283 Letnik 39 (2016), št. 2 v programskem kot finančnem smislu. Novega predsednika čakajo nove naloge in izzivi, predvsem si želi za zaposlene v arhivu več arhivskih strokovnih delav- nic. Mnenja je, da društvo pri razvoju arhivistike in arhivistov na Madžarskem potrebuje novo, daljnosežno vizijo. Prvi rezultati bodo vidni že čez eno leto, na letni konferenci Društva madžarskih arhivistov, katere organizator bo znan en- krat v spomladanskih mesecih prihodnjega leta. Gordana Šövegeš Lipovšek 86. nemško arhivsko zborovanje. Koblenz, 28. september–1. oktober 2016 Letošnje zborovanje združenja nemških arhivistov (Verband deutscher Archivarinnen und Archivare), tokrat že 86. po vrsti, je skupaj s strokovnim sej- mom Arhivistika (Fachmesse Archivistica) potekalo med 28. 9. in 1. 10. 2016 v mestu Koblenz na severu dežele Porenje – Pfalška (Rheinland-Pfalz), in sicer v mestu, kjer imajo sedež kar trije arhivi: Nemški zvezni arhiv (Das Bundesar- chiv), Glavni arhiv dežele Porenje – Pfalška (Landeshauptarchiv Koblenz) in Me- stni arhiv Koblenz (Stadtarchiv Koblenz). Župan mesta Koblenz, prof. dr. Joa- chim Hofmann-Göttig, se je zato v pozdravnem nagovoru spraševal, zakaj je bilo potrebno toliko časa, da tudi Koblenz gosti arhivsko zborovanje, saj je edino mesto v Nemčiji s kar tremi pomembnimi arhivi. Nagovoril nas je tudi prof. dr. Konrad Wolf, deželni minister za znanost, nadaljnje izobraževanje in kulturo, v imenu tujih arhivskih društev pa je prisotne pozdravil mag. dr. Willibald Rosner, predsedujoči avstrijskega arhivskega društva. Zborovanje je potekalo pod naslovom »Pristojni! – Arhivi v znanstveni družbi« (Kompetent! – Archive in der Wissengesellschaft) v dvorani ob reki Ren, poimenovani po dveh glavnih mestnih rekah Ren in Mosel (Rhein-Mosel-Halle). Organizacija zborovanja in sama predavanja so bila vzorna, kot se za nemško natančnost tudi spodobi. Vstop v dvorano je kljub napovedanim strogim varno- stnim ukrepom pregledovanja prtljage in sumljivih pripomočkov mineval brez zastojev in ovir. Organizatorji so delo organizirali po delavnicah, sekcijah, prvi in tretji dan zborovanja pa so pripravili tudi dve skupni plenarni zasedanji. Najprej je potekala delavnica z naslovom »Delavnica za strokovne usluž- bence, pristojne za medije in informacijsko službo v arhivu« (Workshop für Fa- changestellte für Medien- und Informationsdienste im Archiv). Tri predavateljice: Celina Höffgen (Hagen), Jasmin Kohnke (Solingen) in Lena Röhrborn (Mett- mann) so prikazale različne poti, kako v arhive strokovno in interdisciplinarno pripeljati znanje, ga obogatiti in posredovati dalje. Sledile so štiri izmed sedmih izobraževalnih delavnic, namenjene sicer le članom nemškega arhivskega društva, z naslovom: »Avtorske pravice v arhivski praksi« (Das Urheberrecht in der Archivpraxis), »Od vrednotenja do uporabe: arhiviranje digitalnih dokumentov v praksi« (Von Bewertung bis Benutzung: Ar- chivierung digitaler Unterlagen in der Praxis), »Tradicionalni in sodobni stiki z javnostjo – Kako se lahko arhivi predstavijo ciljni publiki?« (Traditionelle und moderne Öffentlichkeitsarbeit - Wie können sich Archive zielführend präsentie- ren?) in »Računalniška orodja v arhivih« (Computerwerkzeuge im Archiv) – prvi del. Pred uradnim odprtjem zborovanja sta sledili še dve delavnici. Prva je bila namenjena izobraževanju in opisu poklica (Forum Ausbildung und Berufsbild), drugo pa je pripravila delovna skupina za arhivsko pedagogiko in zgodovinsko izobraževanje (Arbeitskreis Archivpädagogik und Historische Bildungsarbeit) z 284 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences naslovom »Poti posredovanja znanja v današnji znanstveni družbi – v primer- javi z izvenšolskimi kraji izobraževanja« (Wege der Vermittlung in der heutigen Wissensgesellschaft – Außerschulische Lernorte im Vergleich). Istočasno se je pod vodstvom dr. Bernharda Posta (Weimar) in dr. Bettine Joergens (Detmold) odvijal delovni pogovor s predstavniki tujih arhivskih dru- štev, v sosednji dvorani pa so pozdravili nove udeležence zborovanja in nove člane arhivskega združenja. Večerni del zborovanja je bil namenjen slovesnemu odprtju samega zbo- rovanja. Čast odprtja je pripadla Ralfu Jacobu, predsedniku nemškega arhivske- ga društva. Uvodni referat z naslovom »Kriza verodostojnosti novinarstva« (Die Glaubwürdigkeitskrise des Journalismus), ki je sledil pozdravnim nagovorom, je pripravil ugledni novinar Georg Mascolo, vodja raziskav pri NDR (Norddeut- scher Rundfunk), Westdeutscher Rundfunk (WDR) und Süddeutscher Zeitung. Slovesnemu odprtju je sledil še sprejem za udeležence zborovanja in razsta- vljavce na sejmu Arhivistika, ki sta ga organizirala deželna vlada in nemški zve- zni arhiv. Drugi dan zborovanja se je začel s prvim plenarnim zasedanjem vseh ude- ležencev. Potekal je pod naslovom »Mesto arhivov v znanstveni družbi« (Stan- dort der Archive in der Wissensgesellschaft), predstavljeni pa so bili trije referati. Prvega je pripravila dr. Thekla Kluttig (Leipzig) pod naslovom »Strategija dr- žavljanske znanosti 2020 za Nemčijo in arhive« (Die Citizen Science Strategie 2020 für Deutschland und die Archive), drugega prof. dr. Rolf Däßler (Potsdam) z naslovom »Sprememba digitalnega arhiviranja – Od posameznih rešitev do skupnih rešitev« (Digitale Archivierung im Wandel – Von der Einzellösung zur ko- operativen Verbundlösung), tretjega pa prof. dr. Eva Schlotheuber (Düsseldorf) z naslovom »Digitalizacija – za koga? Znanost in arhivi v dialogu« (Digitalisierung - für wen? Wissenschaft und Archive im Dialog). Drugi dan zborovanja se je nato osredotočil na delo v posameznih sekci- jah. Preko dneva so se odvile štiri, v okviru vsake sekcije pa so pripravili po tri referate. Prva sekcija je potekala pod naslovom »Posvet o upravi« (Verwaltungs- beratung), druga pod naslovom »Posvet o politiki« (Politikberatung), tretja sek- cija je nosila naslov »Posvet o arhivih« (Archivberatung), četrta pa »Sodelovanje z uporabniki« (Interaktion mit Nutzern). Drugi dan se je zaključil z druženjem in izmenjavo mnenj med udeleženci zborovanja, razstavljavci na sejmu in gosti. Dopoldanski čas tretjega dne nemškega arhivskega zborovanja je bil namenjen delu strokovnih skupin. Predstavilo se je osem strokovnih skupin: za deželne arhive (Staatliche Archive), občinske arhive (Kommunale Archive), cerkvene arhive (Kirchliche Archive), gospoščinske in družinske arhive (Herr- schafts- und Familienarchive), gospodarske arhive (Wirtschaftsarchive), parla- mentarne arhive, arhive političnih strank, ustanov in društev (Archive der Par- lamente, der politischen Parteien, Stiftungen und Verbände), arhive medijskih ustanov (Medienarchive) ter visokošolske arhive in arhive znanstvenih ustanov (Archive der Hochschulen sowie wissenschaftlicher Institutionen); predstavljenih je bilo 19 različnih referatov. Po končanem delu strokovnih skupin so v osrednji dvorani sledili štirje referati na temo »Informacije«, vsi pa so se na tak ali drugačen način dotikali financiranja različnih projektov po njihovem zaključku. Sledile so še tri preostale izobraževalne delavnice: »Računalniška orodja v arhivih« (Computerwerkzeuge im Archiv) – 2. del, »Praksa ocenjevanja pri raz- pisih za delovna mesta v arhivih – razpis, opis del in ocenjevanje« (Die Praxis in der Stellenbewertung für Archive - Ausschreibung, Beschreibung und Bewertung), »Digitalizacija arhivskega gradiva za majhne in srednje arhive v praksi« (Digita- lisierung von Archivgut für kleinere und mittlere Archive in der Praxis) in »Trajno upravljanje z gradivom – osnutki, izkušnje, primeri iz prakse« (Bestandserhal- tungsmanagement - Konzepte, Erfahrungen, Praxisbeispiele). 285 Letnik 39 (2016), št. 2 Pred drugim plenarnim zasedanjem je bilo na vrsti še predavanje Micha- ela Koelgesa (Koblenz) z naslovom »Apud Confluentes« – 2000 let zgodovine mesta Koblenz, v katerem je predstavil dolgo, bogato in pestro zgodovino mesta ob rekah Ren in Mosel. V drugem plenarnem zasedanju, ki je potekalo pod naslovom »Arhivi kot kompetenčni centri – dobro postavljeno za prihodnost« (Archive als Kompeten- zzentren - gut aufgestellt für die Zukunft?), so bili spet predstavljeni trije refe- rati. Jörg Fischer (Amberg) je govoril o optimizaciji na podlagi koncentracije oziroma kako in zakaj se morajo arhivisti znajti v digitalni dobi (Optimierung durch Konzentration – oder: Wie und warum sich Archivarinnen/Archivare im digitalen Zeitalter neu erfinden (müssen)), dr. Susanne Brockfeld in Franziska Mücke (Berlin) sta govorili o odprtju k drugim metodam obdelave v digitalni dobi (Öffnung der Erschließung), dr. Christian Reinhardt (Marburg) in Sebastian Mundt (Stuttgart) pa sta predstavila anketo, izvedeno med uporabniki Deželne- ga arhiva Hessen (Die Nutzerumfrage 2016 des Hessischen Landesarchivs – Ziele, Methoden und Ergebnisse).1 Tretji dan se je zaključil z orgelskim koncertom v baziliki sv. Kastorja. Pri- pravil ga je Otto M. Krämer, gostujoči profesor za improvizacijo na Westminster Choir College Princeton in pri London Organ Improvisation Course ter profesor za liturgično igranje orgel oziroma improvizacijo na Visoki šoli za glasbo in ples v Kölnu, na temo gregorijanskih pesmi in znanih duhovnih in posvetnih pesmi. Kot zanimivost velja omeniti, da je Krämer note za igranje dobil tik pred kon- certom. Zborovanje se je končalo v soboto s strokovno ekskurzijo v Boppard in z vodstvom po starem delu mesta Koblenz. Različna vodstva po vseh treh arhivih, ogledi razstav in krajevnih znamenitosti so bili sicer organizirani že tudi tekom samega zborovanja. Jure Volčjak Konferenca FIAT/IFTA, Varšava, 12.–15. oktober 2016 Glavna tema konference, ki je potekala v Varšavi med 12. 10. in 15. 10. 2016, je bila prihodnost avdiovizualnih del. Uradni naslov konference »Premi- slek o prihodnosti avdiovizualnega« nam sporoča, da v Mednarodni zvezi tele- vizijskih arhivov FIAT/IFTA razmišljajo o velikih spremembah v prihodnosti. Velike spremembe pri vsebini in uporabi avdiovizualnih vsebin v novih digital- nih medijih so spremenile tudi arhiviranje avdiovizualnega arhivskega gradiva v televizijskih in drugih avdiovizualnih arhivih, ki se spreminjajo v dinamične medijske arhive. Zato sta se hramba avdiovizualnih zbirk in arhivskega gradiva za prihodnje generacije ter kreativna uporaba arhivskega gradiva zelo spreme- nili in se vedno bolj spreminjata. Skupaj z uporabniki sodelujemo v hitro spre- minjajočem se dinamičnem področju, kjer so nove metode in koncepti razširili poslanstvo avdiovizualnih in televizijskih arhivov v izgradnjo digitalnega medij- skega sveta 21. stoletja. Zaradi velikega števila prijavljenih prispevkov na konferenci so bila vpra- šanja o zdajšnji uporabi in hrambi ter prihodnosti medijskih arhivov razdelje- na na večje število vzporednih delavnic, konferenci pa je bil dodan še poseben 1 Podrobneje o posameznih referatih je moč izvedeti na: http://www.archivtag.de/pro- gramm.html .