Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna BtcvU&a t 400»
Leto L
Trbovlje, 2. julija 1948.
Stcv. 18
Plan moramo doseči-plan ie za nas zakon - obljuba, ki smo jo
dali tovarišu Titn — naši partiji
Zadnji dnevi meseca junija. Vsak dan smo bliže koncu, vendar številke kažejo, da plan f trboveljskem rudniku za mesec junij ne bo dosežen, dosežen pa ne l>o niti polletni plan. Na zborovanju, ki se je vršilo v petek 25. VI. v Delavskem domu, so se zbrali sindikalni funkcionarji, oetali delavci in žene rudarjev; razpravljalo se je predvsem o planu in njegovi izvršitvi, kajti rudnik Trbovlje je bil v petek, dne 25. VI. 17°/o pod planom. Tovariš Kajtimir — AI-bret Jakopič — je v svojem referatu naglasil važnost izpolnitve plana, še bolj pa je podčrtal važnost izpolnitve obljube, ki 60 jo dali trboveljski rudarji CK KPJ v čast V. kongresa. Iteferat tovariša Kajtimira je _ bil večkrat prekinjen z odobravanjem, ker so prisotni, katerih jo bilo preko 700. pravilno razumeli njegova izvajanja, ki je prikazal borim■ v stari Jugoslaviji, ko je delavec delal za interese kapitalistov, danes pa dela za boljše in lepše življenje, za socializem. Njegovemu referatu je sledil govor tovariša Hegle rja iz Ljubljane, zastopnika GOESS, ki je kot izkušen rudar poudaril nevarnost, če se plan ne doseže. V diskusiji so udarniki in 06tali rudarji podkrepili njihova izvajanja z obljubo, da bodo Storili vse, da znižajo odstotek primanjkljaja na planu. Med mnogimi disktitanti pa se je vendar našel nekdo, ki je pokrcnil vprašanje prehrane, češ da ni bole moke in tega, zato pa ne moremo. V zaključnem govoru je tovariš Kajtimir poudaril, da je pozdraviti predloge, ki so jih sprožili posamezni tova-
riši, vendar p« ne moremo mirno prezreti tovariša, ki je načel vprašanje bele moke in maščobe. Pouda-' ril je, da vemo, da moramo nuditi našemu delavcu potrebno prehrano, za kar se naša oblast tudi na vse načine trudi, toda spomniti »e moramo, da tudi naš; borci niso imeli vsega, ko so se pod najtežjimi pogoji borili za našo osvoboditev. Vsak naj se zaveda, da je izvrševanje plana v rudarstvu tudi izvrševanje plana v drugi industriji, zato je naša naloga, da v letošnjem letu napnemo vse sile za izvršitev nalog, pred katere nas postavlja naša Partija in naš voditelj maršal Tito.
Predsedniku ljudske republike Slovenije Mihu Marinku. Ljubljana — pa so poslali naslednjo resolucijo:
Sindikalni funkcionarji in ostalo delavstvo rudnika Trbovlje, zbrano na sestanku dne 25. junija 1948., to je dan, ko smo šc 17°/» pod planom, obljubljamo in se zavezujemo, da bomo naprezali vse sile, da bi sc približali planu in na ta način izpolnili svoje obveze, katere smo dali tovarišu Titu in Partiji.
Sočasno v borbi za planom ltoino tudi razkrinkavali naše nasprotne elemente, kateri zasledujejo temne cilje in nas skušajo odvajati pri ustvarjanju plana, dobro zavedajoč sc, kaj pomeni izvedba petletnega plana za delovno ljudstvo v novi Jugoslaviji, zalo bomo mi pod vzeti vse, da se plan izvode.
Strm fašizmu — svobedo narodu!
Trbovlje, dne 25. junija 1948.
Prostovoljno dolo za dosego plana
Petek, sobota, nedelja. Dnevni plan ▼ rudnikih zasavskega bazena sc bliža izpolnitvi. Rudarji so _ videli, du gre zares, še bolj so poprijeli, pomaga! i pa so jim prostovoljci iz pisarn m ostalih obratov. Marsikdo ne bi verjel, da se z dobro voljo in z razumevanjem da plan dosegati. Rudnik Trbovlje, ki je bil v potok 25. junij« še 17®/« pod planom, je v nedeljo še 14 %, po nedeljskem delu v ponedeljek pa samo še 10.6°/» pod planom. Rudnik Hrastnik v soboto 10.1% pod planom, v ponedeljek pa še 5.4?/» pod planem za mest« junij, dočim je polletni plan dosežen. Rudnik Zagorje v soIhiIo 6.9®/» pod planom, v ponedeljek samo še 4.4% pod planom. Najbolje so organizirali prostovoljno delo v Hrastniku. V nedeljo so se zbi-rali prostovoljci iz rudniških pisarn, kemične tovarno in steklarne, ki so pomešali z rudarji in prav pošteno zagrabili. Prav veselje je bilo gledati. Geslo, da je treba plan doseči, je šlo °d rudarja do poslednjega prostovoljk ca. Res, prav dobro so poprijeli, saj
je grafikon v ponedeljek pokazal 109%. Lopa številka, Ce bi bilo vsgk dan toliko, potem bi se konec meseca smejali, ko bi bili med prvimi, ki so polletni plan dosegli pred rokom. Pa tudi Zagorjani niso zaostajali. Prav dobra storitev, naj višji odstotek doseženega dnevnega plana: 119%. Da je bil uspeh tako volik, je v Zagorju pripisati dobri organizaciji in pripravi. V Trbovljah so bili prostovoljci na delu ž.e v potek in soboto. V nedeljo je bilo v dopoldanski izmeni prnv dobro, dočim je popoldan bilo slabšo. Doseženo je lvilo le 80% dnevne storitve. Na znpadnem obratu so rudarjem in prostovuljoem naredili oblimi pionirji in mladinska brigada, katera so je pripravljala na odhod v Novo Gorico. Poudariti pa jc treba, da je delo prostovoljcev brezplačno, ker hočejo polog pomoči za dosego plana, tudi doprinesti k znižanju proizvodnih stroškov. Plan za mesec junij vkljub naporom ni bil dosežen. Razen je p.id planom 6.8®/» Trbovlje 9.8%, rudnik Hrastnik 5.1®/»
NAČRT PROGRAMA KPJ
Beograd 30. junije
Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije Je odobril, da se načrt programa Komunistične partije Jugoslavije, ki ga je izdelala komisija Imenovana od Politbiroja, ln ki ga je odobril Politbiro CK na seji 14. junija, dostavi vsem partijskim organizacijam v razpravljanje.
Razpravljanje o načrtu Programa bo v osnovnih partijskih organizacijah.
Pripombe ln predloge v zvezi z načrtom programa naj partijske organizacijo dostavijo Centralnemu komiteju najkasneje do 18. julija.
rudnik Zagorje 3®/». Izkušnje v borbi za plan meseca junija so nas opozorile, da bo treba v juliju mese-
cu pošteno zagrabiti, da bo obljuba v čast V. kongresa KPJ, v celoti izvršena.
Sklep zvezne vlade o roku za vpisovanje ljudskega posojila
Na podlagi prvega odstavka 7. člena uredbe o ljudskem posojilu petletnega plana za razvoj narodnega gospodarstva FLRJ je vlada FLRJ izdata odločbo o začetku in trajanju vpisa ljudskega posojila petletnega plann za razvoj narodnega gospodarstva FLRJ.
Vpisovanje ljudskega posojila petletnega plana za razvoj narodnega go-
spodarstva FLRJ se ho začelo 1. julija 1948 in bo trajalo največ 30 dni.
V Beogradu, 21. junija 1918. leta. Predsednik vlade FLRJ in minister za narodno obrambo
maršal Jugoslavije JOSIP BROZ-T1TO Minister za finance DOBRIVOJE RADOSAVLJEVIČ
30. junija je bilo vpisanega v okraju Trbovlje 6,000.000 dinarjev
Zadnji dan pred pričetkom vpisa ljudskega posojila v okraju Trbovlje je bila dosežena vsota 6 milijonov dinarjev. Največ so vpisovali delavci in nameščenci, dočim je vpis na podeželju do 30. junija prav slab. Posamezni kraji so doseqli naslednje vsote: Trbovlje 2,500.000 dinarjev, m id lem največjo vsolo podružnica rudarjev, ki je dosegla vsoto 1,800.000 dinarjev. Elektrarna 100.000, Centralne rudarske delavnice 210.000, Bazenska uprava 130.000, nameščenci OLO Trbovlje 132.000, člani kluba NM 66.000, Prosvetni delavci 80.000, Bolnišnica Trbovlje 30.000, Zdravstvena podružnica 23.000, poštarji 18.000, krajevna obrt 25.000, gostinski uslužbenci «0.000, podružnica kovinarjev šl. 1 18.000, šl. 2 9000, okrajni magazin 45.000, Gradbaio podjetje Zidar 80.000, Okrajna poslovna zveza 25 tisoč.
Zagorje je doseglo vsolo 1,843.750. Največ so dosegli rudarji rudnika Zagorje, ki so vpisati preko 1 milijon dinarjev.
Hrastnik je dosegal vsoto 1,200.000, Rudarska podružnica v Hrastniku preko pol milijona, steklarna 400.000, kemična 240.000, nameščenci K1.0 in gospodarskih podjetij 56.000, vas Studenci 125.000.
Radeče so dosegle vsoto 234.000, Dol pri Hrastniku 102.000, Loke-Ki-sovec 30.000, Zidani mosl 60.000, Čeče 50.750, Loka—Zidani most 18.000, Sv. Jurij pod Kumom 10.500, Dole pri Litiji 15.000, ŠL Iampert 11.000, Ga. bersko 4000, Izlake 20.500, Dobovec /500, Vrbovo 20.500 ter Razbor 17 tisoč. Ti podatki so za dan 30. junija. V prihodnji številki pa bomo objavili uspehe prvih dni vpisa, ki se je pričel L julija.
Ljudsko posojilo napredek k ssefotizmu
Kot mati in uslužbenka sem vedno gledala in spremljala, kako se naša ljudska oblast trudi pomagali delovnemu človeku, preskrbeti in zavarovali matcr-delavko in njenega otroka, zato sem se že prvi dan razpisa ljudskega posojila odločila, da tudi jaz vpišem svoj prihranek za gradnjo deč-jiti domov in otroških jasli ter tako doprinesem r.a izgradnjo socializma.
Žene, delavke in matere, niikjer so vam ne more dinar tako visoko obrestovati, kot ravno sedaj, ko ga boste dale za ljudsko posojilo. Najvišje obresti bodo pa seveda to, da t>o celotno (»flojilo porabljeno le za naše skupne koristi, za tiotjšo bodočnost nas vseh.
Aktfv LMS Cementarna Trbovlje napoveduje tekmovanje
Mladinski aktiv Cementarne v Trim vi jn h se prav dobro zaveda svojih nalog /.n izvedbo petletnega plana in to ne samo v svoji tovarni, ampak na vseh poprišeih narodnega gospodarstva.
Dne 6. junija 1948. se je vršil masovni mladinski sestanek v dvorani Cementarne Trbovlje, katerega je vodil predsednik aktiva tov. Vranešič Ado. Toga sestanka se je udeležila tudi org. sekretarka okrajnega odlro-ra LMS Trbovlje tov. Lesjak Zvonka, ki jo v kratkih obrisih obrazložila mladincem pomen uredbe o Ljudskem posojilu. Mladinci aktiva Cementarne so kakor vedno tudi sedaj pokazali veliko ljubezen do ljudstva, domovine, maršala Tita, posebno pa do V. kongresa Komunistične partije Jugoslavije. Z velikim navdušenjem so sprejeli obveze za vpisovanje Ljudskega posojila. Kar i.o masovnem se-
stanku so zahtevali, da naj zapisnikarica sestanka takoj zapiše njih imena in vsoto za vpisovanje Ljudskega posojila. Pohvaliti moramo že njih same in to vse od učencev v gospodarstvu do kvalificiranih delavcev. Učenci so se zavezali za 50°/o_ več kakor predvideva uredba o Ljudskem posojilu za študente in učence ▼ go-«l>odn,rstvii; ostale pa kar poglejmo: tov. Grilc se prijavi za 3000 din, tov. Kršlin Zvone za 250Odin. tov. Vranešič Ado za 5000 din itd. Tako da so imeli v teku 15 minut že lepo vsoto 40.000 din. A tudi s temi uspehi niso bili zadovoljni, temv*-č so se zavezali še za 20.000 dm, tako da bodo imeli vpisanega 60.000 din, Tov. Kršlin Zvone pa še predlaga: »Napo veri ujemo tekmovanje vsem aktivom LMS okraja Trbovlje na čast V. kongresu Komunistično partije Jugoslavije.«
M. Em*
Mladinske številke In brigade v rudniku Trbovlje
V jeseni hrta 1947 so se ustanovile v trboveljskem rudniku 2 mladinski številki m ona brigada, katere imajo svoj« odkapma incsla v rovu. V tem letu pu sta se na novo ustanovili še dve mladinski brigadi na dnevnem kopu Dobrna in ena številka na vzhodnem obratu.
To mladinske brigade in številke so imelo namen ustvarili nov način dela v rudniku. Pokazali so to s švojo produkcijo, s stalnim doseganjem in preseganjem norm, saj do sedaj so še vodno izvršili svoj mesejni plan, do-čim ga celotni rudnik v nekaterih preteklih mcsecili ni dosegel.
Kaj pokažejo mladinci pri tem delu? jas.no se vidi, da mladina želi novega načina dela, pri katerem se nakoplje vej premoga z manjšo muko. kot pa na dosedanji način. Delo je skupino in trdno povezano s posameznimi rudarji. Rezultati tega dela 90 nad vse zadovoljivi Za 20% presegajo vsi norme, včasih celo več. Mladinska številka 179 na vzhodnem obratu je presegla normo v mesecu maju za 74%. št. 216 na istem obratu
pa za 20 %>. Mladinska brigada zapnd-nega obrata je presegla normo za 35.8%, št. 27 istega obrata pa za 24®/o. Tudi mladinski brigadi na _ dnevnem kopu Dobrna nočeta zaostajati. Posamezni mladinci presegajo normo od 20% do 50®/o, celotna brigada pa je v mesecu maju presegla normo za 18%. Druga mladinska brigada obrata Dobrna pa ima, vedno borbo s plazovi in popravljanjem, ker jih ovira slabo vreme. Kljub temu pa nekateri tudi presegajo normo, celotna brigada pa do sedaj šc ni dosegla mesečnega plana.	,	.
Veliko dola pa imajo mladinci z upravo obrata, ker se njim ne posveča dovolj pažnje. Obljublja se jun vedno, toda obljub so že siti. Trelvi jim je nuditi tisto, kar potrebujejo za svoje delo. Tudi sindikalni pododbori nimajo pravega razumevanja za mladince in mladinke mladinskih brigad in številk. Zato je potrebno, da se upravo in sindikalni pododbori bolj zanimajo zanje, saj njihovi rezultati dovolj jasno povedo, da hočejo ustvariti ravno mladinci novo delo v rudniku. Rudniški sekreturijat LMS
Proračun trboveljskega okraja za leto 1948
V soboto, 26. t. in. se jc sestala okrajna skupščina k svojemu drugemu zasedanju v letošnjem letu. Poleg izvoljenih odposlancev so skupščini prisostvovali zastopnisi množičnih organizacij, vojske in zastopniki Uprave zasavskih premogovnikov. V uvodnem referatu je predsednik okrajnega ljudskega odbora tovariš Buikeljc Viktor v jedernatih besedah podal pregled političnega jroložaja v svetu in doma ter s tem utrdil vero navzočih v pravilnost naše poti pri izgrajevanju socializma.
Mi d drugim je poudaril tudi vnž,-nost ustanavljanja lokalnih podjetij, kar naj se vrši točno po načrtu, ne pu tako kot je bil primer v Zagorju, kjer sc je delo pri opekarni vršilo brez vsakršnega načrta.
Opekarna hi morala že obratovati, če se ne bi delale napake, kar pa je še posebej treba poudariti je to, da se je vršijo brez sodelovanja množičnih organizacij in sodelovanja ljudstva. Naglasil je predvsem borbo proti špekulantom, katera je bila v trboveljskem okraju prav uspešna, V kratkem času je bilo ugotovljenih 9 primerov špekulantstva in je bilo na podlagi dokazov zaplenjeno premoženje za preko 8,000.000 din. Ravno zadruge bodo tiste, ki bodo izpodko|>ale ugled teli špekulantov, zato je nujno, da sc gradnja zadružnih domov pospeši, predvsem jo treba nastopiti proji vsem tistim, ki so ovirali kontratiira-ure žita in izvedbo drugih kmetijskih tikcij, zlasti pa gradnjo zadružnih do-
mov. Z najden primer v trboveljskem okraju je tudi rovarjenje duhovščine v sektorju Zagorje, kjer sta dva duhovnika zbežala v gozd in to iz Izlak in Čemšenika, ker sta imela slabo vest. Skrivala sta se v bunkerju in od tam širila propagando proti gradnji zadružnih domov, proti oddaji žita itd. Ljudje so jima nasedali in jima pomagali, vtMidar sta bila razkrinkana ter bodo Za svoje delovanje vsi dobili zasluženo plačilo. Iz poročila tajnika IO tov. Šošm Ivana je bilo razvidno, da se plan, ki je bil spejet na I. zasedanju, že uspešno izvaja. Na polju elektrifikacije je izvedenega 30 /o celotnega plana. V kmetijstvu je bila površina orne zemlje povečana za 20 ha, kar znoči 12% celotnega plana. Izboljšala se je obdelava zemlje, docim so stanje živinoreje ni premaknilo iz mrtve točke, kar pa je v veliki men krivda nepravilnega razreza za^odkup živine. Uspeh 6e beleži pri cestnih delih na odsekih. Dol pr? Hrastniku— Matrno ter cesta Trbovlje—Dobovec v skupni dolžini 9 km ali 23 % ceiotne-ga plana. V Zagorju je bila urejena moderna klavnica s kapaciteto 500 ton letno. Z dograditvijo 12-stano-vanjskrga bloka zn okrajnim odborom bo izvršenih 50 % predvidenih stanovanjskih gradenj.
Dimi onemoglih v Ix>ki pri Zidanem mostu jc dosegel kapaciteto 100 % predvidenega plana. Ravno tako uspešno napredujejo obnova šol in novogradnja eedemletke v Zidanem mostu. V tem je letošnji plan dosežen
že 73 %. Pri vseh debli in izvrševanju okra jmega petletnega plana pa je vse premalo sodelovanja frontnih organizacij, katerih naloga je, da mobilizirajo ljudstvo in vodijo organizacija Obema referentoma je sledila živahna diskusija, ki je pokazala, da odposlanci pravilno razumejo naloge, ki so postavljene prod nje. Glava« dek> skupščine je bilo posvečeno sprejemanju proračuna za leto 1948. Proračun za leto 1948 je za 29 % večji od proračuna leta 1947. Skupno predvideva proračun 34s885.000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Krediti za investicije v znesku 5,610.000 din so za V« višji od lanskega leta. Uporabili se bodo za gradnje cest, vodovodov, . regulacijo potokov, obnovo in gradnjo šol ter stanovanjskih hiš. Za dvig ljudske kulture in prosvete iz predvidenih 5,695.000 din in za socialno zdravstveno zaščito ljudstva 3,157.000 din, od tega samo Zn podpore onemoglih in starih 1 milijon 52.800 dinarjev,
Vslcd povečanja delokroga OLO so
administrativni izdatki napram letu 1947 povečani ter znašajo 17 % celokupnega proračuna. V letu 1947 so znašali stroški administracije 23®/« celokupnega proračuna. Te številke nam j»vedo, da so torej administrativni stroški dejansko nižji, kar dokazuje zboljšanje poslovanja ter pravilno usmerjanje kreditov tja, kjer jih zahtevajo interesi delovnega ljudstva. Celotni krediti za izdatke državne uprave predvidevajo 6,918.000 din. 11. del proračuna KLO-jev predvideva za investicije 4,005.000 din, za administracijo KLO-jev ,pa 9,400.000 din. Krediti zn Kl-O-je kot osnovne edimice ljudske oblasti so za 24 % višji od lanskih. V tem je dokaz, da se posveča vsa pažnja, da se KLO-ji gospodarsko pojiolnoina osamosvojijo. Proračun jc bil po živahni diskusiji, v katero so posegli vsi poverjeniki m ostab odposlanci, v celoti sprejet.
Sprejetje okrajnega proračuna mora biti simbol dela načrtnega dela vsega ljudstva okraja Trbovlje za dosego m presego plana.
Neva cesta
bo v korist vsem Trboveljčanom
V nedeljo dne 27. VI. so se pričela na svečan način dela na gradnji nove ceste v Trbovljuh. Prostovoljnega dela se je udeležilo preko 100 udeležencev, veliko pa jih ie bilo na ta dan na prostovoljnem delu v rudniku, kjer se je vrišla borba za izpolnitev plana. Prva dela so se pričela na ostrem ovinku, na odseku od centralnih rudarskih delavnic do
Predsednik MLO Zupančič govori ob pričetku del na gradnji nove ceste v Trbovljah
vodenske šole. Prvi krampi, prve lopate in sekire so zapele že pred poldnevi, vendar je v nedeljo bilo deli) prvih prostovoljcev, ki so pokazali drugim pot. Prav posebno so se pri delu izkazali I. in X. kvart, ki sta dala največ prostovoljcev, še prav posebno pa so se izkazali prostovoljci gradbenega podjetju »Zidar«, katerih je bilo največ in so prišli na delo z zastavo in harmoniko. Njiho\ primer požrtvovalnega dela, ki so ga pokazali tekom dopoldneva, lahko služi za vzgled vsem ostulim sindikalnim podružnicam in vsem onim ki še do danes ne razumejo važnosfl graditve ceste.'
Pri otvoritvenih delih so bili navzoči tudi zastopniki masovnih organizacij. Predsednik MLO tovariš Zupančič je v svojem govoru naglasil važnost gradnje ceste m se zahvalil vsem, ki so se udeležili pTviu del Poudaril je: »Zbrali ste se na tem mestu, da zasadite lopate in krampe v to. pa kapitalistih izmučeno zemljo in si danes pod pogoji nove ljudske oblasti zgradite novo cesto, ki bo v ponos in korist vseh Trboveljčanov. Z orožjem in nepremagljivo voljo smo uničili fašizem.
zasadimo z veseljem in požrtvovalnostjo krampe in lopate, zavedajoč se, da delamo za sebe, za naše otroke in za srečnejšo bodočnost, za zgraditev socializma!« Po govoru jo rudarska godba zaigrala koračnico, katera naj spremlja vse graditelje ceste do njene izgraditve.
Tov. Lidiji Sentjurčevi, ministru za komunalne zadeve pri vladi LRS, je bila poslana ob tej priliki naslednja resolucija:
Ministru za komunalne zadeve tov. Lidiji šentjurc
Ljubljana
Ob priliki pričetka gradnje nove ceste v Trbovljah Vam zbrano prebivalstvo mestu Trbovelj pošilju prisrčne pozdrave in zahvalo za ves trud in razumevanje, ki ste ga izkazali s tem, da ste nam omogočili gradnjo prepotrebne ceste v Trbovljah.
Tako zbrani na prvem masovnem delu naše nove ceste, Vam tov. minister, zagotavljamo, da ne bomo odnehali s prostovoljnim delom vse dotlej, dokler ne bo zgrajena nova cesta, ki bo dala mestu Trbovlje novo lice — naše prebivalstvo pa bo rešila večnem pridni
Najstarejše drevo je podrto
K« danes zasajnmo prve krampe na naši novi cesti, se spominjamo vseh padlih borcev — prvih graditeljev tega, kar mi danes nadaljujemo za boljše življenje nas vseli.
Trbovlje, dne 27. junija 1948.
Tajnik:	Predsednik:
Gornik Rudi	Zupančič tvnn
Zveza borcev v okraju Trbovlje je okrepila svoje vrste
V teku priprav za I. kongres Zveze borcev NOV se je v trboveljskem okraju vključilo v zvezo preko 1500 novih članov. Vkljub temu, da 6C je v času od 12.—19. junija, ko se je vršil partizanski teden, v precejšnji meri razgibalo Članstvo, partizanski tedon še zdaleka ni dosegel pravega uspeha,' kar je posebno treba poudariti zn Trbovlje. Obveza za eprejema-njo članstva je bila sicer izvršena, vendar jo to vsekakor premalo z
ozirom na to, da je bilo iz revirjev veliko število udeležencev in tistih, ki so pomagali -narodno osvobodilnemu pok reta. Po podatkih, katere je sprtv jel Okrajni odbor zveze, so bile obveznosti v prostovoljnem delu izvršene edino v Hrastniku in Zagorju. Iz Trbovelj ni bilo nobenih podatkov kljub temu, da se je delalo, To ja Trboveljsko zvezo oškodovalo, da je izpadla za mesec maj v kombinaciji pri podelitvi prehodne zastavice, ki si jo je ponovno osvojila zveza v Hrastniku, katera je naredila preko 900 prostovoljnih ur, večinoma pri gradnji zadružnih domov.
Steklarna Hrastnik Sit kemična tovarna sta pred rekom dosegli polletni plan
Trbovlje, dme 22. 6. 1948. Edina delovna kolektiva, ki sta že dosegla polletni plan v trboveljskem okraj«, Sta kolektiv steklarne Hrastnik, ki jc polletni plan dosegel 16 dni pred rokom in kolektiv kemično tovarne, ki
delovne discipline, ki je omogočila, de se je plim mesečno stalno presegal.
Najboljše uspehe je steklarna imela v prvem tromesečju 'letošnjega leta, dočim so v drugem tromesečju rezultati slabši, vsled pomanjkanja delovne sile. K u9pelru je pripomogel avkzck odstotek neupravičenih izostankov in dejstvo, da so poleg tega izboljšali kvaliteto izdelkov za 10 %. Vlkjub nagradi, ki so jo dobili delavci za izboljšanje kvalitete, je prišla tukaj do izraza dobra volja in zavest. K uspehu pa je priporne gel tudi no-vator tov. Velej, ki je s svojo iznajdljivostjo pripomogel do lažjega procesa dete, omogočil delo steklarjev pri
manjši vročini ter izboljšal stroj za izdelovanje kozarcev, kateri je preje dajal 2800 kozarcev v 8 urah, sedaj Pa jih daje 3600. Pri tem je odpadla tudi delovna sila ter se je prihranilo na materialu. Delavstvo pa je tudi v celoti razumelo poziv planske komisije za znižanje proizvodnih stroškov.
Na sestankih, ki so se vršili jx> obratih, so sklenili, da bodo ne samo za 2.35 ®/o znižali proizvodne stroške kakor je predpisano, ampak za 3®/o. Steklarji pa niso uspešni samo v proizvodnji, ampak tudi na prostovoljnem delu in kulturno prosvetnem polju. Vsa skrb je bite posvečena vzgoji novih kadrov, kar jo tudi del uspeha v borbi za plan.
Tudi rudnik Hrastnik Polletni plan je dosegel edino rudnik Hrastnik zn + 0.6%.
Trbovlje je — 2.3*/» pod pianom, Zagorje pa — 1%.
Celoten bazen polletnega plana ni dosegel ca 1.3%.
.Teden matere in otroka"
Vzgoja novega rodu
;
Zbor pionirjev na stadionu SFD Rudarja
Eden zelo važnih tednov, ki so se vršili v letošnjem letu, Je brez dvoma »Teden matere in otroka«, kateri Je bil od 20• junija do 28. junija 1948-Velike naloge petletnega plana zalite1 vajo vso našo zmogljivost, zahtevajo od vsakogar, da doprinosa svoj delež k skupnim naporom delovnega ljudstva. V delovni proces se je v veliki meri vključilu tudi nuša žena. Zato pride predvsem v industrijskih centrih, med njimi v trbovcljsliem okraju, vprašanje zaščite matere in otroka še bolj do< izraza, ker se žena vedno bolj vključuje v produkcijo- Žena, ki je mati, bo lahko v svoje delo vložila ves trud le tedaj, če bo vedela, da je njeno dete za časa njene odstonosti v dobrih rokah-V našem okraju že imamo tri »Domove igre in dela«, četrti pa se pri-pravlja v Radečah, kjer bo v kratkem otvoritev- Z ozirom na to, da je v našem okraju zaposlenih veliko žena, ki morali »Tednu matere in otoka« po* svetiti več pažnje. Vzgoja in bodočnost naše mladine je stvar slehernega. V okviru »Tedna matere in otroka« je bila v Trbovljah v nedeljo 20. junija v dvorani kavarne MLO otvoritev razsta» ve, Id je nazorno pokazala pomen tedna- Razstavljeni so bili izdelki vseh šol okraja, domov igr.e In dela, vajeniških šol in zdravstvenega odseka. Razstava je bila zelo zanimiva, sai si v njej videl izdelke od najmlajših do največjih pionirjev. Osnovna šola Dobovec je razstavila v miniaturi njihovo vas s šolo in hišicami, učenci šole Svibno razne lesene izdelke, Ruzbor kmetijsko leseno orodje, osnovria šola Trbovlje šolski vrt, narejen iz gline• Pionir
Martinčič Janez iz Št. Jurja vod Kumom je iz vej in lesa naredil gozd, gozdarsko kočo in lesen voz, a pred izdelkom je bil napis: »Pri nas so pa gozdarji doma«•
Dijak Knez, ki poseda //• razred gimnazije, je razstavil 4 lepe slike, ki por kazujejo njegovo veliko nadarjenost, Prav izredno so se izlcazali učenci industrijske rudarske šole III. letnika, ki so razstavili svoje strojne izdelke ter pokazali, da je bilo njihovo dosedanje delo prav uspešno. Tudi izdelki vajen1 cev iz Hrastnika so bili prav dobro izdelani. Razstava je bita zelo zanimiva in le lahko vsakomur žul, ki jo je zamudil. V nedeljo ob priliki otvoritve »Tedna matere in otroka« pa se je vršila popoldne v Delavskem domu pionirska akademija, ki so jo izvajali »Domovi igre in dela« iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Akademija je pokazala delo naših najmlajših. Prav veselje jih je bilo gledati, kako ljubko so izvajali razne prizore• Tekom celega tedna so se vršile razne prireditve v vseh večjih krajih, luko razna predavanja in sestanki članic AFŽ. ki so v tem tednu vložile mnogo truda, da je teden matere in Otroka pokazal vsaj delen uspeh, želo važno je poudariti v Trbov-Ijah uprizoritev igre »Murin dom«, katero so izvajali pionirji Vodenske šole prav dobro. Režija je bila v rokah tovarišice Rakove, katera jc imela dosti dela. da je male pionirje in pionirke naučita pravilnega izvajanja■ Uprizoritev igre »Mucin dom« je pokazala, da sl’ z dobro voljo povsod doseže uspeh.
Da je uprizoritev, igre »Mucin dom«
Zaključna scena igre »Mucin dom«
dobro uspela^ gre zasluga Šiviljski de* lavnici MLO, ki je kostime brezplačno uredila- Za vzgled pa naj bo tudi orkester delavske godbe, id je brezplačno igral pri izvajanju igre.
Zaključni dan tedna pa je bil pionirski praznik združen z otroškim sep mom- Sejem se je vršil za fizkulturnim domom, kjer se je otrokom nudila priložnost, da so se v živi igri sprostili in v tekmah pokazali svoje sposobnosti. Zelja nas vseh naj bo, da iz naše mladine napravimo čvrste ljudi, krepke po telesu in značaju, čvrste v prepričanju in hotenju, da postanejo to, kar hočejo postati.
Jeden matere in otroka" v Radečah
Otvorjen je bil z akademijo, ki so jo priredile žene skupno s pionirji. Predvajan je bil »Pisani spored barvnih filmov«, dr. Karel Matko je imel predavanje o materi in otroku. Žene
so v tednu obiskale ter s cvetjem in kratkim nagovorom počastile grobove padlih talcev in borcev na domačem pokopališču. Pridno so prodajale značke, delale igračke ter pripravljale za pogostitev pionirjev, ki so prihiteli na Pionirski dan iz bližnje okolice. Za počitniške kolonije otrok so prispevale 7000 din.
Nadvse razveseljivo je bilo gostovanje malih pionirčkov iz doma igle in dela iz Hrastnika. Pester in nadvse prisrčen spored je dokazal našim ženam, ki še z Nezaupanjem gledajo domove igre in dela, kaj vse se uče naši najmlajši v teh domovih. Takoj je bilo opaziti, da so v rokah najboljših vzgojiteljev. Uspeh takih prireditev je pripisovati veliki požrtvovalnosti tov. Ocvirkove, kakor tudi skrbne upravnice tov. Ivanove.
Upamo, do bodo prihodnje leto v Tednu matere in otroka lahko že nastopati tudi naimlajšj pionirčki doma igre in dela v Radečah
Dornik Matija šestkratni učarsii.k piše
Vzhodno okrožje Trbovlje
Podpisana borca Jugoslovanske Ar-mije, Marinko Anton in Dornik Matija, katera sva bila pred tremi meseci še zaposlena pri vašem podjetju, se nahajava na dosluženju svojega roka v ediinici v. p. 52.13-1. Oba sva bila zaposlena na številki 204 ter sva brezhibno vršila službo. Pogosto se spominjava naših odkopov in širokih čel, kjer sva imela toliko veselja.
Predvsem pa se vas spominjava v teh velikih dueli, ko milijonske mase, oziroma ves narod daje obveze svoji Partiji in njenemu centralnemu komi tet u na čelu z maršalom Titom, da hočejo v čast petega kongresa Komunistične ' Partije Jugoslavije še bolj povečati svoje sile in napore v izvrševanju nalog, da hočejo domovina dati plodove dela svojih rok ter dokazati brezmejno ljubezen svoji domovini, njeni svobodi in nezavisnosti, katera je odlika našega naroda.
Tudi mi v vojski tekmujemo, že borci sami med seboj, nadalje tudi edinice z edinkami, za kar smo trdno prepričam, da bomo na ta način najlaže dosegli ono, kor želimo in kar narod zahteva od nas, da bomo vedno v vsakem času sposobni, do nastopimo za obrambo naših meja. Za to častng nalogo se hočemo usposobiti, da bi mogli biti branilci naše prelepe domovine in njene mirne socialistične izgradnje.
Najtoplejše pozdrave vsem masovnim organizacijam ter predvsem pozdravite naše bivše sodelavce, delavce vašega delovnega kolektiva ter vas obenem pozivava na tekmovanje. Kakor hočemo mi postati mojstri svojega orožja, tako apeliramo na vas, da se še hotj potrudile ter postanete heroji dela in da postane Trboveljski rudnik eden izmed najboljših v Jugoslaviji, za ponos nas vseh.
Mi tekmujemo v obvladanju orožja, politični izgradnji, bigi jeni ter o čuvanju obleko in obutve, kakor tudi v kulturi in prosvetj, a vas pozivamo, da tekmujete v proizvodnji, izgradnji in obnovi, kontrolni ranju ter državnem posojilu.
Vse sile za peiletko!
Marinko Anton	Dornik Matija
Proč s takimi ljudmi ,
Na mestnem odboru Trbovlje jo bil do nedavnega v službi dostavljač Štraus Franc, ki je vršil svojo službo, po jnnonju vodstva, zadovoljivo. Ni pa bilo luko. Slišalo so se razne govorice, da dostavljač Štraus ni zadovoljen s tem, da je lepo v službi, ampak je vedno pričakoval nekaj drugega. Vkljub temu, da je zadnje čase vedno godrnjal, mu je MLO Trbovlje povišal plačo. Ali dobrota je sirota, pravi pregovor. Imenovanj je imel kot dostavljač dosti slika e terenom, vendar jo po terenu kritiziral in ko je dostavljal odredbe za oddajo mesa je okoliškim kmetom govoril, da jim ne bo treba nič oddati, kajti predno bi prišla vrsta na nje, bo, itak že drugače. Marsikdo je nasedel njegovemu pritrjevanju in nii oddal mesa. Zato tudi MI.O Trbovlje ni dosegel predpisano oddaje.
Vendar pa imamo tudi poštene kmete, ki vedo pot, po kateri gre naša država in niso nasedli temu nezadovoljnežu, ki se je preobjedel krulra. Prišli so in ga javili.
V zvezi s tein je bil sklican masovni sestanek vseh uslužbencev MLO Trbovlje in vseh gospodarskih podjetij MLO, ki 80 zahtevali, da se Štraus takoj odstrani iz službe. Zaradi svojega delovanja proti oblasti je Štraus Franc danes brez službe in se bo za to še zagovarjal. Ta primer pa naj služi v opozorilo ostalim, ki še pritrjujejo vatikanskim zvonovom, in ameriškim dolarjem, da bo vsak godrnjači neusmiljeno izključen iz vrst poštene« ga delovnega ljudstva,
Fizkultnra in Šport
čas je, da se napravi red in disciplina anisd igralci nogometnih moštev
Tekmovanje v nogometu za pokal FLRJ se je pričelo širom države 20. junija. V našem okraju bi sc morale V* nedeljo 20 VI. odigrati tri tekme in to v Zagorju mrd II..moštvom SFD Proletarca in 11. moštvom SFD Rudarja. Trboveljskega moštva v Zagorje ni bilo ter je obsojati nedisciplino igrnčev, ki sc ne zavedajo važnosti tega tekmovanja. Isti primer je bil v Hrastniku, kjer so /a-innii čakali na mestni aktiv Trbovelj. Trlroveljčani naj si vzamejo za vzgled aktiv FD Hrastnika, ki se je odzval odigranju tekme v Trbovljah. Tekma se je končala z. rezultatom 6:2 za kombinirano moštvo Rudar. Vprašanje nediscipline se je ponovilo drugo nedeljo 27. junija. Na sporedu sa bile tekme v Hrastniku in Zagorju. Dočim so v Hrastnik prispeli trije igrači Rudarja, ostalih osem pa ni smatralo važno, da sc pokoravajo sklepom odbora. Tekma se vseeno ni odigrala, ker tudi moštva Hrastnika ni bilo. To je pa tudi razumljivo. Tekmovanje za nogometni pokal FLRJ bodo morali uprava in igrači SFD Rudarja bolj resno vzeti Kdor pa se ne pokorava disciplini, pa naj rajši zapusti vrste fizkultur-nikov. Disciplina je predpogoj uspešnega razvoja in napredka
FD Hajduk Split : SFD Rudar Trbovlje 4:2 (3:1)
V ponedeljek, 28. Junija se ie v .Trbovljah na stadionu SFD Rudarja odigrala prijateljska nogometna tekma med mladinci Rudarja in Hajduka iz Splita, ki je na državnem prvenstvu dosegel tretje mesto.
Vkljub deževnemu vremenu se je zbralo na igrišču preko 500 ljudi, ki
so bili priča lope in zanimive igra katero pa bi bil kmalu pokvaril prav slab sodnik iz Sptila, ki je navijal za interese 6vojih ljubljencev. Prvi polčas sa je končal z rezultatu 3:1. Čeprav po igri rezultat ne odgovarja. Vratar Rudarja bi prva dva gola lahko z malo več prisebnosti obranil. Drugi polčas je bila igra enakopravna ter je Rudar, na momente imel več od igre. Rezultat drugega polčasa 1:1. Golc za Rudar so dali Opresnik in Koritnik Za v bodoče je želja občinstva, da se za tako važna srečanja preskrbi tudi dober sotlnik.
SFD Proletarec Zagorje: SFD Pobrežje 5*© (l:o)
V Mariboru se je v nedeljo 27. junija odigrala kvalifikacijska tekma za vstop v drugo slovensko ligo, med SFD Proletarcem in SFD Pobrežjem. Tekma 6e je končala po zelo živi igri z rezultatom 5:0 za SFD Proletarec. Prvi polčas je moštvo SFD Pobrežja pokazalo enakovredno igro, dočim je drugi polčas prevladoval SFD Proletarec in si s 1 goli zagotovil zmago. Moštvo SFD Pobrežja je skušalo nald-moč zagorskih nogometašev izravnati s surovo igro in izpadn, kat pa je preprečil dobri sodnik Jančič, ki je izključil dva igralca Pobrežja. _ Povratna tekma l>o v nedeljo 4. julija v Zagorju.
Učenci v gospodarstvu so se vključili v mladinsko delovno brigado
1. zasavska mladinska delovna brigada, katera nosi ime predsednika slovenske vlade tovariša Mihe Marinka, jo odšla v torek 29. junija na gradnjo »Nove Gorice*. Brigada jc sestavljena večinoma iz učencev v gospodarstvu iz rudarskih in kovinarskih šol iz vseh treh revirjev. Polog
teh pa sestavljajo brigado še 1 četa iz. Krškega in Ljubljane okolica. Brigada šteje preko 230 mladih graditeljev, ki so pred svojim odhodom prav pridno sodelovali pri prostovoljnih delili v Trbovljah v nedeljo 27. in v ponedeljek 28. junija. V ponedeljek zvečer pred odhodom so prisostvovali nogometni teknil mladinskih moštev SFD Rudarja in FD Hajduka iz Splita. V torek zjutraj pa so z zastavami in petjem korakali proti postaji. Na gradnji bodo delal; dva meseca ter se nato zopet vrnili na svoja učna mesta in vključili ? produkcijo z izkušnjami, pridobljenimi na gradnji Nove Gorice.
Premiera „Mature“ v Radečah
Kulturno prosvetno društvo v Radečah je v soboto 26. VI. priredilo Fodorjevo »Maturo* s prav lepim uspehom. Igro jc režiral tovariš Pečnik. Igralci so svoje vloge prav dobro rešili, za kar so bili deležni priznanja od navzočega občinstva. S to igro namerava kulturno društvo Radeče gostovati na ostalih odrih v okolici V pripravi imajo sedaj igro »Via Mala*. Posnemanja vreden je njihov sklep, da bodo dali čisti dobiček za gradnjo zadružnega doma v Radečah.
Dan učencev
v gospodarstvu
Dan učencev v gospodarstvu se je najlmlje izvršil v Hrastniku, kjer je mladina organizirala razstavo, ki je bila po izdelkih zelo kvalitetna. Pripravili in izvedli so pestro kulturno prireditev. Najboljši mladinci-odlič-njaki so biti nagrajeni Ob tej priliki se je javilo na mladinske delovne akcije 45 mladincev - vajencev. Proslava dneva učencev v goeixxlar.stvu se je izvršila tudi v Trbovljah, kjer so bili mladinci nagrajeni in so se tudi prijavili za delovno akcijo in to 28 po številu. V Zagorju pa so mla-
Kako je bilo na Koroškem
Avgust 1942 — Taborili smo takrat na Komnu v Smrelcovških planincih. Skoro sami rev.rci — iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, ter Spodnjesa-vinjčani. Bataljon borcev, prepojenih z žarko ljubeznijo do svoje zemlje in naroda ter brezmejnim sovraštvom do tistih, ki so nam to najsvetejše oskrunili! Bataljon, čigar parola je bila neizprosna borba in cilj svoboda. Bataljon borcev, od katerih so premnogi s to največjo in najslajšo besedo na ustih dali življenja.
Takrat so bili še Tine in Pero in Servac in druga. Ponoči v mesečini smo šli na vrh. Vežbali smo, nato smo posedli. Oglasila se je pesem, sprva tiha in drhte, nato vse močneje in mogotneje, polna so nam je bila srca. Pred nami se je dvigala Peca, veličastna In spokojna, od mesečine vsa iskreča. »Servac, glej Peco, glej, tam spi Matjaž! Zapoj Koroški!« Z zvonkim in čistim glasom je začel Servac lil ml za njim: »Gor čez lzaro ... « Koroška, naša Koroška! Počasi polzijo solzč po od sonca in vetra ožganih obrazili, drug pred drugim se jih sramujemo. Servac umoi...:c. Kakor, da bi slutil. Cez mesec dni Je padel — prvi ha Koroškem. Takrat smo storili trden sklep: tudi tja gremo, do Pece in preko, vse do koder bivajo naši ljudje.
September 1942. — Veselo Je v logom. »Kam, fantje?« »Gremo gledat, kaj delajo koroške dečle!« Patrola se je vrnila okrašena s cvetjem in s polnimi nabrtnLki. Don vos žari, na pršili ca mu košati rdeč nagelj, »Hej Don, kako?« »Dala ml ga je koroške dečla. O mnogočem sva se »zbrauhada«. Rekla je, da »e sedaj ne boje več »go-Sarjev«, ker so dobri fantje, da brezmejno sovražijo Švabe In da st tako, tako žele svobode ...« Don in Petja sta padla v decembru ob prvem snegu. —
December 1942. — Štirinajst nas
je: Slavec, Lojz, Muri, M-atjaž, Ciril, Gorkij, Drago, Nesti Mile, Dolf, Stane, Milan, Gašper, Marjetka. Preko Pece, Raduhe in Olševe piha mrzel veter. Gazimo v sneg in sl tiho pojemo: »V snegu, mrazu in vilvarju...« Slavec dela z lopato pred nami v snegu pot, za nami Muri »maskira«. Našli smo »stanovanje« v Peci. Imamo eno zbrojevko, enega Šarca, nekaj pušk, repetirk, radio, pisalni stroj ter mnogo, mnogo dobre’volje. Imamo tudi smuči. Vsako noč gre patrola dveh ali treh ven, da nos; ljudem radijske vesti in rašo literaturo, nam pa nosi poročila o kretanju Švabov in druge potrebne stvari. Ljudje zvesto delajo z nami in znajo Švabom molčati. Dekleta pojejo partizanske pesmi. Kri-stenka, junaško dekle, Id je pozneje mnogo, premnogo storila za nas In vsa njena d nižina — ona je prva znala partizanske pesmi.
Januar 1943. — Gašper in Matevž sta bila že pri nas. Hitler mobilizira. »Dva morata na Hrib po novega tovariša!« V jutranjem somraku se vrne patrola in z njo novinec. To je bil Miha, 16 letni pastir izpod Pece. Iz tihega, samo zase in za svojo čredo živečega neznatnega pastirčka, je postni v dveh letih borbe junak. Kot kurirja, ki se ne boji nobene strmine, nobenega Se tako slabega vremena, snežnih zametov in nobenih zased, ga pozna vsa vzhodna Koroška.
Spet prihajajo novi. Treba bo orožja. Po snegu in ledu v mrzlih februair-sklh nočeh gremo na pot preko bivše avstrijske meje. Ustavljamo se pri kmetih. Sprva so molčeči, nezaupljivi, potem pa kar ne vedo, s čim bi nam postregli:.
Nikoahof. Ošabni, naduti priseljeni Nemci. Tast — »Schef der Ubenaied-lungskomlsslon«, zet — Hitlerjev oficir in fašistični profesor-ldeolog. ter njihove dame gledajo na nas s prezirom. Sele pravična sodba lz naših
pušk«jim zbriistrl um. Dobili smo nekaj orožja.
Mitraljezi, puške ln bombe pokajo, da ostro odmeva od visokih zasneženih skal. Noč je vsa svetla od raket. Gozimo, padamo, zopet se dvigamo. »Kje je Slavec?« Prišel je čez dva dni Izmučen do smrti. Se je nosil svojega šarca. Šestnajstkrat je naletel na Švabe, gazil sneg do pasu, od napora pljuval kri. »Slavec, kako sl zmogel?« »EJ, bolje, da me ne bi videli nikdar več, kakor brez tega mojega zvestega »psa«. To je bilo Oljševska hajka.
Ljudje so dobri, globoko zavedni. Mladina, čeprav so ji vsilil; nemški jezik, misli ta čuti slovensko. Dekleta kar žare od vneme. Zbirajo hrano, sanitetni material, obleko. Dopust koroškega Slovenca iz Hitlerjeve vojske pomeni za Hitlerja vojaka manj, za nas hrabrega borca več.
April 1943. — Veter ta ledeni dež nam biča obraz. Prvi koroški bataljon. Z nami je komandant Stane, naš Slane. Napad na Mežico. Dob li smo 32 pušk, parabelo in mnogo drugega vojaškega mat črtala. Izgubili smo komandanta Lenarta. Sin kmeta, pri katerem je izdihnil, je njegovo truplo pdnoči na ramah obnesel na pokopališče. Njegov grob je vsak dan okrašen s svežim cvetjem, kljub najstrožji švahski prepovedi
Strmina za strmino. Dolga, nepor-na je pot. Lačni smo, žejni, izčrpani. Tu je voda, počitek. Zakurimo st in tiho pojemo. Ob robu jase zdrsne temna postava in druga ta tretja. »Fantje, Švabi!« Z viseh strani jurišajo W* nas. Komandir Miha, določen, da gr® s četo na Pohorje, pade. Namesto njega gre Suljo. Tik o je v temni noči slovo od Staneta in tovarišev, ki gredo na Pohorje nadomestit padli bataljon. To je bilo na Lužah.
Maj 1943. — Dolina zelena lin polna cvetja leži prod nami. Bele ceste — prostrana polja — Pliberško polje. Trkamo, vrata sc odpirajo in z njimi se odpirajo srca. Ljudstvo dela z na-
dinci organizirali razstavo svojih izdelkov. ki jo bila zelo zanimiva m
je pokazala visoko kvaliteto .Vršila se je tudi proslava, kjer eo najboljši bili nagrajeni, 14 mladincev pa se je prijavilo za gradnjo proge Sežana— Dutovlje. Proslavi v Radečah pa se je odzval samo en mojster in to tov. Ferdo Laznik, katerega učenec je bil odličnjak. Za skrb in vzgojo učencev v gospodarstvu so v trboveljskem okraju štiri strokovno nadaljevalne šole, v katerih je zajete 344 vajeniške mladine.
Prireditev in uspehi učencev v gospodarstvu so pokazali vidne uspehe učencev, katerim današnja ljudska oblast posveča vso pozornost.
Ali že veste
da v Hrastniku zato ne čitajo »Za-savsekga udarnika*, in »Delavske enotnosti*, ker leži po par dni na pošti
da dobi tisti, ki najde kultumo-pro-svetnega referenta za rudarsko podružnico v Hrastniku, za nagrado knjižno omaro pohio raznih brošur, Delavske enotnosti in Zasavskega udarnika.
da je na dnevnem kopu Dobrna razmetanih In deloma že zasutih precejšnje število tračnic, katere bi lahko uporabili pri gradnji nove ceste v Trbovljah;
da je poslovodja trgovine kolonijah prekinil pogodbo a dovažanjem češenj, ker so mu poslali eno pošiljko v soboto, katere so se mu pa do ponedeljka v skladišču že vse pokvarile.
da so boljši igrači odbojke na prvenstvu prisostvovali tekmam kot publika;
da bo prvi trentng odbojkarjev sopet drugo leto na prvenstvu Slovenije, ki bo verjetno zopet v Trbovljah, ker je orodje že pripravljeno na igrišču;
da bodo na moto-dirkah v Trbovljah vsa prva mesta zasedli trboveljski dirkač!, verjetno zato, ker baje ne bodo povabili konkurence;
da so največje dirke v Trbovljah, kadar primanjkuje vina.
ml. Mogoče so manjše akcije. Podnevi gremo v šmaijeto. A hoste ni, um k& ni. Ob napadu na logor, padejo Mile, Danijel in Janez, štirje pogrešani. Na terenu prevala. Trkamo, kličemo. Plaho se odzove deški glas. »Kje je Trezika?« »Odpeljali so jo ln očeta ta sosedovo Rozo in Gelo.« Spominjam se deklet. Zlata srca, oči kakor živ ogenj. Nič jim ni bilo pretežko, nič prenevarno. Tepli so jih, mučili, nazadnje odpeljali v Dachau. Ljudje niso izgubili vere v nas, vendar so »tare postojanke kompromitirane ln poiskati je treba nove.
Kapitulacija Italije. Koncentracija na Mozirskih. Poslavljamo se od Koroške, ljudje nas krasijo s cvetjem ta nas s solzami v očeh prosijo: »Vrnit e se, vrnite se kmalu!« Od Srure-kovških planin odmeva naša pesem; »čez gore, polja.«
Vrnemo se. Svabski teror ne pozna meja. Mnogo je požganih domačij, mnogo ljudi pobitih, mnogo v taboriščih. A iz prelite krvi padlih vstajajo novi, ki prežeti z brezmejnim studom, prisegajo fašizmu strašno pravično sodbo. Vojska na Koroškem raste. Koroški rod je rod — sam opustel, trd. jeklen ln zvest.
Julija 1944. — 19 letni komandant govori o velikih borbah, v kateri* Je poginilo 150 Švabov: »Nisem govornik, borec sem ta drugače delavec. Povedali# hočem samo to, da mi ne bomo pustil H nikomur, da gospodari na naši zemlji, dm ropa naše domove, mori naše ljudi in jih odganja v taborišča. Nobene krivice našemu ljudstvu ne bomo dovolil. Borjji tnno se in borili se bomo!«
Stoječi v krogu, oprti na puške po starem partizanskem običaju, žarečih lic, dajejo duš k,* svojemu občutju v pasmi. Pesem za pesmijo, partizanske in koroške narodne se vrstijo. V mraku, v mehkem, toplem ozračju odmeva:
»Saj Korošica Je slovenska, o brez Slovencev Koroške ni.«
^ Marjetka.
Uredništvo Trbovlje Uprava Zasavskih premogovnikov telefon 54. — Tiskarna Slovenskega poročevalca. — Odgovorni urednik Šuštar Stane