CERKVENI GLASNIK
ZA TRŽIŠKO ŽUPNIJO
Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka 1"— Din
LETO 1941
MAREC
ŠTEV. 5.
To govori Gospod: Spreobrnite se k meni z vsem svojim srcem, s postom, z jokom in z žalovanjem! In pretrgajte si srca, ne pa oblačil, in spreobrnite se h Gospodu, svojemu Bogu, ker je dobroti j iv in milostijiv, potrpežljiv in poln
usmiljenja in odpušča hudobijo. (Iz preroka Joela, berilo na popelnico.)
Naš odgovor: Hvalil Te bom, Gospod, z vsem srcem. Živel bom (v milosti) in spolnjeval Tvoje zapovedi.
(Psalm 118.)
Sveti post
Preti 1500 leti je veliki pridigar sta-rolkrščainske Cerkve, papež sveti Leoin Veliki talko govoril o svetem postnem času:
»Oznaini'ti vam hočem zelo >svet in velik u>0isit. Ne morem najti lepšega uvoda .svo jim besedam, kot so te 'beseide, ki jili jr. po aipostolu Pavlu govoril Bog sam: .Glejte, zdaj je čas milosti, glejte, zdaj so dnevi rešitve!' Res, ni ga časa, ki ne hi Ibil polin 'božjih darov. Neprestano nam jo po božji milosti odprt dostop k božjemu usmiljenju. Toda v sv. postnem času moru vsa srca prešiniti večja go-rečmo-il za duhovni napredek. Bližal se namreč praznik našega odrešenja in nais valbi k [pobožnim delom, da bi nad vse
vzvišeno skrivnost Gospodovega trpljenja obhajali očiščeni na duši iin na te-lesu. Spodobilo bi se sicer, da bi bili zarasli te vzvišene skrivnosti Bogu vodno vdiaini. da bi istali pred božjim obličjem vedno čisiti, kakor je to primerno za velikonočni praiznik. Toda le redki so napolnjeni s takim junaštvom. Prepogo-Hiok ratt nas zapelje slabost mesa, da odnehamo v gorečem spolu je vam ju volje bolžje in naša tudi pobožna srca se omadežujejo s prahom posvetnega mišljenja. Po posebni zveličavni 'božji uredbi pa je preskrbljeno, da naj pomagajo dui^o očistiti vaje štiridesetih dni. V teh dnevih na j pobožna dela in iposti odpravijo zadolženja osla lili čaisov.«
Viktor Zuikrajšak:
Mati
Vstopil je v pisarno mlati dijak, član društva katoliških dijakov in poznam športnik. Kot njegov veroučitelj sem raid videl, če so jo od časa do časa pri meni ogilaisil in si izposodil kako Ikn j igo. Slišal pa je včasih tudi kakšno pridigo, četudi je ni ibil poselbno potreben; saj seim ga večkrat vildel, kako je vpričo vise eenkve pristopil k sv. obhajilu.
Pa se je najin razgovor ita da,n neikaim čudno zasuka 1. On sam je bil tisti, ki gaje zasukal. Takole je začel: »Gospod, v nedeljo pa pridigajte o dolžnosti, ki o n jej govori druga cerkvena zapoved.
»O tem bom govoril, kadar bo pač
na vrsto prišlo,« setm odgovoril, »im ne v klim rad, da mi kdo daje navodila, kaj naij govorim. Razen tega pa vem. da tebi te priidige ni treba. Saj si v tem oz i ru vesten. Če ipa že želiš o tem kaj slišati, itakoj sediaj lahko poslušaš.«
»Jaz bi pa vendar raid videl, da bi v nedeljo o tem pridigo v a'1 i, in ne zamerite mi, da vam to govorim,« je nadaljeval. »Če ne morete to nedeljo, pa kdaj drugič "dajte, toda meni neka j dni prej povejte.« — »Saj lake pridige nisi potreben, sem se ga hotel znova otresti.
»Nisem potreben jaz. ampak nekdo drugi je talke pridige potreben,« mi je
kljubovalno odgovorili. »Potrebna je mnogim ljudem,« sem pogovor nadaljeval, »a ti mnogi je ne bi, slišali, ker jih pač v cerkvi ni. Tem bi morail iti pridigo vat v gostilne iin na ulice«
»Ampalk tistega, ki je te pridige |>o-treiben. Ibom jaz pripeljal, da bo pridigo slišal; samo povejte, kdaj boste o tem v pridigi govorili.« — »Kdo pa je ta, ki je tako potreben take pridige?« — »To pa težko povem,« se je glasil odgovor.
Sedaj sem pa tudi jaiz postal radoveden, kaj fanta prav za prav ima in rekel sem mu: »Če poveš, komu naj pridigam, pa bom.« — »Silcer mi je nerodno povedati, a vam vseeno zaupam: Na 6vojo mater mislim«
Oiba sva umolknila. Težko je bilo začeti meni. še težje /njemu. Mati! Beseda polna miline, ljubezni in lepih spominov! Mati! Najlepša slika, ki jo otrok, majhen in tudi velik, nosi v .svoji duši. Mislim, da ni hujšega, udarca za mladega človeka, 'kot je ta, če liooe kdo to lepo sliko v njegovi duši umazati. In če otrok spoznava, da je .njegova mati sama kriva, da pade setnea na lepo materino sliko v njegovi duši?
»Pa kako veš, da bo v nedeljo prišla
v cerkev?« sem pozneje vprašal. — »Zaradi mene bo prišla, če ji bom rekel, naj gre zaradi mene, da sem potreben. Zelo me ima rada.« Pač edinec. Zaradi njega in ne zaradi Boga ...
Težko je bilo dijaku, osmošolcu, da njegova mati ne mara za verske dolžnosti. Tolažil sem ga in skušal sem v njegovi duiši ohraniti lepo sliko njegove matere. Da je pač zrastla v ,takih razmerah, sem mu govoril, da je bila talko vzgojena, da živi v taki okolici. Končala sva pa s tem. da naj jo Bogu v molitvi priporoči, da bi tuidi ona z njim vred izpolnjevala verske dolžnosti.
Ta mesec bo Tržič slavil svojo farno patroino — Mater božjo. »Glej, dekla sem Gospodova.« Vsaka mati bi morala biti dekla: Voditi bi morala otroke k Bogu. To je njena molitev in njema, najlepša služba: Z besedami in seveda s svojim lepim zgledom iti pred svojimi otroki po poti ponižnosti, poštenja, ljubezni in molitve k Bogu.
Matere današnjih dni to večkrat pozabljajo: tudi v otrok i h iščejo le same sebe in ne Boga. In konec? Otrok izgubi spoštovan je do svoje lastne matere. Gornji zgled, ki je resničen, o tem dovolj govori,. Ko bi bil osamljen, toda ni!
Duhovniška dobrota
Nikdar ni imel Jezus, ki v sveti Cerkvi živi in jo s svetim Duhom vodi, toliko sovražnikov kot danes. Zlasti nasprotujejo njegovi sovražniki 'duhovnikom. Prizadevajo si na vse uiačine, da bi duhovnikom vzeli ugled, da bi jih pred verniki čim bolj osramotili; zakaj dobro vedo, da bodo s tem Jezusu iin njegovi Cerkvi najbolj škodovali. Kjer pa; sovražniki Jezusovi do oblasti pridejo, duhovnike tudi pomorijo in tako skušajo Cerkev uničiti.
Kakor pa ina eni si ran i rastejo iin se množijo sovražniki! Jezusovi, tako na drugi strani poganja v premnogih srcih izredna ljubezen do Jezusa in njegove Cerkve. Iz te velike l jubezni je vzcvetela duhovniška sobota. Začela se je opravljati leta 19*54. v Nemčiji. Tam so z odobren jem berlinskega, škofa začeli gojiti i,n pospeševati pobožnost molitve za posvečen je duhovnikov vsega sveta in to predvsem ob prvih sobotah. Nazi vali so te sobote duhovniške sobote.
Kmalu so mnogi drugi škofje odobrili to pobožnost in verniki so se je v velikem številu z ljubeznijo oklenili.
Opravlja se ta, pobožnost tako: Vsak mesec prvo soboto darujemo božjemu Zveličarju vsa svoja dobra dela po rokah prethlažene Device Marije, ki je Kraljica duhovnikov. Ta dobra dela so svete maše, sveta, obhajila, molitve in vsa preimaigovainja, ki se opravljajo prvo soboto. Darujemo pa ta dobra dela za duhovnike in bog osi ovce v ta nameni, da. bi jilli božji Zve ličar posvetil in upodobil po svojem Srcu.
škofijisika sinoda je laineiko poletje razpravljala o tej novi pobožnost i in sklenjeno je bilo, da se v naši škofiji vpelje po vseh župnijah.
Opravljala se bo pri nas duhovniška sobota, tako: Po sveti maši se ibo na to soboto izpostavilo Najsvetejše in z verniki skupaj se bo oprav i Iai posebna molitev. (Da bomo mogli to molitev vsi skupaj moliti, bomo razdelili posebne
Oh štiridesetletnici svojega zvestega službovanja v predilnici je g. H. Snoj daroval za revne otroke na Skali 100 dinarjev. Bog plačaj!
Ob bližajoči se obletnici smrti svoje žene Lucije je Meglic Anion od Sv. Ane daroval 150 dinarjev za revne otroke na Skali. Tudi njemu Bog 'plačaj!
Bivši tržiški kaplan in poznejši ka-piitularni vikar slkopljanske škofije gospod Viktor Zakrajšek je postal sedaj dekan in župnik v Nišu. Ni lahka nova župnija, saj obsega skoro pol naše Škofije. V pismu sporoča, da se mu faroivž podira in da cerkev komaj stoji. Je že »ačel s popravljanjem farovža. Zlasti pa bo težko dušno pastiristvo. Toda začel je z vero v 'božjo pomoč- in mi mu te
Bo uroči iz vsega srca želimo in bomo
oga zanjo prosili.
Pri darovanju za sveče so farani pokazali razumevanje za draginjo, ki tudi cerkvi ne prizanaša. Šentanci so darovali 741.75 din, Dolinci 912.75 din, Tr-žičani iin Bistričani 6.272.75 din, sdculpaij 7.927.25 din. Če prištejemo še to, kar se je te nedelje nalbratlo v puišci, znese vse skupaj 9.411.75 din. Tudi obiskovalci osme svete maše so s tem, kan- so darovali, pokazali, da znajo darovati'. Bog vsem sikupaj povrni!
Postni govori bodo tudi letos vsako nedeljo v postu pri. popoldanski službi božji. Prihajajte radi, četudli bo pomlad vabila kam drugam.
Mohorjevi naročniki, ki naročnine še niso poravnali, maj to store v prvih 14 dnevih marca. Potem se bo naročnina odposlala v Celje.
Ponovitev sv. misijona je morala od-pasti v letošnjem postu, ker so vsi misijonarji preizai|>oislenj prii sv. misijonih, ki se bodio letošnji post vršili po vseli ljubljanskih župnijah. Ponovili bouno sveti misijon v adventu. Da pa bodo mogli vsi opraviti svojo velikonočno dolžmst, bomo preskrbeli tujega spovednika. Za dekleta najbrž ob celodnev-
nosti pisati. V Tržiču hočejo imeti vsi dobre duhovnike, zato se bodo te pobož-nosti mnogi res z ljubeznijo oklenili. Starši, pošiljajte na prve sobote zlasti otroke v cerkev, da molijo za dobre duhovnike.
nem češčenju in na praznik Marijinega oznanjenja. Za žene v četrtek in petek pred cvetno nedeljo, za može in fante pa v solx»to pred cvetno nedeljo in na cvetno nedeljOi samo.
V noči med 29. in 30. marcem l>o minilo 150 let, odkar je požar uničil vsa poslopja, na desnem bregu Bistrice. Pogorelo je 151 hiš, 40 delavnic, veliko hlevov in gosipodarslkih poslopij. Zgorelo je 75 ljudi. Zelo žalosten je bil ta dogodek. Prosimo Boga, da se kaj takega ne ponovi. Danes tudi gorijo cela mesta in padajo kot žrtve tisoči v deželah, kjer divja vojni požar. Naj 1k> naši domovini in našemu metstu takšno gorje prizanešeno.
Trije očenaši, ki jih molimo vsakokrat po liitanijah, bodo imeli odslej določen namen. Tako je odločili g. škof. Prvi očenaš bomo molili »za brate jn sestre naše župnije, ki so se izselili«, drugi očenaš »za bolne iin trpeče v naši župniji < in tretji očenaš »za rajne naše župnije«.
Pogreb je sveta in resna stvnr. Prav nič ni primerno, če kdo med pogrebom glasno govori ali se celo smeje. Najlepša udeležba pogreba je, če za rajnega, ki ga h grobu spremljamo, molimo. Takšna udeležba pri pogrebu spada med telesna deila usmiljenja.
Oznanila za marec
1.	Prvu sobota v mesecu — duhovniška sobota. Po šesti maši se izpostavi Najsvetejše in odmoli predpisana moJiitev /.a du'hovmiike.
2.	Prva postna nedelja in prva nedelja v
mesecu. Zjmitraij skupno sveto olbhajilo y.u može iin faimte. Redinim prijateljem prve medelije naj se pridružijo še drugi imoški 'ker to .nedeljo že lah'ko opravijo svojo velikonočno dolžnost. Shiž-be ibožje so v navadnem redu.
5., 7., 8. Kvatrni dnevi. V peteik je strogi ijMHs't, v sredo .iin st>ln>to pa je dovoljeno jesti meso, a si .moramo pri jedi pri trgati.
7. Prvi petek v mesecu. Ob 6 je siveta maša pred Najsvetejšim. Na predvečer je od osime do devete ure v župni cerkvi skupna moli/ter svete ure.
To in ono
podobice, ki je na njih molitev natiskana.)
Opravljanje te pobožnosti je združeno z mnogimi tudi popolnimi odpustki vsak mesec.
Odveč bi bilo še kaj več o le j pol>ož-
9. Druga postna-in kvatrna nedelja. Službe božje so v navadnem redu. Pri šesti sv. maši se izpostavi Najsvetejše, ki o&tame izpostavljeno še pol ure po sveti maši, da se pol ure še skupno moli za duhovnike. Za duhovnike se opravi predpisani a molitev tudi po pridigah iin po lita-nijah popoldne. Pred cerkvijo je pušča za reveže Vimcencijeve konference.
12. Sv. Gregorij. God našega gospoda škofa.
16. Tretja postna nedelja in obletnica izvolitve in kronanja papeža Pija XII. Službe božje so v navadnem redu. Ob 10 je slovesna sveta maša z leviti, po sveti maši je zahvalna pesem z molitvijo za papeža in papeška himna.
16.—18. Tridnevniea na čast sv. Jožefu. Vsak dan tridmevmice so liitanije sv. Jožefa, v nedeljo pri večernicah, v ponedeljek in itoretk ob 7 zvečer.
19. Sv. Jožef, zapovedan praznik. Ob 6 je sv.
maša pred Najsvetejšim. Ob 10 je sveta maša samo v cerkvi sv. Jožefa in a griču. Popoldne ob 2 so litainlje sv. Jožefa v cerkvi ina griču, oib 3 pa slovesne pete litariije M. B. v župni cerkvi.
23.	Četrta postna nedelja. Službe božje iso v navadnem redu.
24.	Celodnevno češčenje sv. Rešnjega Telesa v naši župniji. Na predvečer po Ave Mariji, je slovesno izvornem je v vseh cerkvah župnije. Enako zvoni povsod itudi zjutraj k dnevu. Zjutraj ob 6 je blagoslov z Najsvetejšim i'n nato pred sveto mašo liitanije Srca Jezusovega. Sv. maše IkkIo ob 6, 8 in 10. Ob 10 je slovesna sv. maša z I leviti. Za ure molitve, ki jiih bo oznainjal' veliki. zvom, naj se razvrstijo: dopoldne do 11. ure vašeani; od 11. do 12. ure šollski otroci; od 12. do 1. ure čč. šolske sestre; od 1. do 2. 'ure dekleta; od 2. do 3. ure bo skupna ura molitve s petjem; od 3. do 4. ure žeme; od 4. do 5. ure moški. Ol) 3.15 uri' je pridiga in nato slovesno pete liitainije Srca Jezusovega z zahvalno pesmijo. Skozi ves dan maj bo cerkev številno obiskana in naj odimeva v njej goreča molitev in petje!
23. Oznanjenje Marijino, god naše farne pa-trone. Zjutraj ob 6 je sveta maša pred Najsvetejšimi, ob 10 je slovesna sveta maša z leviti. Poflwldine ob pol 3 so slovesne pete il-iitamije Matere božje.
30. Peta postna ali tiha nedelja. Službe božje so v navadnem redu.
Vsak petek v postu je db pol 8 izvečer sveti križev pot im blagoslov z Najsvetejšimi.
Shodi cerkvenih organizacij:
III. red: shod 2., vesoljma odveza 19. iin 25.
Dekliška Marijina družba: skupno sveto obhajilo 23. Shod bo nadomestila prireditev v dvorani i 25.
Marijina družba za žene: skupno sveto obhajilo 9., shod madoimešča (prireditev v dvor ami 25.
Mladinska pobožnost: Na d um celodnevnega čaščenja popoldme ob 2.
Molitvena pomoč KA imia svojo pobožnost vsak petek po svetem Ikriževem potu.
Šolska spoved po napovedi cerkvi in v šoli
Župnijska kronika za januar 1941
V januarja v naši župniji rojeni:
1.	Roblek Pavel se je rodil 11. januarja v Dolini št. 4 kot siin H oblek a Janeza im Marijane roj. Eraiko.
2.	Bavec Matija se je rodil 6. januarja v Tržiču, Viljema Pollaka 5, kot siiin Bavca Matije iin M i, lisi a ve roj. Kilančnik.
3.	Ahačič Ana Breda se je rodila 2. januarja v Bistrici 49 kot hči Aliačiča Ignacija im Frančiške roj. Roječ.
4.	Šiftar Jožefa ise je rodila 1" januarja v Tržiču, Viljema Pollaka 5, kot hči Siftanja Aleksandra in Frančiške roj. Smolej.
5.	Papler Janez se je rodil 22. januarja v Bistrici kot sin Paplerja Jaineza in Ane roj. Košir.
6.	Mikič Ivana se je rodila) 23. januarja v Bistrici 57 kot hči Milkiča Janeza in Katarine roj. Mlinar.
7.	Jemec Marija se je rodila v Tržiču, Za Mo-šeniikom 18, kot hči Jemec Jullijame.
8.	Meglic Suzana se je rodila 26. januarja v Bistrici 53 kot hči Megiliča Vin ko t a im Stanislave roj. Kosmač.
9.	Ošabnik Ivana se je rodila 31. januarja v Tržiču, Ljubljanska 13, kot hči Ošabnika Maksa im Marte roj. Bogataj.
Januarja v naši župniji poročena:
1.	Seifert Jožef, delavec v Runo, Tržič, Glavmi. trg 31 im Jakopin Antonija, predilniška delavka, Tržič, Usnjarska 1, poročena 11. januarja.
Januarja v naši župniji umrli:
t. Kavar Barbara, preužiitkarica, vdova, rojena 13. novembra 1868 pri Sveti Ani, poročena 27. maja 1895, umrla pri Sveti Ani 40. dne 1. januarja 1941.
2.	Ropret Štefan, zakonski sin tovarniškega delavca; rojen 26. decembra 1940 na Slapu 111, umvrl ina Slapu 111, dme 10. januarja.
3.	Planinec Viktor, zakoms.ki sili) tovarniškega delavca, rojem 25. decembra 1940 v Tržiču, Ljubeljska 32 in iistotaim umiri 18. januarja.
4.	Sova Jožef, občinski revež, vdovec, rojen 1. marca 1860 v Tržiču 43, poročen 23. maja 1887, umrl v Tržiču, Cerikveina 21. dne 23. januarja 1941.
Poročila od drugod:
1.	Kozina Franc se je 12. januarja 1941 \ župni cenkvi v Naklem poročil z Bla/.nik Ano, rojeno 25. julija 1918 v Tržiču.
2.	Novic Franjo, uradnik, se je 27. januarja 1941 v Spllitu poročil / Zibler Božo, rojeno 23. aprila 1921 v Tržiču.
3.	Gregore Ivana, privatum uradnica v Zagrebu, rojena 23. miaja 1911 v Tržiču, je dme 14. decembra 1940 izstopila iz katoliške cerkve.
4.	Petschnig Maks, rojem pri Sveti Ami 34 dme 18. junija 1892, sedaj bivajoč v Aisenerzu na Štajerskem v Nemčiji, je 13 januarja 1941 izstopil iz katoliške cerkve.
Za predstavnika im založnika: Žitko Alojzij, župnik v Tržiču. — Za urednika v Ljubljani: Dr. P. Gvido Rant, O. F. M. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Muks Blejec.