljah ne v Železni Kapli in ne kje drugje na Koroškem. Res sem bil začuden nad tem dejstvom in sem razmišljal: V jugoslovanski. diktaturi smejo poedine narodne manjšine uporabljati svoj materini jezik tudi v javnosti in v uradih. Tam so vse državne in druge ustanove dolžne, da tudi Italijanu odgovarjajo v njegovem jeziku. Na drugi strani pa tega v naši avstrijski demokraciji ni. Ali ne bi bilo tudi pri nas na Koroškem mogoče urediti vsaj tako kakor je urejeno v Jugoslaviji. Ali je res tako težko in skoraj nemogoče izdati zakone, na-redbe, predpise in rešitve vlog v materinem jeziku narodne manjšine? Ali je res tako težko namestiti v Avstriji v slovenskih in hrvatskih, oziroma v jezikovno mešanih krajih uradnike, ki obvladajo popolnoma tudi jezik obeh narodov. Mogoče je to, o tem je vsak prepričan, le malo dobre volje bi bilo treba pri merodajnih in dosežena bi bila enakopravnost, o kateri drugače vsi radi toliko govorijo. Prišli smo na veliki most preko Riječine, kjer je bila pred vojno meja meti Jugoslavijo in Italijo. Večkrat sem takrat na Reki in na Primorskem mogel opazovati mejo, strašno mejo, ki je sekala globoko v srce hrvatskega in slovenskega naroda. Slovenci in Hrvati so živeli na tej in na oni strani meje, toda po meji so bili kruto razdeljeni na dva dela. To mejo pa je začrtal sov-raž.ni duh onih, ki so hoteli iztrebiti vse manjšine, zlasti pa še slovanske manjšine. Spomnim se še, ko sem leta 1935 prispel iz Zagreba na Sušak. V resnici sta Sušak in Reka samo eno mesto, le Riječina in most preko nje je vmes. Takrat pa je bilo to mesto razdeljeno v dva neorganska dela in na italijanski strani mosta je bila meja ostro zastražena. Stražili so jo številni finančni uradniki in karabinieri ter še drugi v fašistični uniformi. Kako je pekla takrat ostro zasekana rana sredi živega narodnega telesa Slovencev in Hrvatov. PALME PS Moderčki v 12 čudovitih barvah Danes pa tam ni več meje, ni meje na mostu med Reko in Sušakom in ni meje pri Postojni, globoko v slovenskem narodnem telesu. Danes ni na mostu pri Sušaku obmejnih stražnikov, ni več italijanskih uniform in ne več specialistov z ricinusovim oljem. Most je sedaj razširjen in tam je krasen park s spomenikom, ki opominja na to, da. je bila nekoč tu državna meja, meja med dvema državama sredi enega naroda. Dr. L H. SLOVENCI PO SVETU Pismo Slovenca iz VVhitehorse-a v pokrajini Vukon, ki je že čisto na severu Kanade, ima med drugim sledeči odstavek: Najpreje se Vam moram zahvaliti za redno pošiljanje »Našega tednika” in vedno sem vesel, ko ga dobim. To more razumeti samo oni, ki 'živi sam daleč tu na severu, sam med tuje govorečimi ljudmi, kjer domače govorice nikdar ne slišim. Zato pa mi je postal „Naš tednik” zelo dober, najboljši prijatelj. Zato se še enkrat zahvaljujem za točno pošiljanje lista ter Vas in vse bralce na j lepše pozdravljam. F. O. Bodi zmeren v mladosti, da boš zdrav v starosti. # Bol jša je skromna pogodba kakor mastna pravda. * Poštenje, življenje; brez poštenja ni življenja. Oh otnočitvi stooviuke knfižniee. priredijo dijaki in dijakinje celovškega učiteljišča v radiiu sledeče oddaje: 1. Pogled v naše delo, v četrtek, dne 30. aprila, ob V<>7. uri zvečer. Uvodoma govori ravnatelj: učiteljišča dr. E Seiwald. 2. Veronika Deseniška (drama O. Župančiča), s- četrtek, dne 4. junija, ob !47. uri zvečer. 3. Triglav (Planinska idila F. S. Finžgarja), v četrtek, dne 2. julija, ob Vil. uri zvečer. I. Dekliški zbor 1. in 2. letnika učiteljišča poje narodne in umetne pesmii v četrtek, dne G. avgusta, ob i/g?. uri zvečer. RADIONWEISS -tc/umle* WeiMf Haša mixa Stala je domala sredi sobe, lep je bil od tam razgled na vrt, stene so pokrivale podobe, bogkov kol je zaljšal pisan prt. Beli javorji je dal življenje, točno kdaj, ne pomni več nikdo. Zdaj doživlja z mano vred trpljenje — črvi jo na starost glodajo. Mnogo jih je tuka j že sedelo, ni mogoče, da bi vse naštel. Takrat bilo je zares veselo, iz srca je človek lahko pel. Bila je bogato obložena o božiču, na veliko noč, vse poletje s cvetjem okrašena, nam oltarček bila je nekoč. Zlati časi so se spremenili... Se v spominu zvonček mi cinglja. — Mašnik so na mizo .položili Hostijo, ki vernike krepča. Mamica so v raj odpotovali in za njimi očka so odšli — Mi sami za mizo smo ostali, še kak hip, pa pojdemo še mi. . . Miza bo pa dolgo let še stala, ker odporen javorjev je les; sama starost je ne bo končala, če ka j hujšega ne pride vmes. L i m b a r s k i 1'udi voda ima zobe. *. Bolje je verjeti svojim očem kakor tujim besedam. * . Odločaj počasi, toda izvrši hitro. J. S. Baar — Al. Nemec: ZEMLJA IN LJUDJE ROMAN (štirinajsto nadaljevanje) Vestno je zapisoval, koga je kam pel jal, kdliko je od koga zahteval in dobil. Nikdli ni terjal pretirane cene, pa uidi ni prenesel, da bi se kdo z njim pogajal. Tedaj je takoj neljubo dirnjen dejal: »Ničesar nočem!” In potem je bila vsaka prošnja zaman, da bi peljal. Nobena stvar ga ni več: pri-piavila do tega. »Niste bili zadovoljni, kaj bi potem vozil,” je mirno odgovarjal. cesto, prečesto se je zgodilo, da ga je v Pragi gospoda, ko je moral nanjo čakati, začela vabiti in častiti: ,.Stopite v točilnico, kar boste pojedli in popili, bom vse poravnal!” so govorili. Celo na kozla so mu pošiljali, mu nalivali vina, mu ponujali drage cigare. Toda Jan je znova pokazal zdravo kmečko jedro. Ostal je vedno zmeren, če je bil čas za jed. je vzel, če je bil žejen, je pil, toda nikdar čez. mero. To je bilo prihranjeno le za spominske dni. Ob navadnem času ga nihče ni mogel pripraviti do tega, da Ibi prestopil svojo običajno mero. še najbolj so ga veselili razni malenkostni darovi, s katerimi so se ga spominjali' hvaležni •naročniki. Tako je nekoč dobil dragoceno pipo od gospoda svetnika, drugič mu je gospa spletla •krasen mehur za tobak, mošnjo za denar (v njej je hranil cekin) — molitvenik. In ko so gospodje spoznali Ciinburovo nag-njenje do branja, so mu dali tudi nekaj dragih in lepih knjig. Ko se je vrnil iz Prage, je čakalo nanj delo v Pisku. Gospodom meščanom je moral obdelovati polja. Imel je tri ali štiri hiše, kjer je bil skoraj popolnoma gospodar. Niti mu niso ukazovali. Sam je imel na skrbi njihove njive in je samo v nedeljo oznanil, kdaj bo čas setve, kdaj bodo krompir sadili ali želi, da se na to pripravijo. Ves zaslužek je pošiljal domov. Kovanda je bil mož beseda. Delil ga je na dva enaka dela. Pol ga je pridržal zase, pol pripisal Janu. Ob novem letu sta inaredila račun in Jan se je začudil, za koliko mu je njegova glavnica pri gospodarjenju narasla. »Vidiš, zaslužil si več, kot mi je vrglo celo gospodarstvo,” mu je očitajoče rekel Kovanda zato, ker ni pristal na njegov načrt, obenem pa je bil ponosen, da se ni vračunal in zmotil pri dobrem nasvetu. Toda kljub temu lepemu zaslužku Janu nikdar ni bilo žal, da se ni povsem predal prevozništvu. Čutil je, da to ni in nikoli ne bo njegov življenjski poklic in da v njem ne bi našel sreče. To je prehodno stanje. Dokler je še mlad, bo še vozil. Toda vedno bolj se v njem oglaša hrepenenje po miru, po umirjenem tihem delu, skratka: po kmečkem življenju! X. Kmet Piksa v Putimi je ležal hudo bolan. Bil je nuli Semičan. S Cimburo je služil pri vojakih in se priženi! v Pulim na Souku.povo posestvo. Vzel je najstarejšo hčer, ostale tri pa je izplačal ali pa jim zagotovil doto iz posestva. Sina pri Sou-kupu ni bilo. Zato se je tam gospodarilo, kakor se je. Toda Piksa se tega ni ustrašil. Vzel je Marjanko, ki je služila skoraj eno leto s Cimburo pri Kovandi, in je začel gospodariti. Spočetka so mu priskočili na pomoč starši iz Semič, tako je Piksa kmalu speljal iz Mata na trdo cesto in se iz doline povzpel na vrh. Poplačal je dolgove, spoštljivo in sinovsko je ravnal z užitnikarjema do njune smrti. Deleže je vse izplačal in zdaj je že mislil na lastne otroke: na dva fantka in hčerko, da bi jim pripravil doto. V tem pa je Bog poslal bolezen nadenj. Pomlad je prihajala. Delo je klicalo gospodarja: On pa je ležal ves vroč kot ogenj na bolniški postelji. Zdelo se mu je, da mu na prsih leži vsa čižova. Pod lopaticami ga je zbadalo in 'bolelo, kakor da je tam cela kopica Malenških čevljarjev. »Poslušaj, žena," je Piksa nenadoma rekel v nedeljo svoji ženi, »pojdi v cerkev in ne skrbi več zame! Tam bo h rad iški Cimbura. Reci mu, da ga pozdravljam in da me naj obišče.” Žena je ubogala in je res privedla Cimburo. »No, tovariš,” se je nasmehnil Jan, »slišim, da počivaš, kolca v brazdah pa že škripljejo!” Cimbura se je trudil, da bi bil vesel, a se mu ni posrečilo. Pred seboj je gledal na postelji strtega prijatelja, ki mu je piskalo v grlu prepogosto dihanje. Vse prsi je imel zavite v mokre cunje, oh postelji pa je stala vedrica z ledom. »Kaj pa se ti je zgodilo?” je še izdavil vprašanje, ker ga je tišina morila in je čutil, kako se mu oči zalivajo s solzami. »Oral ije, oral za kapelico, jutri bo teden, sonce je kar lepo grelo, in tako je odšel brez. kožuščka. Potem je prišel tisti ledeni naliv in ga premočil do kože. Pa ni hotel [»opustiti, dokler ni zoral. Ko se je opoldne vrnil, ga je že mrazilo. Ni me ubogal. Popoldne je spet šel na tlelo — v torek je legel. Mislil (Nadaljevanje na 4. strani) CELOVEC Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse. KULTURNA PRIREDITEV V CELOVCU Vse Slovence iz Celovca in okolice vabimo na kulturno prireditev, ki bo v soboto, dne 2. maja t. L, ob 8. uri zvečer v Kolpingovi dvorani v Celovcu. Spored: L „SVOJEGLAVČEK”, burka v 3 dejanjih. 2. POJE PEVSKI ZBOR učiteljišč-nikov slovenskega učiteljišča v Trstu. Na prednjo prireditev opozarjamo z vabilom, da si pravočasno preskrbite vstopnice, ki jih morete dobiti v predprodaji pri upravi „Našega tednika” v Celovcu, Viktringer Ring 26. 40 LET AVSTRIJSKE RAZREDNE LOTERIJE! Že skozi štiri desetletja moremo imenovati veliko število družin, katerim so prinesli preko noči brezkrbno bodočnost številni glavni dobitki avstrijske razredne loterije. Bodoča jubilejna loterija nudi spet izlioljšan igralni načrt, kljub temu pa so ostale srečke v ceni enako poceni. Upoštevajte prospekt splošno znane poslovalnice sreče MIHALOVITS, Wien I., VVipplinger Strassc 21 „An'der Hohen Brucke” in še danes naročite srečko, ki vam prinese srečo. PRIMICIJA V CELOVCU V nedeljo, dne 12. aprila, je bila v Celovcu v župni cerkvi pri St. liju primicija ameriškega novomašnika rev. Daniela F. Jurkiewicz-a iz Mihvaukee-ja v državi Wis-consiin v Združenih državah. Novomašni sprevod je šel iz župnišča v cerkev. Pri vhodu je pozdravil novomašnika dekan konzistorialni svetnik Lamprecht s prisrčnimi besedami. Poudaril je, da slavi novomašnik ta svoj veliki dan, tudi če je iz daljne Amerike, v veliki domovini svetovne Cerkve. Glavni oltar je bil izredno lepo okrašen in je blestel v morju luči. Cerkev so do zadnjega kotička napolnili verniki, ko se je začela slovesna služba božja nove sv. maše. Novomašno pridigo j,e imel preč. g. Olaf Colerus v. Geldern, ki je v krasno sestavljenem govoru omenjal veličino božje ustano- ve sv. Cerkve, katere ustanovitelj je bil križan, nato pa je slovesno vstal od mrtvih. Po opravljeni sv. daritvi je bil zahvalni Tedeum s slovesnim blagoslovom in kratkim nagovorom novomašnika, ki se je zahvalil za gostoljubnost na Koroškem. Nato je podelil novomašniški blagoslov. Novomašnik ostane do poletja še v Avstriji, nakar odpotuje nazaj, v Ameriko. Kakor smo že v predzadnji številki „Našega tednika” poročali, ga je poslal njegov škof na študije v Innsbruck, kjer je študiral še en Amerikanec, rev. Russell George Becker, ki je tudi za veliki teden letos prejel mašil iško posvečenje. Vabilo Dne 1. maja bo na Sedlcah v selski župniji služba božja v novi Marijini cerkvi. Ob 9. uri bo sveta maša s pridigo, ki jo bo imel g. misijonar. Pred sveto mašo pa bo priložnost za sveto spoved. Prav lepo vabljeni častilci Matere božje iz vseh okoliških fara! kvico veselo in svetlo. G. Korenu moremo k temu obnovitvenemu delu samo čestitati in se mu posebej zahvaliti. Vsa nepotrebna navlaka je odstranjena s sten in oltarjev. Cerkev je prebeljena s svetlo-modro barvo, da ima sedaj lepo lice. Prezbiterij pa je postal svetlo rumen, z belim omrežjem. Prezbiterij je na novo pokrit z e ter ni-tom, oziroma s pločevino. Tako je cerkev od znotraj, in od zunaj popravljena za prvo silo. Tudi zunanje lice hoče g. Koren še Vzor domačega Letos smo naše malo žegnanje ali Belo nedeljo še prav slovesno obhaj,ali. Ojačani moški zbor je pod vodstvom pevovodje Miha Sadjaka spremljal sveto daritev z mašnimi in velikonočnimi pesmimi, ki so prav slovesno donele skozi božji hram. Ob koncu je bil Te Deum, zahvalna pesem. Zgodaj zjutraj pa so že pokali možnarji in celo soboto zvečer so oznanjali delopust. Med sve- Scad (DVOR PRI PLIBERKU) to daritvijo jp kar grmelo od streljanja. Ta slovesnost je imela tokrat še poseben povod, ker j,e bila cerkev na novo popravljena, od zunaj streha, od znotraj pa kor, stopnice in pa strop. V pridigi so se gospod župnik vsem lepo zahvalili, ki .so pripomogli k popravi cerkve. Posebno so se zahvalili cerkvenemu ključarju gospodu Ignacu Koren-u, po domače Uhlnu, za vso njegovo skrb in vse njegovo delo, katero je imel, da je postala cerkvica tako lepa. Zahvalili so se tudi vsem sotrudnikom in delavcem, posebno pa še Zdovcu. Pozimi je mojster Koren delal s svojima dvema delavcema. Stari leseni strop, ki ni imel nobene posebne zgodovinske vrednosti in je bil popolnoma strohnel, je odstranil. Napravil je lep, nov, lesen strop. Ravno v istem slogu je napravil nov kor in nove stopnice na kor. Smrekove deske in vmes vložene temne macesnove deščice napravijo strop lep in slikovit. Delo se je lepo posrečilo in na praši oda. V oporoki bom povedal, da boš ti /a varuha,” je bolnik znova govoril o svojih poslednjih rečeh. »Povej, pred pričami povej in držal bom besedo, toda saj ne boš umrl, le ne predaj se bolezni, pa jo boš premagal, zmagal boš,” je dejal Cimbura in mu stisnil roko v slovo. »Jutri spet skočim sem, za danes naj bo dovolj, govorjenje te utruja,” se je prestopal Cimbura. Tla pod nogami so ga pekla. Sočustvoval je z Itolniki, toda govorili / njimi, tola- žiti jih, tega ni znal, zato mu je bilo pri njih vedno neprijetno, hudo. Rad bi jim pomagal, njihovo bolezen nase vzel, vse bi storil zanje, toda pogled nanje ga je mučil. »Torej? z!bogom,” je stegnil roko. »Zbogom, in, če se ne bova več videla, ne pozabi!” »Kako naj bi pozabil, na to niti ne misli. Bodi brez skrbi, saj pridem, spet pridem pogledat,” je obljubil Cimbura in odhajal. V veži je stala Marjanka. Vsa objokana, izmučena in strta je bila. »Ali bo umrl?" je vprašala, strah ji je trgal glas in pogled ji je obvisel na Cimlburovih ustnah. »Bog tega ne bo dopustil,” je dejal Jan in se zazrl na otroka samosrajčnika v materinem naročju. Tega pogleda ni mogel prenesti,. V očeh ga je zaskelelo in solze so mu privrele na lice. Naglo se je zasukal in odšel. Na poti do Hradišča se je umiril. Po resni molčečnosti so doma vsi poznali, da se mu je nekaj zgodilo, toda sam ni o tem ničesar povedal. Vso noč se mu je sanjalo o Piksu. Videl ga je, kako pred njim sklepa roke, kako se potem smeje, v sanjah je slišal jokati! ženo in otroke. »Kako neki je v Putimi,” je bila njegova prva misel, ko je zjutraj vstal. Pod imilim nebom je opravil jutranjo molitev, pomolil je tudi za tovariša Pikso in, koder je hodil, je mislil samo nanj!. Ves dan je v Pisku oral in, ko je zvečer prišel domov in izpregel konje, se je pripravljal, da stopi v Putim. Tu pa je prišel k njemu v hlev gospodar. »Tak, kaj je človek,” je začel po svoji navadi modrovati. »Kapljica na veji je, nič, samo list na drevesu življenja. Pero v vetru je in nič drugega. — Pastir je prinesel v vas žalostno novico — na meji se je srečal s putimskim — pa kaj. bi to prikrival — tovariš ti je umrl. Putimski Piksa je pred sodbo božjo. Davi je izdihnil.” Cimbura se je odkril in pokrižal. Blede ustnice so mu trepetale v molitvi, toda jokal ni. Le odkrita glava mu je klonila na prsi in vsa njegova postava se je vidno upognila, kakor da bi mu kdo naložil težko breme. »Moram ga podpreti,” je pomislil Kovanda in je začel: »Putimski Piksa je plačal svoj dolg, vrnil je dušo Bogu, ki mu jo je posodil. Saj smo vsi že od Adama na smrt obsojeni. Bog je sodbo podpisal in sedaj samo čakamo, kdaj se izvrši. Godrnjati in tarnati ne pomaga. Pametno je, da se podvržemo volji božji, da molimo za mrtvega in pomagamo tem, ki jih jo zapustil. Bog te potolaži!” in mu je stisnil roko. (Dalje prihodnjič) Med večjimi praktičnimi darili moremo omeniti šivalni stroj'. Ako kdo namerava kupiti šivalni stroj, naj ga kupi za materinski dan, ker bo ta gotovo pripravil zlasti mladiim materam veliko veselje in jim bo tudi veliko olajšanje pri delu. To bo pa v korist vse družine, ker bo perilo v krajšem času in zato ob vsakem času lepo zašito. Še na nekaj moramo opozoriti. Kdor hoče pokazati ljubezen do naših mater, mora poizkušati, kako bi jim olajšal naporno delo. Eno najnapornejših del, ki uničujejo zdravje našim materam in gospodinjam, pa je vsakotedensko pranje ob vsakem letnem času. To delo, ki je sicer neizogibno, pa moremo olajšati z nakupom dobrega pralnega stroja. Ko bomo premišljevali, kako bi razveselili naše gospodinje in matere, kako bi jim olajšali delo in kako bi jim pokazali našo ljubezen, mislimo na nakup strojev, ki so praktični in ki v gospodinjstvu pospešijo in olajšajo delo. GLOBASNICA Polagoma se uveljavlja pomladanska toplota in dobri dežek poživlja zemljo za veselo delo na polju. Zima je bila dosti mila, a tem bolj zahrbtna in tudi nam ni prizanesla s špansko boleznijo. Skoro polovica fare je bila od nje prizadeta. Preden se je spravila od nas, si je izbrala še eno žrtev, Jožapovega očeta v Mali vasi, Karla Markitza, ki smo ga dne 5. marca v starosti 79 let položili v blagoslovljeno domačo zemljo. Vzgleden in dober krščanski gospodar je bil; tih, a ves prežet ljubezni za svojo družino. Ob strani svoje žene je preživel v delu in trpljenju 26 let sončnega življenja — brez vsake nevolje in hude besede. Zato pa tem bridkeje žaluje družina za svojim dobrim atejem. Veliko neizpolnjeno željo je rajni nesel v grob, dočakati je želel nov« mašo svojega sina. Naj mu i/ večnosti sem (Dalje na 4. strani) fpvi tia& mi DCamtkem (Nadaljevanje s 4. strani) pripravlja pot do osrečujočega cilja. Joža-pov oče, v miru počivajte. Precej skrbno smo letos negovali sadno drevje, da bi bilo tem več rumenega dobrega vinca in sadja, ki je hvaležen in darežljiv dohodek ter zdrava prehrana domači hiši; Bog nam nakloni vse to. V podjunsiki cerkvici so pa imele ženske na krstnico malo smole. Zemeljski Peter jim je pri blagoslavljanju jedil zaprl cerkvena vrata, da so morale svoje korpe pri nizkih žagradnih vratih ven tlačiti in so poizkušale nato s hitrejšim korakom popraviti zamudo. Tem bolj pa so topiči pokali in dvigali pete ženskam. Menda mu sedaj ludi one nočejo ostati dolžne in čakajo, ko se bo Petru ogrelo srce za Evo, da mu bodo vračale. Posebno velikonočno veselje pa so si privoščili otroci v Mali vesi in v Globasnici. Ni jih bilo blizu, imeli so z rolkanjem jajc preveč dela. Njih borza se je dvigala in pan dala, zvečer pa so skrivoma šteli zgubo ali dobiček. Hudo ranjena jajčka pa so romala s pofehtano soljo v lačne želodčke. Tako poteka življenje veselo, pa tudi grenkost se nenadoma pomeša vmes. V sredo, dne 8. aprila, se je pripetila v osrčju Globasnice huda nesreča. Pri vedno bolj naraščajočem prometu se je splašil konj z vozilom in je povozil mladega Amriča v Mali vesi, kritz.a Hrasta. Polomljena so mu skoraj vsa rebra in pljuča stisnjena. Težko ranjenega so prepeljali v Celovec. Hudo prizadeti družini želimo k tako nenadni in nepričakovani nesreči, da bi dobri Bog ohranil dragoceno življenje družinskega očeta. Človek nikjer ni varen pred nesrečo, kako prav je, da se vsi dnevno priporočimo svojemu angelu varuhu. Ko vse hiti na Zapad, tudi naši ženini in neveste poskušajo frkati v isti smeri. Pa menda tudi še zaradi tega, ker je letos doma zmanjkalo smodnika. Želimo Ernstu in Albinu in njihovim parom obilo božjega blagoslova za skupno življenje. Precej živahno je bilo na belo nedeljo popoldne. V domači cerkvi se je poživela Marijina družba za žene. 17 članic je nanovo pristopilo h Marijini družini. Slovesni sprejem je vodil č. g. župnik Koglek iz. ško-cijana. Za to lepo milostno uro se mu žene prav prisrčno zahvaljujejo. Z domačo patro-ninjo in sv. Hemo se stavijo žene zopet za-vestno v delokrog svoje lepe preteklosti, da bi služile v Marijinem duhu v ta čas. Tudi dekleta so nas na ta dan po daljšem odmoru razveselile z igro Ljudmila -iz. časa pokristjanjenja. Bila je zopet šoštar-jeva dvorana prijetno napolnjena. Hvaležna vsebina, ki nas danes posebno resno opominja na moderno poganstvo in grozodej-no bre/božnost, obenem pa tudi, kako le]x> in vzvišeno da je krščanstvo. Pogumnim in 1* AusUatije (Nadaljevanje) Potem mi odgrne zaveso, da sem vstopil. Ob ognjišču sedi mlado dekle in v ponvi mesa neko jed, na drveli ob ognjišču sedi črnec in gladi oppusa (to je mala žival, velik sovražnik kač). Na sredi prostora sedi na tnali še mlada dojilja: na eni strani novorojenec in na drugi strani — slastno vleče se ne 2 leti star otrok; dojilja se zame niti ne zmeni. Oblečeni so v Adamov kostum, le preko ledij so zakriti z zamazanimi cunjami. Notranjščina: pod ilovnat, v enem otu je bila lesena, že od črvov razjedena postelja. Gotovo je na njej počivala otroč-mca, prekrita je z zelo zamazanimi odejami. i a drugi strani je bila nastlana suha trava m pokrita s kosmatimi ovčjimi kozami. . *'in- SP.,1>rA nas bolj nizke rasti in mo-cuh, širokih hcmc, ustnice so zelo debele nos je potlačen in širok, lase imajo moški kodraste, ženskam pa štrlc kakor dež v pratiki. „Koliko črncev je v tem gozdu?” vprašam. „Nad sto nas je,” „Ne delate nič?” ••če belih zmanjka, nas pridejo iskat, sicer nas ne ljubijo.” »Farm ali trgovine nimajo lj bogato, ni pa vedel tega, da bo s tem postopanjem uničil svojo edimko, ker že ljubi drugega, in sicer Ferjana. Martin je bil pošten in bogat ženin. Vendar oče pri vsem tem ni pomislil, da zakon, sklenjen brez ljubezni, ne more biti srečen. Spregledal je šele, ko je bilo že prepozno. Lenčka se v tem hudem notranjem boju ob strani nesrečnega moža popolnoma podvrže pi jači, postane lahkomiselna in ji je končno vseeno kaj se z njo zgodi. Ona postane žr- tev žalostnega življenja, ko jo njen mož. v prepričanju in dokazu, da ljubi Lenčka še vedno Ferjana, umori. Oče se ob mrtvi hčerki razjoka in spozna svojo krivdo, toda solze žalovanja pridejo prepozno. , Tončka, ki je ob vsem tem tudi sama najbolj trpela, je ostala še vedno ista dobra duša in je navsezadnje bila gotovo vesela, da jie dobila nazaj svojega ljubljenca. Ne smemo pa pozabiti Sirka, ki je reši! svojo vlogo tako izvrstno, da smo se morali kljub žalostnim prizorom nav.mes še iz srca nasmejati. — Prav vsem iz srca čestitamo posebej- še predvsem — fantom iz Gorič. Tako luštno so nam peli med odmori, da smo bili kar navdušeni. Nikomur ni bilo žal, ki se je napotil v tem krasnem vremenu k nam v št. Primož, da si ogleda to ganljivo igro. Med občinstvom smo opazili škocijance in tudi od drugih oddaljenih krajev so prispeli, kar nas jako veseli. Za naprej pa upamo, da nam ne uidejo naši kulturni delavci prav daleč, kam na letovišče in da tam ne pozabijo svoje narodnosti. Torej Bog vas živi na novo delo. MLADINA PIŠE: (fdccdcai/ šMa ^u{cdd{ici Poslala si nam vigredni pozdrav, pozdrav nam slovenskim dekletom. Povsod naj bi našel odziv. Dekleta z visokih Djekš, s sončnih Radiš, iz kapelških grap, podjunskih polj in iz. vse naše slovenske Koroške naj bi ti odzdravile. Pomlad naj se naseli v naša srca, pa ne šele sedaj, ko se je prebudila v naravi, vedno naj bi bila v našem srcu vesela pomlad. Vsako leto se odpirajo in zapirajo vrata gospodinjskih šol v št. Rupertu in Št. Petru. Tako so se zaprla pred tremi leti za nami. Gotovo se še vse spominjamo lepili dni, ki smo jih skupno preživele v gospodinjski šoli, katera nam je bila šola za življenje. Z mnogimi lepimi nauki in novo modrostjo smo odšle iz nje v svet. Razšle smo se: nekatere domov, da prevzamejo gospodinjstvo, druge v mesto in tretje v tujino. Če si s prijetnega materinega naročja prvič stopila v življenje brez tuje pomoči, šele tedaj si ga prav spoznala s senčne pa morda tudi s sončne strani, V kako lepi luči si ga gledala iz svoje brezskrbne mladosti, oh, pa kako kmalu te je razočaralo. In ti dekle, ki si odšla v daljni svet, ne greš od doma za vedno, od časa do časa se vračaš, ampak tako tvoj, kot je bil do sedaj, ne bo nikoli več. Približno s takšno negotovostjo v srcu in bridkih misli odhajaš. „Kaj mi bo prinesla usoda”, se sprašuješ. Morda imaš še ljubečo mamico, kateri je težko slovo. Da ostaneš v tujini z domom in s svojo domovino povezana, ponesi s seboj slovensko pesem. Zapoj si v tujini pesem o domu sredi zelenih gozdov, visokih gora in žitnega pdlja, ter ono lepo ,,Rožic ne bom trgala” ali »Venček na glavi”, vse do zadnje kitice: ,,. .. Dokler človeški roti' biva po zemlji tod, hode slovelo slovensko dekle”. -Slov. dekle naj se ne odilikuje samo po zunanjosti, ampak predvsem po plemenitosti srca. Odleglo ti bo, namesto žalosti se bo naselila v tvoje srce radost. Tudi v tujem svetu naj ostane tvoj ideal slov. pesem, slov. dom in materin jezik. Ne izgubi ga. kakor so ga že mnogi, ki so odšli v svet za drugimi ideali, a so prepozno spoznali vrednoto pravega ideala. Ne pozabi slov. doma, ki ti je dal največ, kar more dati svet. Življenje in vero si sprejela od njega. Njega dolžnica si do smrti. In ti dekle, ki so ostala doma, nam boš ohranila naš kmečki dom. Ohraniti ga moraš nam in našim potomcem. Ali nam ta ni dal velike vrednote in nam 'jih še daje? Vsi naši veliki možje so izšli iz preprostega kmečkega doma. Saj je dejal že Gregorčič: „Kar mož nebesa so poslala, vse kmečka mati je zibala”. Vsaka v svojem poklicu naj služi domu in slovenskemu narodu. „Mali — Domovina — Bog” je rekel Cankar. To mora biti naše vse — to jc naše življenje. Razšle smo se dekleta, daleč smo druga od druge in vendar naj bi si bile tako blizu vsaj v mislih. Nas vse naj spremlja — kjerkoli smo — misel, da smo hčerke slovenskega naroda. Ni med nami inteligentk. toda ali ni v naše roke položena; večja naloga kakor bi jo mogle vršiti v kateremkoli inteligenčnem poklicu. Ali ni v naše roke položena usoda našega naroda na Koroškem. Kako si srečna, ako imaš še mater, ljubečo mamico. Velika sreča je imeti mater, a še večja je biti sama mati. Biti ljubeča mati svojim otrokom. Dekleta, vzgojiti moramo domu in narodu pravih sinov in hčera, ki 'bodo znale varovati naše slovenstvo. Kakršna mladina, taka naša bodočnost. Mladina je moč naroda, pravijo. Tako bomo izpolnile svojo življenjsko dolžnost, tako bomo rešile naš narod. Dekleta, ali je še kaj lepšega, kaj bolj vzvišenega na »tem svetu? Ali ne bi potihnila živahna pesem naše Drave in Zilje, ali ne bi potemnelo modro oko naših jezer? Ali ne bi potihnil šepet naših j>otočkov? Tudi naši gorski orjaki, ki čuvajo naše domove, bi klonili glave, ako bi tod potihnil naš glas, utihnila lepa pesem, ki se razllega tod od davnih časov. Naš je Korotan, zibelka, slovenstva, kjer so stopali naši predniki in napajali zemljo s krvjo in znojem. In na tej naši zemlji naj bi si tujec postavil svoj šotor? Ali ne bi tudi naša zemlja zajokala, ako Iti si tujec osvojil njo in naš dom? Ne dopustimo tega! Ljubosumno ga čuvajmo; ta naš slovenski tlom s svojo zvestobo tudi v težkih časih. Tebi, slovenski dom, naj velja moja ljubezen! B o g ž i v i te, B o g č u v a j te! R. H., Celovec Mda Res, spomlad se je začela, ker čebela, vsa vesela i/ panja zletela daleč tja na breg, kjer je mrzel sneg bil še krog kopnic! Tam iz zalih lic prvih je cvetic mi tako velela: Ti si zdrav in mlad, pojdi spet veselo na vsakdanje delo, da bo vsak imel te rad, /daj je že pomlad! . . . V a 1' e n t i n P o 1 a n š e k Sonce sije izza gore, sneg jemal je že slovo, /bal snežak se naš je zore ter pobegnil na goro. Skupina igralcev iz Št. Vida Naj le gre junak zdaj beli, na visoko Olševo, mi ga nismo več veseli, ker nam ptičice pojo. Prišla je spomlad v deželo, rože spet lepo cvetd, sonce končno je uspelo — jaz pa pojem pesmico. H a n z i f e r l i c: h UČENKE GOSPODINJSKE ŠOLE V ŠT. JAKOBU V ROŽU vljudno vabimo na razstavo, ki ho ob sklepu šole, dne 26. tega meseca, v šolskih prostorih. Prireditev za mladino bo v soboto ob 3. uri popoldne, za goste pa v nedeljo ob 2. uri popoldne in za ostale domačine ob 6. uri zvečer. SPORED: Pesem. Pozdravni govor. Male mamice. Znamenje — deklamacija (Simon Gregorčič) Pesmi. „V gospodinjski šoli” (igra v 2 dejanjih). Narodne pesmi. Prav lepo Vas vabimo na RAZSTAVO IN PREDSTAVO ki ju bomo priredile v nedeljo, dne 3. maja 1953, ob zaključku kmetijsko-gospodinjske šole v ..Narodni šoli” pri šolskih sestrah \ št. Rupertu pri Velikovcu. Razstava bo v šolskih prostorih. Razstava ročnih del bo odprta cel dan, vse kuharske izdelke pa si boste 'lahko ogledali le do 4. ure popoldne, ker jih bomo [x>tem začeli razprodajati. Predstava bo v telovadnici ,,Narodne šole” in sicer ob J/22. uri in ob 4. uri popoldne. Vljudno prosimo, da bi prišli k prvi predstavi le iz najbolj oddaljenih krajev in tisti, ki ste vezani na državna prevozna sredstva, k drugi pa vsi ostali in domačini. Upo-števajte našo prošnjo, sicer bo pri prvi predstavi premalo prostora za vse. Prosimo tudi, da ne bi motili predstav z zamujanjem ali predčasnim odhajanjem! Začetek bo točen. S p ored a kade m i j e ki jo posvečamo MATERI, DOMOVINI IN BOGU I. 1. Naše Najvišje. 2. Sreča ob zibeli. 3. God. L V skrbi za svojega sina. 5. Našim materam. G o v o r II. 6. Domovina — mati. 7. Naša pesem. III. 8. Povsod Boga! — Prolog. Slika današnjega časa. Naša pripravljenost. Dragi bratje in sestre širom Koroške! Upamo, da se boste v lepem številu odzvali našemu vabilu. Pridite, da se boste prepričali o vrednosti naše domače šole in se veselili skupno z nami tako lepih uspehov, ki nam jih je ta šola posredovala. Gojenke Boljše gnojenje - več krompirja Statistični podatki o pridelku krompirja pri nas pravijo, da pridelamo pri nas povprečno na enem hektaru nekaj preko 100 eentov krompirja. Drugi podatki pa nam pravijo, da pridelajo dobra kmečka posestva mnogo preko 100 centov na hektar, da pridelajo po 200 in tudi do 300 centov. To pa je že velikanska razlika. Da bi poizkušali na splošno doseči rekorde, kakor so po 400 in po 500 centov na hektar, o tem zaenkrat še ni treba premišljevati. Poizkušajmo predvsem doseči povprečni pridelek vsaj kakih 180 centov. Vzroki slabih pridelkov Seveda morajo biti nekje vzroki in razlogi, zakaj so pridelki krompirja pri nas tako nizki. Te vzroke poznamo in jih bomo zato napisali. 1. Še vedno pri nas vsaj 85 do 90 odst. vseh kmetov sadi krompir, ki so ga pridelali doma. Sadijo ta krompir, ki so ga pridelali doma, že leta in leta in kljub nizkemu pridelku ne mislijo na to, da bi seme izmenjali. Tak krompir, ki je več let v isti ali podobni zemlji in v istem podnebju, se — kakor pravimo — „izrodi”. To pa nič drugega ne pomeni, kakor to, da so na tem semenskem krompirju razne virusne bolezni, razna k uživa, ki znatno znižujejo pridelke. 2. Gnojenje krompirju je pri nas še zelo jjomanjkljivo, nezadostno in tudi nepravilno. To sta torej glavna dva razloga, da pridelamo pri nas premalo krompirja. Da pa je zelo važno vprašanje, koliko krompirja pridelamo na enem hektaru, o tem pač ni treba pripovedovati, to je vsakemu jasno. Saj si ne moremo skoraj zamisliti, kako bi shajali brez krompirja, kako bi prehranil: brez krompirja družino in kako bi prekr-mili brez krompirja svinje. Primerjajmo vrednost pridelka rži na enem hektaru z vrednostjo pridelka krompirja na isti površini. Pri tem računajmo, da pridelamo na isti njivi 17 centov rži ali pa 180 centov krompirja. Teh 17 centov rži predstavlja hranilno vrednost 4 milijonov kalorij, 180 centov krompirja pa predstavlja vrednost 10 milijonov kalorij. Iz teh dveh številk nam mora postati jasno, kako velikega pomena je, če pridelamo čim več krompirja. Saj odpade s tem skoraj vsak nakup krme. Alfa-kosilnice dobavlja prompfno : KURT MARKTL & Co. CELOVEC-KLAGENFURT, St. Peter, končna postaja obusa. Volkermarkter Strasse Nr. 117 Zato moramo poizkušati na vse mogoče načine doseči čim večje pridelke krompirja. Kakor smo zgoraj omenili dve glavni napaki, ki preprečujeta velike pridelke krompirja, tako imam tudi dva glavna pripo-inočka, da pridelke krompirja povečamo. Ta dva pripomočka pa sta: Za dobre pridelke 1. Vedno lx>mo {»oskrbeli za dobro in zdravo seme. 2. Skrbeli bomo za pravilno in zadostno gnojenje. O veliki koristi in prednosti dobrega in zdravega semena sicer mnogo pišejo in govorijo, vendar pa se kmetje po vseh teh nasvetih še vse premalo ravnajo. Zato ne pozabimo na veliko važnost večkratne izmenjave semena. Tudi nepravilno in nezadostno gnojenje je vzrok slabih pridelkov. Samo hlevski gnoj nikakor ne zadostuje za povečanje pridelkov. Zato je poleg hlevskega gnoja ne-obhodno potrebno še gnojenje z umetnimi gnojili. Le dodajanje vseh treh vrst umetnih gnojil nam more zagotoviti res dobre pridelke krompirja. Najpreje ne smemo pozabiti na dušična gnojila, ki zelo povišajo pridelke. Ako gnojimo zadostno s fosforjem in s kalijem, more dodatek — in to zadosten dodatek dušičnih gnojil — delovati naravnost čudovito in nam daje ogromne pridelke, s tem pa tudi izredno zvišuje rentabilnost gnojenja. Priporočljivo je, da dajemo približno 2 tretjini dušičnih gnojil pred sajenjem krompirja, ostanek pa pred osipanjem krompirja trosimo na suhe mlade krompirjeve rastline. Večina naših njiv ima premalo fosforja. Ker tega krompirjeve rastline tudi ne dobijo v zadostni meri v hlevskem gnoju, ga je treba dodat jati. Dodajmo pa ga v obliki superfosfata ali pa tudi Thomasove moke. VOLKER-MOBEL SPALNICE IN JEDILNICE Vsem pridelovalcem krompirja, torej vsem našim kmetom, bi moralo 'biti znano, da potrebuje ikrompirjeva rastlina velike količine kalija. Kdor hoče imeti dobre pridelke, na to ne sme pozabiti. Najboljše kalijevo gnojilo za krompir je patent - kalij. Ta vsebuje namreč poleg ka lija še tudi precej magnezija, ki zelo ugodno vpliva na razvoj krompirjevih gomoljev. Kdor pa gnoji krompirju s 40-odstno kalijevo soljo, ta mora trositi to vsaj tri do 4 tedne pred sajenjem krompirja, da more v tem času dež izprati klorove sestavne dele kalijeve soli v spodnje zemeljske sloje, da ne morejo krompirju škodovati. Da dobimo res velike in dobre pridelke krompirja, je priporočljivo, tla gnojimo s hlevskim gnojem in da poleg tega dajemo še po 250 kg amonijevega sulfata ali pa ni-tramoncala, 350 kg superfosfata in 400 kg patent-kalija (ali namesto tega 250 kg kalijeve soli). Pri zgodnjem krompirju pa moramo dati, ako hočemo doseči res velike pridelke, še več umetnih gnojil: in to vsaj 50 do 100 kg na hektar več, kakor pa je preje omenjeno. Krompir je naša najdonosnejša kulturna rastlina. Zato moramo še posebej poizku-, Sati pridelke te kulturne rastline čim bolj povečati, da tako še bolj povečamo rentabilnost pridelovanja krompirja. To pa je mogoče samo tako, da si pravočasno preskrbimo dobro seme in [»a da gnojimo krompirju zadostno s hlevskim gnojem, poleg tega pa še z dušičnimi, fosfornimi in kalijevimi umetnimi gnojili. 0 človeku, njegovem zdravju in bolezni Obtok krvi Krvni obtok prinaša celicam in tkivom hrano ter odnaša presnovke. Organi, ki prehodno intenzivnejše (močnejše) delajo, dobe več krvi in torej tudi več hrane. Odvodnice se v njih razširijo. Na to vplivajo razni činitelji: živci (vznemirjenje), kemične snovi (CO 2), pobudnine, n. pr. adrenalin i. dr. Srce je središče vsega krvnega obtoka. Z ozirom nanj govorimo o dvojnem krvnem obtoku: velikem in malem. Z velikim obtokom gre kri iz srca v telo in obratno, z malim pa iz srca v pljuča in obratno. Veliki ali telesni krvni obtok začne v levem prekatu srca; odtod polje kri po glavni odvodnici ali aorti navzgor. Za srcem zavije žila navzdol, predre prepono in gre kot trebušna odvodnica do četrtega ledvenega vretenca. Na vrhu loka velike odvodnice se odcepijo tri veje: po desni, ključnični odvodnici, gre kri v desno lakt, po desni vratni odvodnici v desno stran glave, po srednji veji, ki je leva vratna odvodnica, pa v levo stran glave in končno po levi ključnični odvodnici v levo lakt. Od prsne odvod- nice se odcepijo medrebrne odvodnice, od trebušne pa odvodnice prebavil. Pri četrtem ledvenem vretencu se razcepi glavna odvodnica v dve kolčni odvodnici, vsaka teh pa v medenično in spodnjo udno odvodnico, ki dovajata kri v noge. Glede krvnega obtoka opomnimo: če se stisne levi srčni prekat, vstopi kri v veliko odvodnico, ki ima takoj, v začetku vrečaste za-klopnice, kr onemogočajo, da bi se kri vračala v srce. Tok krvi, njega brzino in moč, ne določa le srce, oziroma stiskanje srca. temveč tudi odvodnice same, ki se krčijo in širijo. Kri ne teče, temveč polje po žilah, ki so vedno polne. Kadar se stezne, to je skrči, leva srčna stran, požene nov val krvi v glavno odvodnico. Val se širi po polnih odvodnicah, ki se raztegnejo; ko se pa srce raztegne, se žile stisnejo in potisnejo kri napret (radi zaklopk kri ne more nazaj). Na obtok krvi vplivajo tudi: dihanje, gibanje rok in nog (važnost dihalnih vaj, telovadbe, hoje za pljuča in srce), duševni pojavi (razburjenje, žalost itd.). Po telesu polje le en del krvi; drugi del je shranjen v jetrih in v vranici ter vstopi v obtok le ob potrebi. Privodnice začno v lasnični mreži, kjer končajo lasnice odvodnic. Čim bližje so srcu, tem debelejše so. Lasnice izlivajo kri v žilice in žile privodnice. One privodnice, ki prihajajo iz glave in vratu, se zbirajo v desni oziroma levi vratni privodnici; iz rok in oprsja pa v levi in desni ključnici in privodnici. Obe, vratni in ključnični privodnici, izlivata kri v desno in levo brezimno privodnico; njeni veji vodita kri v zgornjo veliko privodnico, po kateri polje kri v desno poluto srca. Privodnice spodnjih udov se izlivajo v levi in desni spodnji privodnici, ki prehajata v medenično privodnico. Ti dve izlivata kri v kolčno privodnico, ki dobiva med potjo tudi kri drugih privod-nic, zlasti ledvične in jetrne, nato pa jo izliva pod prepono v veliko privodnico in po tej v desno poluto srca. Mali ali pljučni krvni obtok začenja v desnem srčnem prekatu in vodi razkisano kri po srčni ali pljučni odvodnici v pljuča, kjer se očisti in okisa, nato pa se vrača po pljučni privodnici nazaj v srce in sicer v levi srčni prekat. Važen je tudi jetrni krvni obtok; kri iz črevesnih lasnic se zbira v spodkovni žili. po kateri polje v jetrne lasnice, kjer se očisti in razstrupi ter se nato izliva v jetrno privodnico. Življenje in delo na prostem je za zdravje zelo važno; vpliva namreč zelo ugodno na krvni obtok. Presnova poteka hitreje in temeljiteje; dihanje je globlje, srce se krepi, kri močneje in živeje polje po žilah. Vendar moramo v vsem ohraniti pravo mero. Pretiravanje škoduje prav tako koit zanemarjanje. Tudi nezmernost v alkoholu in tobaku ter razbrzdano življenje škoduje obtočilom, zlasti srcu. Motnje v krvnem obtoku povzročajo, čeprav so omejujejo na en sam organ, motnje v sosednjih organih in celo v vsem organizmu. Našam gospodinjam O ZELJU Zelje na njivi Zeljno seme sejemo v drugi polovici meseca marca. Letos sem ga sejala Jožefov teden, na sončni gredici za zidom. Moja rajna mati so se kar tega držali, pa je bilo pri hiši vsako leto lepo zelje. Sadike dorastejo že do junija in jih je treba posaditi takoj, ko je dež zemljo namočil in je nekoliko oblačno vreme. Zelj-nik je treba v ta namen pripraviti in do- JOH. VdLKER Celovec-Klgft., Villacher Ring 45 - 47 V bogati izbiri tudi na obroke in kreditne pole bro, z uleženim hlevskim gnojem pognojili. Zelo koristi kalijeva sol. Zelje se rado prime. Prav pa je v slučaju suhega vremena pod noč zelje dobro zaliti, da se bolj gotovo prime. V vročih poletnih mesecih zelje bolj malo raste. Pač pa se korenine, zlasti v globini, močno razrastejo, od koder dobivajo potrebno vlago. Zato je prav, da je bila zemlja v jeseni globoko preorana in gnoj spomladi plitvo podoran. Zelje sadimo v vrste v razdalji kakor krompir in koruzo, t. j,. 60 cm vrsta od vrste, in sadike drugo od druge tudi 50 do 60 cm. To je potrebno pri poznem zelju, ki se do jeseni tako razraste, da vso zemljo pokrije. V poletnih mesecih pa med vrste isti dan posadimo nekaj rdeče jedilne pese. V vrsti med zeljem pa solato, ki v vročini v senci zeljnih listov naredi lepe glave. Ta pridelek pravočasno .pospravim, zelje okopam in pri zadnjem okopavanju nekoliko prisujem. Zelje najbolj raste proti jeseni, ko so noči nekoliko hladne in jutra z močno roso. V jeseni poskrbimo, da zelje pred mrazom spravimo z njive. Na kupu ne sme ležati, ker se rado segreje. Otroci zelja nismo imeli radi. Skrbna mama nas je rada spomnila na pripovedko o očetu, ki je imel več pridnih sinov in se ni mogel odločiti, kateremu naj grunt zapusti. Vsi sinovi so zelje odrivali in planili po tistem, kar je bilo zraven zelja. Le najmlajši sin je zelje skromno zajemal in nazadnje iz sklede še zeljnico spil, češ slana je in zabeljena, škoda je je zavreči — ! Oče je sinove, ki so se zelja ogibali, posvaril rekoč: „Kmet, ki zelja ne mara, se na gruntu ne postara —Grunt pa je dal najmlajšemu sinu. — še zdaj se v marsikateri kmečki hiši, kadar jedo kislo zelje, sliši šala: „Vso zeljnico dol spij, da ti bodo grunt zapisali.” Zelje v kuhinji Če hočeš, da bo kislo zel je okusno, vzemi za kuhanje velik lonec, da je zelje prav narahlo in ga zalij s kropom. Če ga v lonec gosto natlačiš, zelje ne bo okusno. Tudi ni vsak lonec za kuhanje zelja primeren. V starem železnem loncu, ki ima lošč ali glazuro že okrušeno, zelja ne kuhaj, če nočeš, VdLKER-MdBEL Kuhinje — divani — naslanjači. da okus in barva zelja ne trpita. Če je zelje prekislo, ga preji operi ali odcedi in ponovno zalij. Ako pridaš zelju podinet iz. moke, dobiš podmeteno zelje, ki ima svojstven, pa tako dober okus, da se ti zdi, da nobeno zelje ni tako dobro kakor podmeteno. Nekatere gospodinje zelja ne podmetejo, ampak mu pridajo gosto prežganje, ki podmet nekako nadomesti. Kislo zelje potrebuje tudi veliko zabele. Čista mast, na kateri je le čebula prepražena, je za zelje kar premalo izdatna. Najboljša zabela za kislo zelje so ocvirki ali zaseka. Kuhano kislo zelje ni nikoli postano. Katje ostalo od enega dneva, prekuhaš lahko drugi dan. Zelje bo tem bolj dobro, čim večkrat bo prekuhano. Ljudski pregovor pravi, da je kislo zelje najboljše takrat, ko je prekuhano devetkrat. Ako zelje dušiš, je veliko prej mehko. Okusnost zelja povečaš tudi z. nekaterimi domačimi dišavami. Ko se zelje kuha, pridaj lavorjev list, ščep stolčene kumine, paradižnik, na masti prepraženo čebulo in preden strešeš zelje v skledo, še dve zrnci zdrobljenega česna. — Najboljša domača dišava za zelje pa je prekajena krača, prekajena rebrca, ki se v kislem zelju skuhajo. Zavarovanje proti toči Koma j je prišla spomlad in se je pričela rast, že je tu tudi nevarnost, ki grozi uničiti to rast. Zato moramo ponovno opozoriti na veliko škodo, ki jo povzroča vsako leto na žitnih poljih in na sadju toča. Lansko leto je bila prva večja toča že dne 17. 4. in nato spet začetkom maja. V tem času pa kmetje še niso sklenili zavarovanja proti toči in zato seveda tudi niso dobili odškodnine. škoda, ki jo je lansko leto povzročila toča na Koroškem, je dosegla milijonske vsote. Večkrat si kmet misli: „V naši občini toča ni tako pogosta, že dolgo let je ni bilo, pa je verjetno tudi letos ne bo.” Tako si misli kmet in odloži zavarovanje na drugo leto, v napačnem prepričanju, da bi bilo plačevanje zavarovalne premije potrata denarja, po nepotrebnem izdan denar. Vendar pa zadnja leta kažejo, da je že večkrat nenadoma pobila toča v krajih, kjer že dolgo vrsto let ni bilo toče. Vse zavarovalne premije nekaj let pa ne bi bile tako visoke, kakor pa je bila nato {»o toči prizadejana škoda. Najbolj so bile lansko leto na Koroškem po toči prizadete že v zgodnjem poletju občine med Golco in Svinjo planino, veli-kovški okraj in deloma tudi Celovška kotlina. V nekaterih krajih so bili žitni in sadni pridelki uničeni 100 odstotno. Skupno je lansko leto na Koroškem škoda prizadela 71 občin. Letos pozimi in spomladi je priredila koroška Kmetijska zbornica večje število predavanj o važnosti zavarovanja proti toči, na to važnost opozarjajo tudi članki v časopisju in predavanja v radiu. Vse to izzveni v samo eno opozorilo: „Kmetje, zavarujte se letos pravočasno proti posledicam toče, sklenite zato pravočasno zavarovanje.” NOVA VRSTA RIŽA Postaja ameriškega kmetijskega ministrstva za poskuse z rižem je vzgojila novo vrsto riža, za katero pravijo, da bo dala večji pridelek in da bo bolj odporna proti boleznim kot so druge vrste. Novo vrsto so imenovali »sončno čepico”. VABILO Dne 26. aprila je cerkveno žegnanje pri Sv. Juriju na Strmcu nad Vrbo. — V tem pomladnem času je s Strmca krasen pogled na okolico. p—unADNE OBJAVE OBČINSKI URAD ŠKOFIČE RAZPIS V občini Škofiče je prazno mesto občinskega tajnika. Kot prosilci pridejo v poštev avstrijski državljani, ki imajo potrebno znanje in sposobnosti, ki »o zanesljivi, telesno in duševno zdravi in odgovarjajo vsem posebnim zakonitim določilom. Namestitev je najpreje poskusna za eno leto. Po ugodno prebiti preizkušnji v tem poskusnem času sledi definitivna namestitev. Pri enakih pogojili imajo prednosti vojni poškodovanci in vojni udeleženci. Prosilci naj vlože lastnoročno pisane prošnje, kateri priložijo opis življenja, šolska in službena spričevala, policijsko nravstveno spričevalo in uradno zdravniško spričevalo, do 30. aprila 1953 pri občinskem uradu v škofičah. Prošnje, ki bodo pozneje dospele ali ki bodo pomanjkljivo opremljene, ne bodo upoštevane. Prosilci, ki obvladajo oba deželna jezika, imajo prednost. — Škofiče, dne 10. aprila 1953. Zupan M a r e s c h 1. r. Koroška kmetijska gradbena zadruga