Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 24. septembra 2010. Rok za oddajo prispevkov je 16. september do 12. ure. Za lepše otroštvo Novo otroško igrišča na Rovah stran 5 Še več priložnosti za razvoj turizma Zdrava pitna voda tudi na Kolovcu Obvestila Občine Domžale Toni Dragar župan občine Domžale Interyju/i^^ GLASILO OBČINE DOMŽALE 10. september Letnik L, št. 10 ŠPORTNI PARK DOMŽALE Z OBNOVLJENIM NOGOMETNIM IGRIŠČEM Z UMETNO TRAVO Boljši pogoji za vadbo nogometa, šolskih tekmovanj in rekreacijo 4. septembra 2010 je bilo v Športnem parku Domžale slovesno in prijetno. Pa ne le zaradi številnih mladih nogometašev in atletov, ki so se merili vsak na svojem igrišču, temveč tudi ali predvsem zaradi kratke slovesnosti, ki je bila namenjena uradnemu odprtju novega in prenovljenega igrišča z umetno travo. Kot je v začetku slovesnosti povedal mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport Domžale, dobivamo novo in še prenovljeno nogometno igrišče z umetno travo. stran 5 Občina Domžale in Vrtec Domžale vabita na slovesno odrprtje VRTCA GAJ v Preserjah, ki bo v torek, 21. septembra 201Í, ob 17. uri. Župan Občine Domžale: Toni Dragar Ravnateljica Vrtca Domžale: Jana Julijana Pirman Poletno gledališče Studenec v soboto, 10. 9. 2010, ob 20. uri Koncert Katrinas z gosti ob spremljavi Orkestra Slovenske vojske Vokalna skupina Katrinas je sinonim za kvalitetno večglasno petje. V njej se pevsko in prijateljsko prepletajo Petra Grkman, Sanja M. Marin in Katarina Habe. V zadnjih dveh letih se še posebej posvečajo prepevanju ob spremljavi velikih orkestrov, kar jim predstavlja svoje- vrsten izvajalski užitek in pravi vulkan energije. Pri tem sodelujejo tudi z avstralsko pevko Cherie Lucas. Petra, Sanja in Katarina v petju iščejo nove izzive. Njihova rdeča nit pa ostaja, da se že- Í lijo s svojo glasbo in petjem dotakniti src občinstva. Po odmevnem koncertu na Studencu ob 20-letnici svojega delovanja pred dvema letoma so se odločile, da tokrat svoje občinstvo razvajajo z najlepšimi avtorskimi in tujimi popevkami ob spremljavi Big benda Slovenske vojske pod taktirko Rudija Strnada. Koncert bo energičen, hkrati pa na trenutke romantično zasanjan. V izbranem repertoarju bo vsak poslušalec lahko našel nekaj za svojo dušo. r PVC OKNA IN VRATA AKCIJA -11% Zimski vrtovi, lesena vrata, nadstreški, ograje, konstrukcije. Dobava v 15 dneh. Brezplačni ogled, izmere in ponudba. 041/627-068, 01/72-44-220 www.mke.si MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale ŠPORTNA GIMNASTIČARKA SAŠA GOLOB ■v Članica svetovne gimnastične elite Zadnji julijski teden je bil peklensko vroč. Termometri so že cel teden kazali precej čez 30 °C in vsi, ki so le imeli priložnost, so upoštevali »hladne« nasvete, naj se zadržujejo v senci in naj pijejo veliko tekočine. In to sva upoštevali tudi z Domžalčanko Sašo Golob - prijetno sva se namestili v senci dreves, uživali v hladni pijači in sapicah, ki so naju vsajmalo ohladile - kje drugje, kot pred Športnim centrom Gib v Ljubljani. stran 22 Varno na cesti -tudi v tujih jezikih Že prvi dan počitniških jezikovnih delavnic, ki jih je tudi letos organiziral jezikovni center DUDE iz Domžal, so otroci obiskali Policijsko postajo Domžale. Tam so jim prijazni policisti razkazali policijski kombi in motor, radar za merjenje hitrosti, trikotnik, neprebojni jopič, čelado, gumijevko, alkotest in drugo opremo. Prižgali smo sireno, si ogledali prostore za pridržanje ter se pogovarjali o varni vožnji, pomenu varnostnega pasu in vedenju na cesti. Vseskozi smo utrjevali angleščino in nemščino na sproščen in naraven način, kar je tudi dobrodošla priprava na novo šolsko leto. Na glavnem večeru 15. Festivala novih skladb (FeNS) v Kopru je med 12 Izvajalci, o katerih usodi je odločalo deset strokovnih žirij in žirij poslušalcev iz Slovenije ter zamejstva, zmagala 16-letna Domžalčanka Ajda Stina Turek s pesmijo Grem z vetrom. Avtorja glasbe in aranžmaja sta Klemen Kotar in Gašper Kržmanc, tekst pa je napisal Matjaž Turek. Mladi pevki, za katero je že vrsta uspešnih nastopov, iskrene čestitke, več o njej pa v prihodnji številki Slamnika. D U D E VPISI v JEZIKOVNE TEČAJE za otroke in odrasle Pohitite, tečaji se že začenjajo! C R M T fj J t / C "S 01/721 69 13,729 24 86,041/317 444 Brrinik»^^ IS ' ' 1ÎÏO DúAii aIt www.dude.si ^ibonma Gledališki Glasbeni Glasbeno -scenski Filmski Upisouanje abonmajeu od 9. do 22. septembra. www.kd-domzale.si ^ Več na strani 17. ^^ Kulturni dom Franca Bernil750 7210 E-pošta: taJništvo@dolenJgrad.sl Internet www.dolenJgrad.sl Enosobno od 47,97 m^ od 90.084,22 naprej naprej Dvosobno od 56,52 m^ od 103.398,61 naprej naprej • Stanovanja so skrbno načrtovana in prilagojena starejši populaciji. • Dodatno udobje prispeva tudi 24'urna nujna pomoč prek klicnega centra pa tudi socialna in zdravstvena oskrba. • Vsako stanovanje ima balkon ali atrij in parkirno mesto v podzemni garaži. • Pri načrtovanju nismo mislili le na vaše udobje, temveč tudi na kakovostno ter okolju prijazno gradnjo. Več kot 30 odstotkov energije se pridobi iz obnovljivih virov. • Lokacija je umaknjena iz mestnega vrveža v naravo, a je hkrati le 5 minut hoje do centra Kamnika. • Parkirno mesto 10.000 Eurz DDV • Lokacija je v neposredni bližini doma starejših občanov Kamnik. STAREJŠI ČLANI PGD ŠTUDA Državni prvaki te in podeželje ter izkoristila priložnost za daljši klepet z direktorjem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Igorjem Hrovatičem o aktualni problematiki ter ekonomski situaciji v kmetijstvu. Strojni krožek Radomlja do Ruske kapelice pod Vršičem, ki je postavljena v spomin več kot 300 ruskim vojakom, ki jih je zasul snežni plaz med gradnjo ceste čez gorski prelaz Vršič. Še enkrat več smo se udeleženci srečali z nesmiselnostjo vojne ter si še enkrat več zaželeli: nikoli več vojne. Vera Potem ko smo dosegli prvo mesto na občinskem tekmovanju v Študi in prvo mesto na regijskem tekmovanju v Komendi, so 19. jjunija 2010 v Celju veterani PGD ŠTUDA pisali zgodovino tekmovalnega gasilstva v Študi in tudi v domžalski gasilski zvezi. Postali so namreč zmagovalci državnega gasilskega tekmovanja za starejše člane. Tekmovanje je potekalo na umetni travi v Celju poleg glavnega stadiona ARENA PETROL. Že ob 7. uri zjutraj smo se odpravili na pot proti Celju, kajti na vrsti smo bili med prvimi tekmovalnimi enotami. Sama vaja nam je zelo dobro uspela in že takoj po njej smo vedeli, da nam dober rezultat ne more uiti. Po okrepčilu smo si nestrpno ogledovali ostale ekipe. Naš mentor I. Colarič je budno s štoparico v roki spremljal enote in nas sproti obveščal o rezultatih le teh. Približno eno uro pred koncem smo odšli na malico, zato nismo vedeli kakšni so rezultati ekip, ki so nastopili na koncu tekmovalne liste. Ob 14.30 je bila na sporedu slovesna podelitev pokalov in priznanj. Na veliko veselje in hkrati tudi presenečenje je napovedovalec kot zadnjo ekipo in s tem tudi prvouvrščeno napovedal ekipo PGD ŠTUDA. Tako smo zasluženo postali državni prvaki za pokal Matevža Haceta v letu 2010. Na poti domov smo ves čas premle-vali tekmo, toda tisti dan še nismo dojeli, kaj smo dosegli. Zelo smo bili presenečeni tudi nad sprejemom, ki ga je pripravilo naše društvo ob prihodu v gasilski dom. Kajti naš poveljnik je v pičli uri sklical veliko ljudi, ki so nas pozdravili s transparenti, harmoniko in šampanjcem. Ob tem velikem uspehu bi se radi zahvalili našemu društvu za vso podporo čez leto, še posebej pa poveljniku za lep in topel sprejem. Državni veteranski prvaki za leto 2010 pa so: M. Klemenc, F. Maleš, J. Mejak, F. Golob, V. Skala, S. Rihtar, T. Kleinlercher in mentor I. Colarič. Z gasilski I Starejši člani PGD Študa VELIKA PLANINA Nabiranje zdravilnih čajev nota v predgorju Kamnišk skih Alp, kjer je najbolje ohranjeno -Savinj- predstavil zgodovino sedanje cerkve, nato pa smo skupaj z njim obiskali še »spodnjo« cerkev, ki je presenetila in navdušila vse. Po obisku planinskega doma v soseščini nas je pot peljala na Koroško, kjer nas je v pristanu sprejel s pozdravnim nagovorom kormoniš. Po pogostitvi s kruhom, soljo ter domačim žganjem se je začela plovba z bogatim animacijskim in glasbenim programom, v katerem smo s petjem sodelovali vsi. Okusna je bila tradicionalna flosarska malica, nasmejali smo se ob flosarskem krstu in se po flosarski kavi poslovili od prijaznih flosarjev, njihovih frajl in muzikan-tov ter se z vožnjo domov poslovili od nepozabnega prijetnega dne. D. I. Velika planina je visokogorska pla-niško-S jer je najbo pastirsko naselje v Evropi. Dostop je z žičnico nihalko ali pa peš, do pastirskega naselja Mala planina, kamor je prispela druščina Turističnega društva Jarše-Rodica. Na poti nas je spremljalo sončno vreme in dobra volja, tako da smo hitro prišli do travnatih pobočij in kraških kotanj, macesnovih vihar-nikov in smrek, ki ustvarjajo pravljično pokrajino, primerno za celodnevni izlet. Na travnikih, do katerih še ni segla kemija, smo nabirali: šentjanževko, planinsko reso, materino dušico in arniko. Ljudje so vedno verjeli, da imajo zelišča - čaji poleg zdravilne tudi magično moč, ki pomaga prebroditi težave, ki jih prinaša življenje. Danes uporabljamo čaje in začimbe v zdravi prehrani in se vračajo na jedilnike kot samostojne jedi. Da pa bodo zeli učinkovale, morate upoštevati nekaj pravil. Osnovno je, da zdravilna zelišča nabiramo daleč od civilizacije, na ne-gnojenih travnikih in daleč od prometnih cest. Zmeraj si pripravimo zaloge le za eno leto, ker zelišča s časom izgubljajo zdravilne učinkovine. Cvetove nabiramo sredi cvetenja, za vse pa velja, da tega ne počnemo zjutraj, ko je na rastlinah še rosa. Izberemo sončen, suh dan. Zeli takoj po nabiranju sušimo na suhem, zračnem in čistem prostoru, pa še nekaj je pomembno: da cvetove, plodove in liste zmeraj trgamo z rokami, nikoli z nožem, pa naj bo zaradi spoštovanja do rastlin, drugi pa pravijo, da zaradi skrivnosti energij. Vsa nabrane čaje boste lahko dobili na Hitovem sejmu, na katerem bo prisotno tudi naše društvo. O šentjanževki ali »krvaveči lepotici« V času, ko naraščajo stresna obolenja, se še kako prileže šentjanževka, ki blagodejno deluje na naše duševno stanje; prežene tesnobo, potrtost, nespečnost ter povrne apetit. Rumena lepotica se bohoti na mejah med njivami, poteh in gozdnih obronkih, da jo zanesljivo spoznamo, pa zmečkamo polno pest raz-cvetenih cvetov, iz katerih se pocedi rdeč sok. Prav zato so jo ljudje povezali z ranami in Jezusovo krvjo. So že vedeli, zakaj, saj olje celi rane, blaži bolečine in preprečuje vnetja. Veliko zanimivih ljudi smo srečali, se z njimi pogovarjali, mnogi so nas spraševali o učinkih različnih zeli, zato nas je že čas priganjal in vrniti smo se morali v dolino. Bilo je super in to bomo zagotovo ponovili. Vida Strajnar V Kamniku gradijo oskrbovana stanovanja Vabimo vas, da nas obiščete v Cankarjevem domu na Festivalu za 3. življenjsko obdobje med 29.9.2010 in 1.10.2010, kjer bomo predstavili celoten projekt. Vstopnine ni. Podjetje Dolenjgrad d.o.o. je sredi marca 2010 začelo graditi 1. fazo projekta oskrbovanih stanovanj v Kamniku. Končana bodo marca prihodnje leto, lastniki pa se bodo lahko vselili maja 2011. Mirno okolje za starostnike Objekte gradijo v zelo mirnem delu Kamnika, tik zraven Doma starejših občanov Kamnik in blizu starega mestnega jedra. Objekti bodo energetsko varčni, veliko bo zelenih površin za počitek, rekreacijo in spre- hode stanovalcev. Prav tako bodo vsa parkirna mesta v parkirni hiši, kar je vsekakor najvišja možna raven kakovosti bivanja. Dodatne ugodnosti za kupce Dolenjgrad njihovim kupcem nudi pomoč pri prodaji njihove stare nepremičnine brez provizije. Zagotavljajo 24-urno odzivnost na SOS tipko s pooblaščeno institucijo in možnost vseh storitev Doma starejših občanov Kamnik. IO. SEPTEMBER 20I0 domžale 7 Poročilo o delu krajevnih skupnosti mesta Domžale Realizirane naloge lokalnega programa Krajevna skupnost Slavko Slander Sodelovanje pri pripravi novega Občinskega odloka o KS in začetek prilagoditve poslovanja KS po novih določilih/nerešena vprašanja so še v republiški presoji ali pa tehničnih navodil še ni. Odprta je internetna stran s predstavitvijo in delovanjem KS pri Občini Domžale Sodelovanje pri reševanju problema odpadkov deponije in centra v DOBU ter pogodbe o regionalnem centru z MOL V komisiji, ki jo je imenoval gospod župan je sodeloval predsednik KS, dr. Habe. Dogovorjena in opredeljena je bila pogodba z MOL, po kateri bo Občina Domžale odvažala odpadke na deponijo v Ljubljano, tam je ob pomoči EU v izgradnji regionalni center za odpadke, in določen status Centra za sortiranje odpadkov v Dobu z dogovorom o odškodnini za KS Dob. Sodelovanje pri realizaciji Projekta Bistrica - Šumberk z Občino Domžale Na osnovi dogovora in skupne participacije je naročen nov PZI za severno obhodno pot okoli Šumberka in odkupljeno zemljišče za plato, na katerem bo stala razgledna ploščad. V fazi realizacije je iskanje nosilca dejavnosti za ohranitev in ureditev hortikulturne ureditve okoli poti in ohranitev gozda na Šumberku ter uveljavitev Odloka o razglasitvi Šumberka za gozd s posebnim namenom (2008/2009) ob aktivnosti GG in Občine. Sodelovanje in oddaja pripomb v fazi priprave Proračuna občine Domžale 2010-2011. Sodelovanje pri vabilu in organizaciji obiska prometnega ministra Vlačiča v Domžalah. Na obisku je bil obravnavan problem prometne razbremenitve Domžal, Obvoznice Mengeš -Trzin-Depala vas in^ novi priključek na avtocesto v Študi. Priključek na avtocesto v Študi je v pripravi na občini Domžale. Realizacija izgradnje vrtca Če-šmin, ki jo je opravil Marles, je v KS olajšala probleme otroškega varstva. Dobili smo 8 novih oddelkov za skupno 150 otrok. Urediti pa bo potrebno le še okolico in redno odplačevati lising. Postavitev novega FITNES PARKA z 11 orodji ob Kamniški Bistrici in z javno razsvetljavo je v glavnem financirala in izvedla KS Slavka Šlandra ob pomoči občine. Ureditev parka je v zaključni fazi. Otvoritev parka je bila spomladi 2010. Fitnes park je že v vsakodnevni uporabi od novembra 2009. Rekonstrukcija Rojske ceste in pločnika v Domžalah - v letu 2009 je bil izdelan prepotreben PZI projekt, ki bo omogočil njeno obnovo in ureditev prometnega režima. Nadaljnja realizacija projekta obnove Rojske bo upoštevana v proračunu za naslednje leto. Rekonstrukcija Karantanske ulice je v teku ter bo dokončana septembra 2010. Realizirana je bila izgradnja Brvi čez Bistrico na Podrečju - iz občinskih sredstev, zaključna dela, primopredajo ter otvoritev je onemogočila zima. Brv se že uporablja. Otvoritev je bila v aprilu 2010. Realizacija projekta za obnovo mrliških vežic in pokopališča v Domžalah. V letu 2009 je bila izvedena realizacija prve faze - obnova mrliških vežic z občinskimi sredstvi. Sledi ureditev predprostora pred vežicami in dokončna ureditev parkirnih prostorov. Pomladanska čistilna akcija je bila organizirana v dogovoru z ostalimi KS in občino. Očiščen je bil center, okolice šol, Šumberk ter struga Kamniške Bistrice in Rače. Spomladanska akcija - brezplačno cvetje za vsa gospodinjstva v krajevni skupnosti, je imela zelo lep odziv krajanov iz vseh treh KS. Akcija Kako ravnamo ob požaru v stanovanju je bila prestavljena na leto 2010, saj je zaradi neugodnega datuma in vremena prišlo premalo krajanov. Krajevna skupnost Venclja Perka - Ureditev avtobusnega postajališča in nadstrešnic v Stobu; - pomoč pri pridobivanju soglasij za izgradnjo ceste v Depali vasi; - ureditev in postavitev odbojne ograje za hokej ob igrišču pri OŠ Venclja Perka - obnova kužnega znamenja v De-pali vasi; - organizacija spomladanske akcije »brezplačno cvetje« za vsa gospodinjstva v krajevni skupnosti; - dokončanje kanalizacije v Depali vasi za Koritnik in Jerman; - akcija skupaj z gasilskim društvom prikaza gašenja v gospodinjstvih; - sodelovanje pri obnovi gasilskega doma v Stobu; - pridobitev načrta za izgradnjo otroškega igrišča Prešernova; - spomladanska očiščevalna akcija v krajevni skupnosti. Krajevna skupnost Simona Jenka - izgradnja in asfaltiranje ceste v Študi (120 m) skupaj z javno razsvetljavo; - ureditev dela pločnika ob Savski cesti; - ureditev pokopališča v Šentpavlu; - akcija z PGD Domžale o prikazu gašenja v gospodinjstvih; - akcija brezplačnega cvetja v gospodinjstva; - pripombe na Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za Center za ravnanje z odpadki v Študi, širitev Centralne čistilne naprave Dom-žale-Kamnik in širitev centralne čistilne naprave za potrebe Farme Ihan; - spomladanska očiščevalna akcija v krajevni skupnosti. Nerealizirane želje KS Slavka Šlandra - Ureditev centra in obnova TUŠ centra - Ureditev kompleksa Univerzale z novimi dejavnostmi Infrastrukturne ureditve: - Ureditev komunalne infrastrukture v Zaborštu. - Ureditev povezave med Karan-tansko in Slamnikarsko. - Izgradnja pločnika od križišča Šumberške ulice do mostu čez Kamniško Bistrico v Zaborštu (po desni strani v smeri proti Domžalam. Predlog smo dali že pred tremi leti in smo vsako leto to ponavljali). - Nadaljevanje pločnika za Šum-berkom do Krumperške, in sicer do križišča Krumperške in Poti pod hribom. - Rekonstrukcija Krumperške ceste od izvoza avtoceste do meje KS Dob (Keržan). - Pridobitev lastnih prostorov za potrebe vseh treh KS - Dokončna obnova in ureditev vseh otroških igrišč v krajevnih skupnostih. - Ureditev in boljše vzdrževanje zelenic v centru in okolici. - Ureditev avtobusnih postajališč v krajevni skupnosti. Nerealizirane naloge občinskega programa vseh treh KS Razširitev Doma upokojencev in novogradnja varovanih stanovanj - skupna akcija KS in občine - Medgeneracijskega centra: dokumenti so pridobljeni, rušenje starega IMP doma in gradnja centra so v teku. Ureditev prometnega režima centra, avtobusne postaje in železnice - skupna akcija KS in občine -obnova TUŠ centra. Ureditev kompleksa Univerzale -odkup zemljišča in iskanje investitorja pridobitev ene od fakultet ali visokih šol - revitalizacija komple- ksa, iskanje investitorja in končne namembnosti. Ureditev muzeja - skupna akcija KS in občine. Ureditev javnih sanitarij v centru mesta - v okviru TUŠ centra. Kulturni dom - iskanje lokacije in izdelava idejnega projekta. Program za leto 2009 se je izvajal v okviru sprejetega programa in priliva sredstev ter finančnih zmožnosti KS in občine. KS Slavko Slander dr. Franc HABE l.r. KS Simon Jenko Veronika BANKO l.r. KS Vencelj Perko Janez ULCAR l.r. Predlog programa dela za KS Slavko Šlander, KS Simon Jenko in KS Vencelj Perko za leto 2010 1. Organizacija in prilagoditev dela KS v skladu z določili Občinskega odloka o krajevnih skupnostih in zakonodajo o poslovanju pravne osebe. 2. Dokončanje internetne strani s predstavitvijo in delovanjem KS 3. Realizacija projekta za Bistrico in Šumberk, odkup, zaščita in realizacija projekta. 4. Realizacija projekta za obnovo mrliških vežic in pokopališča, druga faza, ureditev predprostora. 5. Pristop k ureditvi prometnega režima centra, avtobusne postaje in železnice. 6. Univerzale - odkup kompleksa, pridobitev novih dejavnosti in ureditev kompleksa, umestitev mestnega muzeja in ene od fakultet ali visokih šol. 7. Sodelovanje pri sprejemanju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale 1986-2000 - dopolnitev 2008 v zvezi z izgradnjo avtocestnega priključka v Študi. 8. Pripombe na Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale - širitev Centralne čistilne naprave. 9. Redno spremljanje predlogov, želja in pritožb naših občanov, ter intervencije in prenos le- teh na občino in druge odgovorne inštitucije ter organe. 10. Druge tekoče naloge po Odloku o delu KS in podpora turistični, kulturni, športni in humanitarni ter drugim dejavnostim naših krajanov. 11. Razširitev Doma upokojencev in novogradnja varovanih stanovanj in izgradnja novega Medgeneracijskega doma na prostoru nekdanjega IMP. 12. Ureditev javnih sanitarij v centru mesta. 13. Kulturni dom - nova lokacija, izdelava idejnega projekta. 14. Spomladanska akcija - brezplačno cvetje. 15. Spomladanska čistilna akcija v okviru Občine Domžale. Krajevna skupnost Slavka Šlandra - Realizacija brvi na Podrečju dokončanje in otvoritev. - Realizacija obnove in novogradnje otroških igrišč. - Priprava projekta za infrastrukturo v Zaborštu. - Pogodbe o reševanje problematike smeti z MOL in odlagališča v Dobu. - Pomoč pri reševanju bodoče namembnosti kompleksa Univer-zale. - Spremljanje izgradnje novih kapacitet za starostnike - IMP stolpnica. - Rekonstrukcija in ureditev Ka-rantanske in Rojske ulice. - Kompletna ureditev tekočega in mirujočega prometa ob Rojski in Bistriški cest. - Dokončanje Cešminovega parka (prehodi in dostopi, nasadi, klopi, razsvetljava, oprema s koši za odpadke). - Dokončanje in ureditev okolice pri Vrtcu Cešmin (parkirišče, varni prehodi otrok v športni park, dostop zaposlenim do lastnega parkirišča). - Ureditev ob OŠ Domžale (parkirišče, telovadnica, atletska steza). - Spremljanje in razpolaganje s stvarnim premoženjem (prodaje in menjave) Občine Domžale, parc. št. 2963/5, 2954/2, 2955/1, 2954/6, 2955/3, 2947/2 vse k. o. Domžale - Vrtec, Cešminov park. - Spremljanje in razpolaganje s premoženjem Občine Domžale (prodaje) parc. št. 2920/5, 2943/8, 2933/3, 2934/6,2934/5,2934/4,2934/3 vse k. o. Domžale - vrtec, dodatna telovadnica, širitev atletske steze in Naslednja številka glasila Slamnik i^de v petek, 24. septembra 2010. Rok za oddajo prispevkov je 16. september do 12. ure. podpora š-manitarni portnih, kulturnih in hu-1 društev in dogodkov. Krajevna skupnost Simona Jenka - Ureditev pločnika in avtobusnega postajališča na Savski cesti. - Dogovor z RTV Ljubljana o ureditvi makadamskega cestišča do radio oddajnika. - Ureditev in rekonstrukcija dela Radio ceste v Domžalah (do Likarja). - Ureditev in rekonstrukcija ceste »D« na odseku Narobe - most čez Mlinščico v naselju Študa, s pločnikom, po projektu štev. 294/98, ki ga je izdelalo podjetje BNG d.o.o. Domžale, v aprilu 1998. - Ureditev novih ponikovalnic od kapelice v Študi do Mlinostroja, saj je ob zadnjem nalivu poplavljajo kleti, zato je nujna ureditev ponikovalnic na tem delu. - Ureditev povezovalne ceste med športnim parkom in Savsko cesto v Domžalah. Krajevna skupnost Venclja Perka - Sodelovanje pri pripravi dokumentov za bodočo obvoznico Tr-zin-Depala vas- Študa. - Sodelovanje pri pridobivanju soglasij rekonstrukcije ceste in pločnikov v Depali vasi. - Predlog ureditve semaforizacije na tretjem železniškem prehodu v Depali vasi. - Pridobitev zemljišča za otroško igrišče v Depali vas in ureditev otroškega igrišča. - Izgradnja otroškega vrtca v krajevni skupnosti, saj je zaradi naraščanja otrok na našem območju vsekakor nujen. - Ureditev dodatne javne razsvetljave (kjer bo to potrebno) v Krajevni skupnosti. KS Slavko Šlander dr. Franc HABE l.r. KS Simon Jenko Veronika BANKO l.r. KS Vencelj Perko Janez ULČAR l.r. TRADICIONALNO Praznovanje krajevnega praznika KS Ihan V mesecu juliju smo praznovali krajevni praznik s prireditvijo TRŽNICA 2010, katere s podnaslov je bil KAKŠNI ŠPORTNIkI SMO IHANCI. To je že tradicionalna prireditev našega kraja, ki pa je vezana na praznovanje krajevnega praznika. Že iz podnaslova je razvidno, da je bila letošnja tema posvečena predvsem športu in predstavitvi društev v naši krajevni skupnosti. V uvodni besedi predsednika sveta KS Ihan Boštjana Urbanija smo bili seznanjeni o namenu in vsebini letošnje prireditve, ki je vezana na obletnice več društev v naši KS. V letošnjem letu praznujejo: 80-letnico Nogometni klub Ihan, 60-letnico Smučarski klub Ihan in 20-letnico Balinarski klub Ihan. Na prireditvi, za katero je scenarij in tekst pripravila tudi letos voditeljica Dragica Lunar, se ji je pridružil še Uroš Ložar - član pevskega zbora Slamnik iz Ihana, za kar se jima ob tej priložnosti zahvaljujemo. Prireditev se je že tradicionalno pričela z Ihansko himno, ki jo je po zapisu naše krajanke Anice Bernot zapel MPZ Slamnik Ihan. Na prireditvi so se predstavili po-hodniki, ki so prišli s Ihanskega Triglava - Križentavre. Lovska družina Pšata je pripravila razstavo gozdnih živali, predsednik Franc Kralj pa je prisotne seznanil s aktivnostmi in delom LD Pšata, ki ima prav na območju ihanskih gozdov lovišča. Seveda pa k temu spada tudi dobra malica, saj so člani pripravili divja-činski golaž. Gasilsko društvo Ihan, katerega aktivnosti so na samem prizorišču prikazali najmlajši gasilci, razvoj in aktivnosti tega društva je predstavil poveljnik PGD Branko Sojer. V nadaljevanju so se predstavili otroci iz vrtca Ihan pod vodstvom Andreje Matkovič. Kot vedno so nas tudi tokrat presenetili člani Turističnega društva, ki so na svoji stojnici predstavili prehrano namenjeno vsebini prireditve - športu. Krajanka Su-Ping je na svoji stojnici predstavila kar nekaj dobrot iz kitajske kulina-rike. Nogometno društvo Ihan je prav v času prireditve organiziralo turnir mlajših pionirjev. Po končanem turnirju jim je predsednik občine Domžale Toni Dragar podelil priznanja. O zgodovini, delu in uspehih nogometnega kluba pa je udeležence i)rireditve seznanil predsednik kluba _ ože Rape. Na balinišču v Športnem parku pa so balinarji Balinarskega kluba Ihan organizirali turnir v bali-narju. Delovanje Balinarskega kluba, ki letos praznuje 20-letnico delovanja, pa je predstavil Franc Hribar. Ob predstavitvi Smučarskega kluba Ihan so bili ob navzočnosti predsednika kluba Matjaža Pavovca prisotni vsi naši biatlonci: Klemen Bauer, Tea Gregorin in Peter Dokl. Seveda pa jih je spremljala tudi mlajša generacija, ki je pripravila tudi program - tek na rolkah. Ob stojnici, ki so jo pri- pravili prav za to prireditev, je njihov serviser Boštjan Lekan demonstriral pripravo smuči za tekmovanja. O uspehih na belih strminah pa so se predstavili tudi člani Smučarsko skakalnega kluba SAM Ihan. O delu in razvoju tega kluba je spregovoril predsednik kluba Peter Korošec. Svojo uspešno športno pot - alpinizem je v pogovoru z voditeljico predstavil znani alpinist Silvo Karo. Torej prireditev je bila namenjena res samo športu, na katerega smo Ihanci ponosni, še posebej pa, ker so se ideji in povabili vsi odzvali. Zato se jim ob tej priliki v imenu krajanov in Sveta Krajevne skupnosti zahvaljujemo. Tudi v prihodnje jim želimo veliko uspehov, ki jih bomo z veseljem spremljali. Letošnji dobitniki priznanj, ki jih vsako leto podeljuje KS, so bili: - zlato priznanje: KLEMEN BAUER- za športne dosežke na področju vrhunskega športa; - zlato priznanje: Teja GREGORIN - za športne dosežke na področju vrhunskega športa; - zlato priznanje: SMUČARSKI KLUB IHAN - za delo z mladimi in športne dosežke na področju vrhunskega športa; - zlato priznanje: NOGOMETNI KLUB IHAN - ob 80-letnici delovanja kluba; - zlato priznanje: FERDINAND STARIN - za aktivno delo v PGD Ihan; - srebrno priznanje: PETER DOKL - za športne dosežke na področju vrhunskega športa; - srebrno priznanje: PETER GRE-GORIČ - za aktivno delo v Smučarskem klubu Ihan; - srebrno priznanje: JANEZ KO-KALJ - za aktivno delo v Turističnem društvu Ihan; - srebrno priznanje: FRANC KRALJ - za vodenje akcije Ho-ruk na Križentavro. Še bi lahko naštevali trud in delo naših krajanov, ki na kakršen koli način pomagajo pri izvedbi prireditve, zato se vsem še enkrat zahvaljujemo. Še posebna zahvala našemu krajanu Dušanu Peterka iz Preloga, ki nam vsako leto pripravi kulinarično presenečenje. Za glasbo so na letošnji prireditvi poleg MPZ Slamnik Ihan poskrbeli še ansambel RENOME iz Litije in pevke glasbene šole Gvido pod vodstvom Neže Drobnič. SPONZORJI PRIREDITVE: GENERALNI SPONZOR: FARME Ihan d.d., OBČINA DOMŽALE, KOLEKTOR ETRA d.o.o. Črnuče, OPOJ d.o.o, Prelog, TESARSTVO KREGAR, Martin KREGAR s.p. Selo, POTRBIN AS IN OSTALI d.n.o. Ihan, MIZARSTVO Milan HRIBAR s.p. Ihan, CVETLIČARNA SLOVNIK -Ljudita Slovnik s.p. Ihan Helena Rode Krajevna skupnost Ihan Vabimo vas na slovesno odprtje prenovljene Breznikove ulice v Ihanu, ki bo v četrtek, 16. septembra 2010, ob 17. uri. Zbrali se bomo ob parku Antona Breznika v Ihanu. Dobrodošli! Po Odloku o krajevnih skupnostih in sklepu 35. seje sveta KS Slavka Šlandra Domžale sklicujemo zbor krajanov KS Slavka Šlandra, ki bo v ponedeljek, 20. septembra 2010 ob 18. uri, v dvorani Knjižnice Domžale (Mercator). Na zboru bomo obravnavali Poročilo o delu sveta Krajevne skupnosti Slavka Šlandra v preteklem mandatu ter imeli predstavitev kandidatov za župana in programa posameznih političnih strank, pomembnih za razvoj naše KS in Občine Domžale. Vsi vljudno vabljeni! 8 íz življenja in dela političnih strank IO. SEPTEMBER 20I0 SOCIALNI DEMOKRATI DOMŽALE Vsi za Domžale, Domžale za vse Program Socialnih demokratov Domžale opredeljuje ključne smernice razvoja Domžal z namenom učinkovite podpore poslanstva občine, in sicer zagotavljanje ustreznih pogojev za kakovostno življenje vseh občank in občanov. Program poleg smernic podrobno opredeljuje projekte, ki podpirajo realizacijo razvojnih ciljev. Podjetništvu in gospodarstvu prijazno okolje Na področju gospodarstva je potrebno doseči povprečno vsaj triodstotno rast oz. 250 novih delovnih mest letno v občini. To lahko zagotovimo s podporo ustanavljanju novih gospodarskih subjektov, povezovanjem obrtništva in izobraževalnega sektorja ter po vzoru uspešnih mest ustanovitev tehnološkega parka in podjetniškega pospeševalnega centra. Kvaliteta bivanja občanov in varstvo okolja Na omenjenem področju Socialni demokrati predlagamo pripravo novega občinskega prostorskega načrta, ki bo temeljiti na uravnoteženem razvoju vseh krajev, kreiranju centra Domžal ter spodbujanju razvoja javnega prometa. Nadaljevati je potrebno sodelovanje z Darsom na področju izgradnje avtocestnega priključka Študa in povezave z Ihanom. Zagotoviti je potrebno pogoje za posodobitev in izboljšanje prometne (pešpoti, kolesarske steze, javni promet, javna par- kirišča) in komunalne infrastrukture (vodni viri) ter telekomunikacij. Prav tako je potrebno spodbuditi in nuditi strokovno pomoč pri celoviti prenovi starih stanovanjskih sosesk individualne in blokovne gradnje ter zgraditi neprofitna najemna stanovanja. Povezano življenje vseh generacij občanov Povezano življenje vseh generacij občanov obsega področja otroškega varstva, osnovnih šol, visokega šolstva, neformalnega izobraževanje, kvalitete življenja starostnikov, kulture, športa, turizma in varnost občanov in občank. Tu bi Socialni demokrati izpostavili le nekatere projekte iz našega programa: - do popolne pokritosti potreb za predšolsko varstvo zagotoviti začasno delno nadomestilo staršem za otroke, ki niso sprejeti v otroške vrtce; - zagotoviti ustrezne kapacitete za izvajanje osnovnošolskega programa; - pristopiti k prožnejšemu načinu določanja šolskih okolišev, prilagojenih poseljevanju prebivalstva in v okviru tega omogočiti varne šolske poti; - spodbujati razvoj neformalnega izobraževanja, za zagotavljanje večjih kompetenc pri iskanju zaposlitve; - poskrbeti za pomoč in nego na domu ter oskrbovana stanovanja; - omogočiti pogoje za razširitev kulturne dejavnosti v Domžalah; - poživitev lokalnih medijev; - izposojevalnica koles; - poskrbeti za varnost občanov doma in v prometu z učinkovitim delovanjem obstoječih institucij ter na določenih področjih organizirati nov način nadzora v okviru malega dela. Pogoj za realizacijo projektov so vsekakor kompetentni ljudje, ki usmerjajo in vodijo občino z upoštevanjem mnenja in neposrednih pobud prebivalstva, preko krajevnih skupnosti in organizacij ter društev v občini in usklajevanjem v ožji in širši regiji. Celovit program Socialnih demokratov, ki podrobneje opredeljuje projekte si lahko ogledate na www. socialnidemokrati-domzale.com Gregor Rovanšek MLADI FORUM SD Za kvalitetno življenje mladih v naši občini MLADI FORt/M V Mladem forumu SD se skozi svoje delovanje ves čas zavzemamo za boljši jutri in predvsem kvalitetno življenje mladih, ne glede na njihov socialni status. Mladi smo tista ogrožena vrsta, ki si najtežje ustvarjamo pogoje za kvaliteto življenje. Na nas v obdobju odraščanja pretijo številne težave, ovire in prepreke, ki lahko odločilno vplivajo na naš nadaljnji razvoj in doprinos družbi. V programu Socialnih demokratov Domžale smo tako izpostavili nekaj pomembnih točk, ki se neposredno dotikajo področja mladih, s poudarkom na kvalitetnejšem preživljanju prostočasnih dejavnosti in prijetnejši prehod iz obdobja mladosti v odraslost. Eden izmed ključnih dejavnikov je področje zaposlovanja mladih. V tem pogledu želimo Socialni demokrati vzpostaviti sistem zagotavljanja več delovnih mest, konkretnejše usmerjanje mladih v podjetništvo in še pred tem zagotoviti širok, kvaliteten spekter možnosti formalnega in neformalnega izobraževanja. Posledično podpiramo povezovanje izobraževalnih programov z obrtništvom. Na področju neformalnega izobraževanja se nam zdi pomembno vključevanje lokalnih pVr ANTON PRESKAR, KANDIDAT LDS ZA ŽUPANA OBČINE DOMŽALE Manj govoriti, več narediti Na zboru članstva Občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije Domžale je bila konec avgusta 2010 določena lista kandidatov za člane Občinskega sveta Občine Domžale, za kandidata za župana Občine Domžale pa je bil določen Anton Preskar, predsednik Občinskega odbora LDS Domžale. V svojem nagovoru je Anton Pre-skar, kandidat za župana Občine Domžale, predstavil izvleček svojega volilnega programa. Poudaril je predvsem: pripravo kvalitetne strategije razvoja občine v letih 2010 do 2020, obnove šol in drugih javnih zavodov, ureditev centra Domžal, rekonstrukcijo Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, reševanje problema vrtcev in telovadnice ob srednji šoli, nadaljevanja prenove cest in odpravi »črnih« točk v Domžalah. Dotaknil se je tudi problematične bodoče namembnosti lokacije prašičje farme Ihan in objektov Agroemone na Pšati (goveja farma), cone Želodnik, problema razvoja podjetništva, umestitve višje oz. visoke šole v Domžalah, zagotavljanja finančnih sredstev in pogojev za področji športa in kulture. Verjame v podjetniški način vodenja občine, za kar marsikateremu županskemu kandidatu manjka tako znanja kot dolgoletnih izkušenj. Po njegovem mnenju so sedanji časi težki predvsem za mlade, ki se borijo z gospodarsko krizo, denarjem, nezaposlenostjo delom in drugim. Rešitev za vse je gospodarski razvoj, ki bi prinesel nova delovna mesta, več dohodnine in ne prevelike davke. Na teh področjih je po njegovem mnenju naša občina v zadnjih letih premalo storila in zato izgublja bitko v primerjavi z drugimi občinami. Posebej je izpostavil: »V predvolilnem času je najlaže skoraj vse obljubiti. Občani imajo velike želje in potrebe. Obljubim lahko slje in iikaj, vendar je veliko stvari odvisnih od denarja, od situacije v državi in svetu ter od drugih dejavnikov, na NOVA SLOVENIJA društev in organizacij, ki imajo veliko tovrstnega znanja in mladim lahko na praktičen način pomagajo do večjih kompetenc pri iskanju zaposlitev. Mladi podpiramo tudi projekt izgradnje poligona varne vožnje. Dejstvo je, da uveljavljanje Zakona o voznikih prinaša nove obveznosti za mlade voznike, zato bo dodatno usposabljanje in prisotnost le tega pomembno rispevala k varnosti v prometu. želji predstaviti naše mesto tudi prijateljem iz drugih krajev in držav podpiramo ustanovitev mladinskega hostla v našem mestu. Tako bi lahko še pogosteje organizirali seminarje in srečanja, ki v našem mestu ne manjkajo. In za konec: mladi se večkrat obračajo na nas v želji urediti skate park v Domžalah, kjer lahko na poligonu, namesto na cesti, izražajo športno kulturo. Čas je, da prisluhnemo tudi njim! Mateja Kegel Ob vsakih volitvah mi pridejo na misel besede koroškega Slovenca Karla Smoleja, ki je dejal: »Sedaj se zdi vse jasno in gladko, ker ste bili enotni proti enopartijskem sitemu. Pojavili se bodo različni interesi, ki vas bodo razdelili in potrebnih bo pet volitev, da se bodo stvari približno uredile«. Res je vedno bolj kot je bilo, nekdanji centri moči so spet močni, odločajo o vse več stvareh, čeprav smo pomladne stranke vgrajevale kamenčke v mozaik neodvisnosti, ki bledi po zaslugi tistih, ki so naši svobodi najbolj nasprotovali. Z bližajočimi volitvami so spet problem zdravniki in Patria. To so zadeve državne politike, ki se jih uporablja ROBERT HROVAT, KANDIDAT ZA ŽUPANA »V SDS Domžale imamo vizijo in močno ekipo!« katere ne morem imeti vpliva. Vem pa, da je razvoj v občini v veliki meri odvisen od dobrega župana in dobre občinske uprave. Trdno sem prepričan in v to mi lahko verjamete, da bi znal biti dober župan in da znam sestaviti dobro ekipo ter pri delu izkoristiti vse svoje številne dosedanje izkušnje. Nenazadnje to potrjuje tudi moje več desetletno delo v in za Občino Domžale!« Kandidat za župana Anton Pre-skar, ki je dobil polno podporo članov LDS, sicer že dolga leta živi v Domžalah. Trenutno je eden najaktivnejših članov Občinskega sveta, član Sveta KS Simona Jenka in predsednik Občinskega odbora LDS Domžale, v občini pa je sicer aktiven že od leta 1976. Je tudi član Rotary cluba Domžale ter član vodstva vseslovenske športne organizacije Športna unija Slovenije. Posebej občani in občanke poznate njegovo zavzemanje za komunalno urejenost občine, v času ko je bil sekretar Samoupravne komunalne interesne skupnosti, kot predsednik Izvršnega sveta nekdanje občine, pa se je zavzemal za celovit razvoj občine in bil s sodelavci tudi zelo uspešen - tako v času pred in po demokratičnih volitvah. Rad se spominja teh časov in o njih pravi: »Pri delu občine sem najaktivneje, tudi kot redno zaposlen, sodeloval od leta 1979 do leta 1991. To je bil po mojem prepričanju čas največjega razvoja Občine Domžale. Sodeloval sem predvsem pri naložbah v komunalno dejavnost, cestno in energetsko infrastrukturo, obrtno-industrijsko cono Trzin, vodil izgradnjo šol ter gradnjo družbenih objektov in pustil za sabo kar precejšen pečat!« Ob koncu smo se spomnili tudi nekdanjega predsednika LDS, 'dr. Janeza Drnovška. Domžalska LDS je bila v preteklosti vsej zagovornica njegovih misli in načina urejanja družbenih razmer, zato LDS Domžale ni doživela večjih pretresov. Tudi sedaj in v bodoče smo zvesti njegovemu načinu političnega delovanja Prepričani smo, da je Anton Preskar, kandidat LDS, Liberalne demokracije Slovenije - Domžale, katerega moto je - Manj govoriti, več narediti - najboljši kandidat za župana Občine Domžale. LDS Domžale Na tiskovni konferenci SDS Domžale, na kateri so sodelovali Robert Hrovat, predsednik SDS Domžale in poslanec SDS v DZ RS, dr. Gregor Virant, dr. Miha Brejc, mag. Lovro Lončar in Urška Kabaj, so javnosti sporočili ime županskega kandidata, ki se bo potegoval za županski stolček. To je Robert Hrovat, ki je enako, kot že drugi mandat poslanec v DZ RS, tudi drugi mandat predsednik KS Dob ter domžalski občinski svetnik. SDS Robert Hrovat predstavil izhodišča za program razvoja Občine Domžale. Izhajajoč iz dejstva, da je domžalska občina vse od uvedbe nove lokalne samouprave (1994) stalno izgubljala in nazadovala, je s sodelavci pripravil temeljito analizo sedanjega stanja ter pripravil okvirne načrte za novo pot domžalske obči- SDS Domžale, ki bodo kandidirali za občinski svet. Dr. Gregor Virant se je odločil za kandidiranje zato, ker verjame, da bo Robert Hrovat dobro opravljal delo župana, sam pa mu bo pri tem pomagal, predvsem s svojim znanjem in izkušnjami s področja funkcioniranja občinske uprave. Dr. Miha Brejc se je ravno tako odločil, da bo pomagal pri novi poti in dvigu razvoja Občine Domžale, saj vidi v Robertu Hrovatu kot županu potencial in zavezo, da se bo delalo v prid razvoja občine ter občanov. Njegova pomoč bo predvsem pri pridobivanju evropskih in državnih sredstev, saj je bilo ob analizi, ki so jo naredili, prav grozljivo, kako malo sredstev je iz tega naslova pridobila Občina Domžale v času sedanje občinske oblasti. Mag. Lovro Lončar ob izteku sedanjega mandata občinskega svetnika ter predsednika KS Vir vidi nov izziv za delo v naslednjem mandatu ravno z izvolitvijo Roberta Hrovata za župana, saj je prepričan, da bo z Robertovo idejo sodelovanja in dialoga v občini zavel nov veter, ki bo pot občine začel nositi tja, kjer je Občina Domžale nekoč že bila. Urška Kabaj je predstavila problemati- ne, ki mora na podlagi sicer že izdelane, a še vedno ne sprejete strategije razvoja potegniti ključne projekte ter zaustaviti pot nazadovanja. Večji poudarek in več pristojnosti bo potrebno dati krajevnim skupnostim, urediti mestno jedro Domžal (projekt Tuš, Češminov park, problematika v naselju SPB-1, ureditev vpadnice v mesto Domžale - Ljubljanske ceste - v Stobu, stara kinodvorana). Nujno potrebno bo sprejeti dolgo- spr ročni prostorski plan (DPP), urediti ceste in kolesarskih stez v mestu ter v krajih Občine Domžale, revidirati in proučiti smiselnost nadaljevanje projekta Obrtna cona Želodnik, realizirati projekt izgradnje telovadnice domžalske srednje šole - skratka urediti tisto, v kar dosedanja občinska oblast v vseh 16 letih oblasti ni hotela ali želela ali zmogla, a dejstvo je, da je to vsekakor možno. Kot župan želi biti povezovalen, preseči de-itve na naše in nenaše, saj je v občini s skupnimi močmi potrebno storiti vse potrebno, da se preneha zaostajanje ter da se začne napredek. V nadaljevanju so besedo povzeli nekateri vidnejši kandidati na listi ko, ki je v domžalski občini še kako pereča, tiče pa se družbenih dejavnosti. Premalo je prostora v vrtcih in osnovnih šolah ter tudi v domovih za starejše občane. Prepričana je, da se bo z izvolitvijo Roberta Hrovata za župana stanje na tem področju bistveno izboljšalo. Ob zaključku je Robert Hrovat nekaj besed namenil tudi listi SDS Domžale za občinski svet - prednost njihove liste je, da je sestavljena iz močnih kandidatov, spolno izredno uravnotežena, teritorialno razpršena po celi občini ter generacijsko povezovalna. Na listi bodo poleg Roberta Hrovata, ki bo nosilec liste, še dr. Gregor Virant, dr. Miha Brejc, dr. Romana Jordan Cizelj, mag. Lovro Lončar, Urška Kabaj, mag. Majda Pučnik Rudl, dr. Marko Frangež, Jure Dokl, Tomaž Deželak in številni drugi. Sam volilni program, s katerim bodo nastopili na lokalnih volitvah, pa bo javnosti predstavljen na začetku volilne kampanje. Janez Stibrič, tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale www.domzale.sds.si Sveža politika v Občini Domžale tudi na lokalnih volitvah. Potisnimo vstran strankarsko pripadnost in prispevajmo k uveljavitvi: ZA SKUPNO DOBRO IN ZA PRAVIČNO DELITEV DOBRIN. Gre za temeljno krščansko vrednoto in N.Si lahko tu veliko prispeva. Za spremembe je treba spremeniti večino, ki odloča. Če boste N.Si na volitvah dali dovolj glasov, vas bomo boljše slišali ter za čim več občanov našli pravi odgovor. Premisliti bo treba o nadaljnji stanovanjski gradnji v občini. Brez spremljajoče gradnje vrtcev in širjenjem šolstva in zdravstva bodo zagate z varstvom vedno večje. Več pozornosti moramo namenjati starejšim in sožitju med generacijami. N.Si bo vse sile usmerila v ureditev središča Domžal, ki ga sedaj sploh ni. Domžale so na Fakulteti za arhitekturo znane kot eno največjih skrpucal v državi. Resnici na ljubo, tudi podeželju se ne godi dosti bolje in bo treba krajevnim skupnostim dati večjo vlogo pri upravljanju skupnosti. Ko to pišem, imamo že nekaj kandidatov za župana, več je govoric, kdo bo še kandidiral, kdo je odklonil, kdo kombinira, kako si iz splošne zmede, razpadanja neke stranke, nastajanja novih strank zagotoviti politično preživetje na čim boljšem stolčku ali pa tudi na dveh. Če boste dali N.Si na volitvah možnost, da bomo soustvarjali boljše Domžale, se bomo trudili po najboljših močeh. Beseda N.Si še vedno velja! Ne glede na pripadnost in izbiro vas vabim, da na volitve greste in oddate svoj glas in s tem izkoristite možnost, ki jo imamo vsaka 4 leta, da uveljavimo svoje ideje. Najlaže je ne iti na volitve, potem pa kritizirati oblast. Boljša ko bo udeležba, bolj prava bo oblast nadaljnja štiri leta! VELJA!? POJDITE NA VOLITVE! Janez Vasle, NSi Mlada Slovenija preživela del poletnih počitnic z otroki na morju Slovenija se še vedno nahaja v globoki gospodarski in finančni krizi. Posledice stečajev številnih slovenskih podjetij so tudi množična odpuščanja, katerih žrtve so slovenske družine, očetje in mame, posledično pa tudi njihovi otroci. Starši zaradi finančne stiske, v kateri se nahajajo, svojim otrokom ne morejo omogočiti tistega, kar jim želijo. To so dejstva, ki so nas nagovorila, da smo se v Mladi Sloveniji, podmladku Nove Slovenije, odločili in brezplačno peljali na morje 42 otrok, tiste, ki jim bi bilo takšno doživetje onemogočeno. Sjoveriirg^ Otroke je obiskala tudi predsednica N.Si Ljudmila Novak. Nepopisno otroško veselje, iskrive otroške oči in hvaležne besede njihovih staršev in skrbnikov so nas spodbudile, da bomo o nadaljevanju takšnega humanitarnega projekta razmišljali tudi naslednje leto. IO. SEPTEMBER 20I0 íz življenja in dela političnih strank 9 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA V Domžalah na volitve s Katarino Karlovšek Občinski odbor Slovenske ljudske stranke v Domžalah je potrdil Katarino Karlovšek za kandidatko stranke na letošnjih lokalnih volitvah za mesto županje. Med inovativnejšimi storitvami Katarina omenja uvedbo mestne blagajne in Servis 48, kjer občani sodelujejo pri ustvarjanju boljše in lepše podobe mesta in krajev. Katarina Karlovšek, ki je že štiri leta domžalska občinska svetnica, je ob potrditvi kandidature povedala: »Vidim cel kup rešitev, stvari me motijo in mi ni vseeno, ker se premalo naredi za sodobno urbano mesto. Moja odločnost je usmerjena h konkretnim ciljem. Pogrešam vizionarstvo in jasen pogled, kakšne Domžale si sploh želimo. Ni mi vseeno, da moje mesto že 20 let stagnira in veselim se, da bom v naslednjih štirih letih delala v dobro vseh, ki živimo in delamo v naši občini. Katarina v svojem programu izpostavlja: »Domžale morajo dobiti svoj urejen center mesta s fontano, trgom in peš cono na mestu nekdanje tovarne Alko, sanirati je potrebno celotno fasado stanovanjskega poslovnega kompleksa SPB-1 in vplivati na popravilo starih zanemarjenih fasad v mestu, Domžale bodo dobile nazaj svoj Kino, za urejenost in čistočo mesta potrebujemo mestnega hišnika«. V svoji viziji izpostavlja tudi sodoben univerzitetni center, Stob kot urejen »stari del mesta« z ohranjeno identiteto starih vaških jeder, med inovativnejšimi storitvami izpostavi uvedbo mestne blagajne, kjer občani poravnajo svoje položnice brez provizije ter uvedbo javno dostopne storitve Servis 48, kjer občanke in občani javljajo svoje pripombe in predloge odgovornim strokovnim službam na občini. Čim več stvari ROBERT HORVAT MAG. ŽERJAV: »SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA BO NA LETOŠNJIH LOKALNIH VOLITVAH VODILA POZITIVNO IN V PRIHODNOST ZAZRTO KAMPANJO« 18. tabor Slovenske ljudske stranke v Pivki Na največjem zboru članov Slovenske ljudske stranke - na tradicionalnem taboru, v Parku vojaške zgodovine v Pivki, se je zbralo prek tisoč članic in članov stranke. Predsednik stranke mag. Radovan Žerjav je poudaril, da brez sprememb ni sprememb. Povedal je: »In če hočemo spreminjati stvari v družbi, moramo najprej spremeniti tudi sebe. Vsekakor pa naša skrb in želja po spreminjanju stvari na bolje, ni usmerjena le v nas same.« Izrazil je skrb nad razmerami v državi in družbi: »Zavedamo se, da za ekonomsko-socialno krizo v naši državi niso »krivi« le zunanji dejavniki in globalna finančna kriza, marsikateri žalostni zgodbi propada podjetij botruje tudi propad moralnih vrednot. In žal v mnogih primerih tudi zasledovanje zgolj osebnih interesov posameznikov, pohlepa in nenasitnosti.« Predsednik Žerjav je še dodal: »Na tisoče delavcev živi v skrajni revščini. Mnogi so odvisni od pomoči dobrodelnih organizacij. Pri tem trpijo njihove družine, otroci, odvzeto jim je njihovo osnovno človeško dostojanstvo. Ti pojavi kažejo na to, da Slovenija ni socialna in razvita evropska država, saj razmah teh kršitev z opustitvijo dolžnega nadzorstva dopušča država sama. Ugled in zaupanje v državo Slovenijo pa pri državljanih strmo pada. V Slovenski ljudski stranki smo zaskrbljeni, ni nam vseeno!« Ob tej priložnosti je predsednik podal ape vsej slovenski politiki, da v letošnji volilni kampanji enkrat za vselej preseže s prakso destruktivnosti in poseganja po vseh sredstvih za prihod na oblast. Poudaril je: »Vsa sredstva preprosto niso dovoljena! Minili so časi, ko je bilo vse dovoljeno. Zato pS DESUS DOMŽALE Kaj delamo s svojo državo? To vprašanje sem slišala v neki družbi, ki se je pomenkovala o sedanjosti stanja v naši državi. To se sprašujejo ljudje, ki praktično nimajo vpliva na dogajanja, razen na nekaj svojih dejanj. Ob tem se nezavedno vsili vprašanje, ali se tisti, ki imajo zaresen vpliv, kdaj tako vprašajo, ali pa sledijo samo svojim ciljem in ciljem tistih, ki jih vodijo oziroma jih imajo v »šraufštoku«. Slovenija, z zelo dobrimi izhodišči po osamosvojitvi, je sedaj v hudem krču. Kamor pogledaš same nepravilnosti, sama požrtnost, pohlep po materialnih dobrinah, nasilnost v odnosih, prerivanje; malo spoštovanja, skoraj nič več morale, eno samo hlastanje po več in še več. Po čem več in kakšnem več? Še dobro, da imamo tako lepo naravo, da se lahko prebivalci skrijemo v zelene gozdove, ob tihoto rek, se prepustimo šumenju morskih valov ali pa uperimo pogled na naše lepe vršace in se prepustimo sanjam, Občinska organizacija stranke DeSUS Domžale se je odločila, da za volitve ne bo tiskala dodatnega propagandnega materiala. Nastopali bomo samo s tistim, kar bomo dobili iz sedeža stranke DeSUS. Sredstva, ki bi jih porabili za te namene, bomo dali za humanitarno pomoč. Kako v Sloveniji skrbimo za prihodnost naših otrok se mora urediti v 48 urah, v kolikor ni mogoče, občani pridobijo v tem času odgovor, zakaj stvari ni mogoče urediti takoj in kdaj bodo urejene. Z uvedbo Servisa občanke in občani sodelujejo pri ustvarjanju boljše in lepše podobe mesta, hkrati pa se poveča preglednost delovanja občinske uprave ter kontrola nad strokovnimi službami, javnimi podjetji, koncesi-onarji in drugimi izvajalci storitev. Občinski odbor SLS Domžale Vse od nastopa začetka dela Pahor-jeve vlade smo priča številnim nazadovanjem, tudi na področjih, ki so pomembni za razvoj in prihodnost naših otrok. Sedanja vladna koalicija na tem področju očitno nima pravih rešitev, saj zadeve vedno bolj stagnirajo. V tem prispevku bom bolj podrobno razdelal področje vrtcev, ki je letos doživelo minorno spremembo zakonodaje v smeri, ki sicer pretežno bolj podrobno definira postopek vpisa, kar je za transparentnost morebiti bolje, vendar bo ob vsaki najmanjši spremembi, morda zgolj na podlagi razvoja informacijskih sistemov, potrebno spreminjati zakon. Prav tako ponavlja rešitve, ki jih je že prinesla novela zakona leta 2008 (npr. enoten vpis v občini). Dobrodošla rešitev pa je zaveza občini, da načrtuje prostor za vrtec v svojih izvedbenih planih. Intervencijski zakon, sprejet v re-cesijskem času, decembra 2009, je financiranje cene programa za pet-, štiri- in triletnike pomaknil na 1. januar 2011, kar je vplivalo na kakovost življenja mladih družin, zagotovo pa se bo ukrep odrazil tudi na demografski sliki, z zmanjšanjem števila rojstev. Ukrep je kratkoročno sicer prinesel državni blagajni prihranke, mladim pa dolgoročno odvzel sredstva, ki bi jih morda usmerili v nakupe in investicije. Letos julija je bil sprejet Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kjer je v 24. člen vključena lestvica dohodkovnih razredov, po katerih so starši oproščeni dela plačila cene programa vrtca v 9 razredih, ki predstavljajo enako število stopenj kot pred spremembo, temeljnih problemov, na katere je opozorilo Računsko sodišče - izjemno visoka plačila staršev, zaradi katerega je novela iz leta 2008 uvedla tudi brezplačnost za drugega otroka takoj, razpolovitev cene pa uvedla postopoma. Ostaja tudi problem zelo različnih cen vrtca, ki postavlja starše v Sloveniji v neenak položaj. Država pa tako rekoč ni sofinancirala gradnje novih vrtcev niti ni izvedla ukrepov in spodbud za pocenitev gradnje vrtcev in njihovo trajnostno gradnjo. Po mojem mnenju bi bilo problem različnih cen programa vrtca možno rešiti tako, da se staršem odmeri prispevno stopnjo k povprečni ceni vrtca, razlike v cenah med občinami pa se rešuje Zakonom o financiranju občin. Obrnjen pogled torej - plačilo staršev naj ne izhaja iz konkretne cene programa, temveč naj postane vrtec pravica staršev, ki jo sofinancirajo s plačilom - prispevkom. Morebitne razlike med prispevkom in ceno programa naj se rešuje po načelu pravičnosti z Zakonom o financiranju občin. V času Janševe vlade, ko je resor vodil dr. Milan Zver, je bila postavljena na portal MŠŠ spletna informacija - prosta mesta v vrtcih z navedbo prostih mest ter cen programov s povezavami na posamične spletne strani vrtcev. Stran se žal že dve leti ni posodobila. Možnost je dodati analiti-ko, dnevni izračun povprečne cene vrtca v Sloveniji glede na starostno obdobje, informacijo o najnižji in najvišji ceni v Sloveniji in posamični regiji, kar bo dobrodošla informacija staršem. Možno je dodati informacijo o čakalni dobi ter informacijo o najbližjem prostem mestu v vrtcu ter izbrano kratko informacijo o posebnostih vrtca. S povezavo na centralni register prebivalstva bi lahko tekla na podlagi demografskih podatkov tudi hkratna simulacija zapolnjevanja prostih mest za prihodnje leto, kar bi bila dobrodošla in predvsem takojšnja informacija občinskim načrtovalcem. Gradnjo vrtcev je z arhitekturno gradbeno zasnovo možno poceniti, hkrati pa jo zastaviti trajnostno (pasivna gradnja s solarno elektrarno), estetsko, prostor pa lahko nudi tudi učilnice v naravi. Zmanjšani stroški prostora bi lahko zmanjšali ceno programa vrtca. Kot poslanec se bom zavzemal za to, da se problematika vrtcev izboljša, saj bo, kot lahko vidite, potrebno še mnogo dela na tem področju. Robert Hrovat, poslanec SDS v DZ RS www.roberthrovat.sds.si EVROPSKI PARLAMENT V septembru spet s polno paro Tabora so se udeležili tudi članice in člani iz OO Slovenske ljudske stranke Domžale. Na sliki Katarina Karlovšek, kandidatka za županjo v Občini Domžale, ter Jakob Smolnikar, predsednik OO SLS Domžale. pozivam politiko k konstruktivnosti, argumentiranosti in vsebinskosti v rihajajoči volilni kampanji.« SLS ima v Sloveniji največ županov iz svojih vrst - 43, s podporo stranke pa je bilo pred štirimi leti izvoljenih 90 slovenskih županov. Na taboru se je predstavilo 100 že znanih kandidatov za županje oz. župane stranke na letošnjih volitvah. OO SLS Domžale Zadnji dnevi avgusta za Evropski parlament niso bili več dopustniški. Pripravljali smo se na plenarno zasedanje in zasedali na sejah parlamentarnih odborov. Že bežen pogled na dnevni red Odbora za industrijo, raziskave in energetiko je dovolj za oceno, kje so težišča razprav: izboljšanje konkurenčnosti, spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti, nova energetska strategija in industrijska politika. Prednostna področja, ki jih ima Belgija pri predsedovanju Svetu EU, sta nam predstavila Sabina Laruelle, ministrica za mala in srednja podjetja, kmetijstvo in znanstveno politiko, ter Vincent Van Quickenborne, minister za podjetništvo in poenostavitev upravljanja. Oba ministra sta dvig evropske konkurenčnosti povezala z razvojem sodobnih tehnologij. Tako bo ministrica Laruell največ svojega časa namenila dejanskemu izvajanju vesoljskega programa. To pomeni, da bo vsa oprema, ki jo EU že ima (npr. sateliti programa Galileo) dejansko služila namenu: da bo nudila priložnosti podjetnikom, raziskovalcem in inovatorjem. Državljani bomo lahko imeli korist z npr. večjo varnostjo in boljšo obrambo pred podnebnimi spremembami. Zelo dobro jo je dopolnil minister Van Quicken-borne, ki je spregovoril o tem, da se bo prednostno ukvarjal z izvajanjem strateškega dokumenta o razvoju na področju telekomunikacij do leta 2020. Če nam bo uspelo, bo imel vsak državljan do leta 2013 dostop do širokopasovne povezave, ki mu bo omogočala opravljanje številnih storitev, kot je npr. spletno bančništvo. Če kdo ob teh napisanih besedah skimuje z glavo, češ da EU itak ne more storiti nič, ker so med ljudmi in evropsko birokracijo nacionalne vlade, se moti. Naj spomnim na občutno znižanje cen za telefonske klice, sporočila SMS in prenos podatkov, ki ga je zahtevala in izvedla prav evropska politika. Belgijski minister nam je zatrdil, da so se cene sicer res zni- žale, vendar so razlike v cenah med posameznimi državami članicami še vedno prevelike. Zagotovil nam je, da se bo belgijsko predsedstvo zagotovo ukvarjalo s tem problemom. Evropsko gospodarstvo počasi okreva, optimizem se spet vrača. Tudi Slovenija je dosegla gospodarsko rast, ki pa gre na račun izvoza, ki se je občutno povečal. To pomeni, da žanjemo njivo, ki so jo zasejale uspešne evropske vlade s svojimi ukrepi. Veliko rezerve pa imamo v državi sami. Razpravljamo o izbrisanih, istospolno usmerjenih, iščemo definicijo družine, sočustvujemo z brezposelnimi in porabljamo energijo s trenutnimi ukrepi. Kdaj bomo zahtevali, da si slovenska politika zastavi dolgoročne cilje, skladne z evropskimi, in jih nato tudi uresničuje? Dr. Romana Jordan Cizelj slovenska poslanka v Evropskem parlamentu ZARES dokler so nam še dovoljene. Zelo dosledno se uresničuje prerokba, izrečena ob osamosvojitvi: »Danes so dovoljene sanje, jutri bo nov dan«. In kakšni dnevi so prišli, vidimo sedaj, ko je poteptano človeško dostojanstvo do, še v ne tako davni preteklosti, nepredstavljivih razsežnosti. Nam se danes zdi kar neverjetna izjava Adama Smitha, ki je verjel, da trg ni neka mehanska naprava, ampak predvsem socialna institucija. Kaj pa je sploh ostalo pri nas še socialnega? Treba se bo postavit v bran delavcem in vsem izkoriščanim, saj so razmere postale že prav neznosne. Marija Pukl Predsednica OO DeSUS Domžale Patrija: sta vpletena Janša in SDS? Potem ko je v javnost prišla vsebina obtožnih predlogov v zvezi z afero Patrija, je vse bolj jasno, da je dol- fotrajno delo slovenskih in finskih riminalistov le dalo sadove. Najbrž brez slednjih nikoli v Sloveniji ne bi bilo takšnega zaključka, saj pri nas nikoli ni bilo pravega interesa, da bi se takšne afere (orožje, Depala vas) v preteklosti končale tam, kjer jim je mesto: na sodišču. Za to so poskrbeli tožilci, ki so stvari zavrgli, pa zastaranja, malomarno delo ^Tokratje delo opravila ena najboljših in strokovnih tožilk: Zobec-Hrastarjeva. Zbrani so številni dokazi, prisluhi, zapisi, dokumenti. Iz njih izhaja, da je Patrija očitno posel z osemkolesniki dobila s korupcijo. To naj bi bilo pri njih že kar nekaj običajnega, saj so podobne afere izbruhnile v Egiptu, na Hrvaškem in pred kratkim tudi na Češkem. Podkupovanja, provizije. Pri tem naj bi sodelovali »poznani« trgovci z orožjem (Riedel, Wolf, Cekuta), pa tudi visoki uradniki na ministrstvu in vplivni posamezniki, ki so uredili, da je bil izbran slovenski posrednik Rotis (z njihovim prijateljem Črnkovičem na čelu), kot sta Krkovič in Zagožen. In navsezadnje, v mnogih dokumentih in zapisih, je pri vseh prisoten tudi PM (prime minister) Janša, ki naj bi bil ključna oseba za pridobitev posla. Hude obtožbe in sumi, saj naj bi del denarja pridobila tudi stranka SDS. Janša se je na obtožnice odzval več kot pričakovano: s hudimi obtožbami tožilke, ki naj bi bila del stare komunistične zarote, s kazanjem s prstom na prejšnjo vlado, ki je za posel že sklenila pismo o nameri s slovenskim proizvajalcem Sistemsko tehniko. Predvsem pa s trditvami, da je bilo njegovo ime e uporabljeno in izrabljeno, saj ljudi, ki so omenjeni kot nosilci korupcije, ne pozna prav dobro, nakup za 230 milijonov ga sploh ni zanimal in s tem nima nič. Žal mu večina ne verjame. Saj sojjudje, kot so dr. Zagožen, Krkovič, Črnkovič, povezani z njim že več let, njegovi najožji sodelavci in tudi blizu stranki SDS. V plus mu gre tudi dejstvo, da so dokazi posredni in zato bo njegova obramba očitno te- meljila na zanikanju, prikrivanju poznanstva z vpletenimi, nezanimanje za zadevo. Mu lahko kdo verjame, da ga nakup orožja v času njegove Vlade ni zanimal? Kako naprej? Dobro je, da se bodo stvari odvile tam kjer je treba: na sodišču. Zato je predlog po še eni novi preiskovalni komisiji v Državnem zboru, ki naj bi se ukvarjal s tem, prava farsa in posmehovanje z enim samim namenom: odvračati pozornost in braniti obdolžence z vsemi sredstvi. Aktualna Vlada predvsem pa ministrica Jelušičeva kljub vztrajanju pri dokončanju posla le malo možnosti in bo slej k prej le morala pod težo obtožb o korupciji razdreti pogodbo s Patrijami. In najbrž bo zanimive rezultate v zvezi z denarjem v gotovini neznanega izvora dala tudi preiskovalka, o brezplačnikih, ki jih je ob prejšnjih volitvah posredno pripravljal SDS. Cveta Zalokar - Oražem Poslanka Zares 10 mladí IO. SEPTEMBER 20I0 Atletske uríce v šolskem letu 2009/2010 V letošnjem šolskem letu so otroci programa Atletske urice spoznali, kako hitri, spretni in pogumni so lahko. Tako smo v pester program vadbe vključili tekmovalne treninge, družili smo se s starši -zabavni trening, privoščili smo si Snežni trening, poleg vseh teh aktivnih dogodivščin smo organizirali tudi Zaključni trening, na katerem so otroci prejeli priznanja za sodelovanja, bogato nagrado in atletski koledar za naslednje šolsko leto. Treningi so potekali v telovadnici in na atletskem stadionu v Domžalah. Skupine Hitri atleti, Tekači, Mišice, Tigri in Šprinterji so pod budnim očesom atletski vaditeljev Nejca, Erike, Špele, Leje, Mojce in Robija vadili v vseh vremenskih razmerah ter tako pridobivali na kondiciji, zdravju, strpnosti in razumevanju. Junij in avgust nam prinašajo počitek in čas, ko svoje mišice nekako sprostimo vseh naporov. Zopet se snidemo v sredo, 1. septembra s pričetkom ob 17. uri, na atletskem stadionu v Domžalah. Vsi, ki bi se mladim atletom in atletinjam (2006 do 2003) radi pridružili, pokličite na tel.: 031/314-870 (Mojca) in si tako še pravočasno zagotovite mesto. Mojca Grojzdek Koordinatorica vaditeljev NTS Edigs Mengeš vabi najmlajše v šolo namiznega tenisa Namizni tenis je poznan kot zelo atraktiven šport, je tudi najhitrejši šport z žogo. Je pa tudi priljubljen rekreativni šport, najmnožičnejši na svetu. Igranje namiznega tenisa je tudi zelo zabavno. Namiznoteniška sekcija Edigs Mengeš zato vabi najmlajše osnovnošolce v šolo namiznega tenisa. Pod vodstvom izkušenih trenerjev se bodo otroci naučili osnovnih veščin te športne panoge ter združili prijetno s koristnim. In kdaj ter kje bodo treningi? Vsi treningi bodo potekali v telovadnici ŠD Partizan Mengeš, Slovenska cesta 39, Mengeš. Za začetnike (2.-4. razred) bodo treningi v obliki namiznoteniške šole enkrat tedensko, in sicer ob sredah od 15.30 do 16.30. Za tiste, ki si žele malo bolj intenzivne vadbe in ki že nekaj zna- Z glino v svet pravljic Zadnje petkovo avgustovsko dopoldne sva se z Ostržkovimi otroki odpeljali z vlakom v Kamnik. Povzpeli smo se proti Malemu gradu, se posedli po stopnicah in otroci so prisluhnili pravljici o malem Indijančku. Športno društvo Želva vabi na otroško telovadbo za otroke od 3. do 5. leta. Kje? OŠ Preserje pri Radomljah Kdaj? Torek in četrtek, od 17.00 do 18.00 Pričetek vadbe: 5. 10. 2010 Vpis: vsak torek in četrtek Cena: 10 evrov - enkrat na mesec 20 evrov - dvakrat na mesec 10 % popust za drugega otroka Vsebina vadbe: osnovna motorika, športna gimnastika, igre z žogo, poligoni. Lepo vas pozdravljamo in se veselimo vaše udeležbe. Informacije: 01/722 73 36 Športno društvo Želva Planinski tabor na Dovjem Mladi domžalski planinci smo se že dodobra navadili na planinske tabore. In kot pravi pregovor, je navada železna srajca. Železja pa se je težko znebiti, zato smo taborili tudi letos. Tokrat pod vznož- jem našega očaka, Triglava. Bolj natančno nad Dovjem, na prostoru stare karavle. Kar deset dni smo se predajali užitkom, ki nam jih ponuja Zgornjesavski planinski svet. In ni nas bilo malo, prav nasprotno, takega števila planincev ne pomnimo že več kot deset let. Za 39 otrok je skrbelo kar 14 vodnikov PZS ter še dve kuharici. Veliko smo izvedeli o gorski naravi, o planinski opremi, ki jo moramo imeti v nahrbtniku, pa o orientaciji v gorskem svetu, tudi osnove prve pomoči nam niso več neznanka. Reševalci postaje GRS Mojstrana so nam prikazali vajo iz pravega stenskega reševanja, bogato zgodovino slovenskega osvajanja domačih in tujih gora pa smo spoznali v novem Planinskem muzeju v Mojstrani. V prostem času smo igrali nogomet, med dvema ognjema, si podajali frizbi ali pa ustvarjali z Das maso, izdelovali razglednice in jih pošiljali najdražjim ter pletli zapestnice ter prstane, ki so dobili pravi pomen šele na Planinskih porokah. Vse našteto se je dogajalo popoldne in v dneh, ko smo bili v taboru. Ob drugih dnevih pa smo pridno osvajali vrhove v okolici Dovjega, Vrat in Krme. Tako je mlajši del planink in planincev osvojil Golico, Orlov rovt, planino Zgornja Krma ter se peš podali iz tabora do Vrat. Starejši, že malce bolj izkušeni, pa smo osvojili Dovško babo, Stenar, Bivak IV pod Škrlatico (osvojitev slednje nam je preprečilo deževje) in Vrta-ško sleme. Da nam ni bilo dolgčas niti zvečer, so poskrbeli vodniki s pomočjo nekaterih otrok in z večera v večer pripravljali zabavne tematske večere. Kakorkoli, nikoli nam ni bilo dolgčas. Niti v deževnih dneh ne, saj med pravimi planinskimi prijatelji besede dolgčas ne poznamo. Ja, železna srajce je res težka, zato že sedaj vemo, da je ne bomo mogli sneti niti v naslednjem avgustu, ko bomo zopet taborili pod šotorskim platnom v prelepem okolju slovenskih hribov in gora. Do takrat pa bomo gojili prijateljstvo na vsako-mesečnih izletih Mladinskega odseka planinskega društva Domžale. Se vidimo! Matej Ogorevc v Prireditev ob zaključku Bralne značke v OŠ Roje Ko se je Lordu Chesterfieldu utrnila misel »Najboljša knjiga je najboljša družba,« je v enem stavku napovedal delček misli naših učencev, ki so v letošnjem letu z velikim zanimanjem in veseljem opravljali bralno značko. Preživeli so namreč nemalo uric v raziskovanju kreacij otroške in mladinske literature. Bralno značko je uspešno zaključila dobra polovica naših učencev. Njihovo zagnanost smo ob koncu leta počastili s prireditvijo, na kateri nas je obiskala pisateljica Jadranka Šafa-rič. Pisateljica je za učence pripravila predstavitev svoje knjige Kamen hvaležnosti. V njej je predstavila pomen hvaležnosti tako, da so ga razumela in sprejela vsa srca udeležencev prireditve. V svojo točko je aktivno vključila tudi učence, ki so z entuziazmom pristopali k mikrofonu in prispevali k razvoju točke. Povedali so, da so hvaležni staršem, da skrbijo zanje, učiteljem, da jih učijo, ravnateljici, da vodi šolo, kuharici, da pripravlja slastne obroke, čistilki, da skrbi za čisto šolo, hišniku, da skrbi za okolico šole, učenci so se zahvalili puncam, da jih imajo rade, učenke pa so se zahvalile fantom, da jim grejejo srca. Ob izrazih hvaležnosti so se orosile marsikatere oči. Na koncu pa je vsem udeležencem prireditve sateljica podarila mali kamen hvaležnosti, ki je še dolgo v dan grel otro- ške in mladostnikove dlani. Na prireditvi pa so tudi učenci sprejeli izraz hvaležnosti za njihov trud pri opravljanju bralne značke. Prejeli so priznanja in male pozornosti v obliki otroške in mladinske literature, ki jim bo delala družbo v sproščenih poletnih dnevih. Učenci so bili čestitk ravnateljice, pohval in nagrad izredno veseli. Slutim, da bo prihodnje šolsko leto še več mladih nadebudnežev, ki bodo pridno trkali na vrata tople knjižnice OŠ Roje in vanjo vnašali hvaležnost vsem pisateljem in pesnikom, ki skrbijo za dobro družbo naših učencev. Tatjana Jakovljević jo, pa bodo treningi ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 16.30 do 18.00, in sicer v obliki namiznote-niške vadbe. Za vse podrobnejše informacije se lahko obrnete na Davida Orešnika (041/502-157, mail: david.oresnik@ gmail.com) ali na Janeza Stibriča (031/612-835, mail: janez.stibric@ siol.net). Vljudno vabljeni! Janez Stibrič trener namiznega tenisa TEKMOVANJE POTEKA ŽE 28. LETO r~T "I • v» vv • 1 Zmagovalci v čiščenju zob Dobro je biti dober. Dober v šoli, dober v reševanju konfliktov ^ DOBER V ČIŠČENJU ZOB. Tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani poteka že 28. leto po večini šol v Sloveniji. Pričelo se je leta 1979 na osnovni šoli Kette Murn v Ljubljani. V njihovi šolski zobni ambulanti je prim. mag. Tatjana Le-skošek Denišlič, dr. stom., ugotavljala slabo ustno higieno in veliko gnilih zob. Porodila se ji je zamisel o enostavnem, cenenem in šolarjem zanimivem tekmovanju za čiste zobe. Po štirih letih uvajanja, spremljanja in dogovarjanja je tekmovanje med razredi ene šole postalo vseslovensko. Stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva je namreč v šolskem letu 1983/84 prevzela organizacijsko in strokovno vodstvo tekmovanja v svoje roke. Število vključenih v tekmovanje je raslo iz leta v leto. Brez nagrad seveda ne gre. Nagrajeni so vsi učenci vseh zmagovalnih razredov tekmujočih šol, regijski zmagovalci in NAJ razred Slovenije pa še posebej. Generalni sponzor je bil od začetka tovarna Lek, predlansko šolsko leto pa je sponzorstvo prevzel Mercator. Zobozdravstvena prosveta in vzgoja, vključno s tekmovanjem za čiste preh Vklj zobe, je zelo dobro vpeljana tudi v Zdravstvenem domu Domžale. Obiskujeva vse šole bivše občine Domžale (OŠ Venclja Perka, Preserje pri Radomljah, Rodica, Jarše, Roje, Dob, Krtina, Domžale, Ihan, Krašnja, Janko Kersnik Brdo, Blagovica, Mengeš, Jurija Vege Moravče, Vrhpolje in Trzin). Podrobna analiza rezultatov tekmovanja je bila opravljena ob zaključku Tekmovanja za čiste zobe ob zdravi rehrani za šolsko leto 2009/2010. ljučene so šole: Dob, Krtina, Rodica, Jarše, Venclja Perka, Moravče, Vrhpolje in Trzin. Pregledovanih je bilo1382 otrok od 1.-5. razreda osnovne šole (673 deklic in 709 dečkov). Zlato priznanje za dobro čiščenje zob si je prislužilo 54.34 %, srebrno priznanje 20.12 %, bronasto priznanje pa 25.54 % učencev. Verjameva, da so se vsi otroci zelo trudili. Opažava občutno boljše rezultate pri deklicah. Kar 61.66 % deklic je dobilo zlato priznanje, 17.98 % srebrno in 20.36 % bronasto. Pri dečkih je manjši odstotek otrok z zlatim priznanjem (47.39 %), in večji z bronastim (30.47 %). Srebrno priznanje je dobilo 22.14 % pregledovanih dečkov. Posebno po- Zmagovalni razred OŠ Venclja Perka v šolskem letu 2009/2010 - 2. B razred z učiteljico Bredo Stanič hvalo pa si zaslužijo otroci, ki so imeli ob nenapovedanem pregledu čistoče zob vedno čiste zobe brez kakršnihkoli opozoril (teh je žal le 19.03 %). Bravo najbolj uspešnim, le tako naprej pa bo nasmeh res lep in zdrav! Otrok pri čiščenju zob nujno potrebuje spodbudo, nadzor in aktivno pomoč staršev. Zobe naj mu starši pomagajo čistiti vsaj do 10. leta starosti, veliko otrok pa potrebuje aktivno pomoč še dlje. Zelo dobra objektivna samokontrola čistoče zob je tudi barvilo, ki obarva zobne obloge. Zobe naj si otrok umiva redno, dvakrat dnevno z fluoridno zobno pasto, uživa naj raznovrstno zdravo prehrano in pije čim več navadne vode. Svetujemo tudi redne kontrole pri zobozdravniku. Za dodatne informacije glede zobozdravstvene preventive lahko pokličete v Zdravstveni dom Domžale na tel.: 01/7245-259 (kabinet za zobozdravstveno prosveto in vzgojo), vprašanja/mnenja lahko pošljete tudi na elektronski naslov: zobna.prosveta@ zd-domzale.si, glede rednih kontrol in zdravljenja zob pa se obrnite na svojega izbranega zobozdravnika. Vesel pozdrav! Nataša Jeras, dipl. med. sestra Tina Šircelj Kosec, dipl. med. sestra Nato smo odšli v Kavarno Veronika in si ogledali razstavo glinenih pravljičnih lutk umetnice Branke Peterca. Prepoznali smo pravljične junake iz pravljic Zvezdica Za-spanka, Miškolin, Rdeča kapica, Mali princ, Gozdni mož in mala Marjetica, Mojca Pokrajculja, Pika Nogavička, Janko in Metka in Ostržek. Tudi mali Indijanček nas je gledal s stene. Posladkali smo se s sladoledom in se sprehodili po srednjeveškem mestu. Dogovorili smo se, da bomo pravljične junake še bolje spoznali preko pravljičnih vsebin in slik v knjigah, ki bodo na naši pravljični košarici. Darja in Katarina Vrtec Domžale, enota Ostržek Tudi v šolskem letu 2010/11 VRTEC URŠA vabi k vpisu v popoldanske dejavnosti, ki so namenjene otrokom, ki ne obiskujejo vrtca. Starše predšolskih otrok, ki želijo otroke vključiti v vzgojne dejavnosti in tako spoznati delček življenja in bivanja v vrtcu, obveščamo, da bomo v mesecu oktobru pričeli z izvajanjem IGRALNIH URIC Namenjene so otrokom, ki ne obiskujejo vrtca in so stari do tri leta. Naši vzgojni programi so živahni, polni prijetnih doživetij, prežeti z veseljem nad skupnimi dosežki. Otroci bodo skupaj s starši plesali, telovadili, likovno ustvarjali, se igrali na prostem, spoznavali rajalne in didaktične igre ter še in še. Na igralnih uricah se bomo srečevali vsak ponedeljek, od meseca oktobra do meseca maja, od 16.30 do 17.30. Dejavnosti se bodo izvajale v prostorih enote Češmin, enkrat tedensko v popoldanskem času. Ker želimo, da bo delo v delavnicah potekalo strokovno in v prijaznem vzdušju, je število otrok v skupini omejeno na 10. Prijave sprejemamo po telefonu v upravi Vrtca Urša, enota Češmin, do zasedbe prostih mest. Veselimo se skupnega druženja! Dodatne informacije dobite na tel.: 01-729- 86 -18 ali v upravi Vrtca Urša, enota Češmin. IO. SEPTEMBER 20I0 mladí 11 DOLENJA TREBUSA Tabor čete Adam Ravbar v Dolenji Trebuši Ura je pol šestih zjutraj. Vsi smo že zbrani in nestrpno čakamo na avtobus, ki nas bo odpeljal na taborni prostor. Končno je prišel in nas v pičlih 10 minutah natovoril ter odpeljal proti Dolenji Trebu-ši. Vožnja je bila (blago rečeno) ovinkasta, vendar je na srečo minila brez slabosti. V taboru so nas že čakali drugi voditelji, ki so na prostor prišli že v nedeljo. Postavljen je bil en jamboree šotor in členar. Odložili smo svoje nahrbtnike in si razdelili opravila, ki jih je bilo potrebno postoriti. To so bili umivalnica, WC, jambor, bio luknja, sušilnik, koši, prostor za ogenj, svoje jamboree šotore in kuhinje. To nam je vzelo cel dan. Zvečer so vsi zaspani popadali v svoje spalke. Kakšno uro po pisku tišine pa je prišel Janez, oblečen v popolno bojno opravo rimskega vojaka, in piskal alarm. Po 10 minutah zbiranja in lezenja iz šotorov smo se odpravili na zbor senatorjev, kjer smo dobili svoje lapise (kamenčke s svojim imenom, s katerim si postal enakovreden član senata in si lahko podajal predloge oziroma jim ugovarjal). Prva noč je, razen senata, minila brez posebnosti. Drugi dan je minil v duhu prvega, na kratko delavno. Dokončali smo, kar nam je ostalo in naredili poličke v členarju. Zvečer smo pri ognju peli pesmice iz naših pesmaric, se dogovorili za stražo in odšli spat. Tretji dan smo si odšli pogledat nekaj znamenitosti. Razdelili so nas v 3 mešane skupine, nam dali zemljevid in nas poslali do znamenitosti. Hodili smo približno 2 uri v eno smer. Na cilju pa so nas čakale napolitanke. Ko smo se vrnili, so nas voditelji pričakali z veselo novico, da se bomo odšli kopat. Voda je bila mrzla in je prinesla prijetno osvežitev. Po kosilu pa se je kar naenkrat ulilo kot iz škafa. Padalo je približno eno uro in je popolnoma namočilo teren. Ko je nehalo deževati, so nam voditelji dali nalogo, da se po vodih odločimo za ime naše legije ter pripravimo predstavitev za ob ognju. Za to smo imeli pol ure. Potem smo mogli narediti še zastavo legije in ščite. Ob ognju smo postavili stražo. Pisk tišine in spanje. Noč je bila mrzla. Ledeno mrzla. Ko smo se zjutraj zbudili, smo ugotovili, da manjkajo 3 vodove zastavice, po hribu pa so že hodili domačini z našimi zastavicami. V krogu smo naredili analizo kraje. Ker smo enega ujele, smo ga zamenjali za dve zastavici (bil je večji za skoraj eno glavo). Za odkupnino (za 3. zastavico) so si izbrali zajtrk Oratorij na Homcu Oratorij 2010, Pazi, čas!, je v naši župniji potekal od 28. junija do 2. julija. Letos si je čas za vesel, sončen, poučen in razigran teden na Homškem hribu rezerviralo kar 50 otrok in 13 animatorjev. Pesem, molitev, ples, ustvarjanje, raziskovanje, prijateljstvo in igra so času, ki smo ga skupaj preživeli na župnijskem dvorišču in v njegovi okolici, dali pravi pomen. Ves čas oratorija nas je preko zgodbe, ki smo jo animatorji v starem, na pol porušenem amfiteatru vsako jutro zaigrali, deklica Momo opozarjala na to, da je edini pridobljen čas samo tisti čas, ki je podarjen. Tako smo si po njenem nasvetu pri vseh oratorijskih dejavnostih vzeli veliko časa eden za drugega. Otroci so imeli na voljo osem različnih delavnic. Tako so izdelovali peščene ure, zlagali origami, z mozaičnimi kamenčki krasili lončene posodice, lahko so se odpravili na pot okrog sveta in tam izdelali instrumente z različnih kontinentov in masažo. Nato so sledile delavnice. Lahko si delal loke in puščice ali kipe oziroma mozaike iz gline in stekla. Isti dan pa so smo se lahko preizkusili tudi v veščinah: molčeč-než in vzdržljivež. Molčečnež pomeni, da si cel dan tiho, vzdržljivež pa dan cel dan nič ne ješ. Po kosilu smo se odšli kopat, vodniki pa so pripravljali krst. Popoldne je minilo popolnoma sproščeno. Igrali smo nogomet in roverčka. Okoli šeste ure se je pričel krst. Krščenci - bilo nas je 5, smo se morali najprej pov-zpeti na hrib in se nato po drugi poti spustiti, nas pa so polili z vodo. Naslednja »postaja« je bila skopana luknja, napolnjena z blatom, v katero smo morali zabiti hlod, da je špricalo po vseh navzočih. Na vrsti je bila zmes v kateri je bilo ... nočete vedeti. Bilo je ogabno. Ko si pogoltnil tisto stvar si se mogel še 10- krat zavrteti okoli palice. Vseh 5 je tako dobilo ime. Ko smo se v taboru preoblekli v suha oblačila, smo se posedli okoli ognja. Tisti dan smo jedli na žerjavici pečeno piščančje bedrce in nizozemski riž (op. voditeljev: otrokom, ki so nas spraševali, kaj bomo jedli za večerjo, smo rekli, da bomo jedli nizozemski riž, čeprav to ni bil©). Peti dan sta zjutraj manjkali dve zastavi. Kradli so Domžalčani Urban, Jernej, Gregi in Miha. Odkupnina nas je stala ene vezalke in zajtrka. Takoj zatem smo se odpravili na hajk oziroma izlet, kjer sam s svojo skupino odpotuješ za cel dan v kraj v okolici in si prenočišče zaslužiš s služenjem (pomočjo domačinom, npr. pomagali smo na njivi). Naslednji dan smo lahko v taborni prostor prišli šele med 11.45 in 12. uro. Skuhali smo si kosilo in se, kdor je hotel, odšli kopat. Popoldne smo dokončali ščite in si naredili orožje. Sledile so gladiatorske igre. Prva je bila igra v »okovih«. Z gazo so imeli zvezane leve noge, morali pa so na cilj prenesti hlod in to tako da so se ga vsi dotikali. Pri drugi igri so morali po telefončku sporočiti neko pesem in jo zapisati, pri tretji pa so morali nuditi kar največ udobja Cezarjevima hčerama. Ob ognju smo pekli twist in hrenovke. Po večerji pa se je vzhodni Rim udaril z zahodnim (nočna igra), zato smo šli spat šele okoli 1.00. Zgodaj zjutraj smo se lotili pospravljanja tabornega prostora in priprave oltarja za mašo. Po maši pa smo imeli še kosilo. Vsak je prispeval nekaj in hrane je bilo toliko, da tudi če bi hotel, ne bi mogel pokusiti vsega. Sledila je še dolga pot domov. Eva Kovačič Ivanjko Poletni tabor volčičev in volkuljic 2010 ali pa z zgodovinsko delavnico odpotovali v čas pisarjev in vitezov. Veliko navdušenja je bilo nad delavnico »detektivi v cerkvi«, radi pa so sodelovali tudi pri družabnih igrah in v športni delavnici. Vroče dneve smo dobro izkoristili za popoldanske vodne igre v okolici župnišča in pred gasilskim domom, za veliko igro in iskanje talentov na prireditvi »Oratorij ima talent«. Vsi nastopajoči so se zelo izkazali, tako da niti stroga žirija, ki so jo sestavljali strašni sivi možje, ni mogla nikogar odsloviti. Naša oratorijska zastava se je ob himni zadnjič dvignila in spustila v petek, ko smo se po odigrani zgodbi o Momo z vlakom odpravili v živalski vrt. Tako kot za vsako stvar, nam je bil odmerjen tudi čas za oratorij. Zaključili smo ga s skupno sveto mašo, po njej pa kratek izsek iz lepih skupnih dni predstavili še našim staršem, dobrotnikom in drugim obiskovalcem. Andreja Šuštar V ponedeljek, 28. junija, smo se ob 12. uri zbrali pred župniščem. Na ramenih smo imeli težke nahrbtnike, ki jih je kasneje voznik pospravil v prtljažnik avtobusa. Ko so prišli še voditelji, smo se odpeljali v Šmarje-to. Tam smo si razpakirali nahrbtnike, nato pa nekaj časa igrali odbojko. Kmalu je bil čas za kosilo. Odšli smo v jedilnico, kjer smo pojedli kosilo. Po kosilu smo imeli prosto, nato pa je bil že čas za večerjo. Zvečer nam je mama Ra-kša (lik iz Knjige o džungli) prebrala pravljico Bober in odmev, nato pa smo šli spat. Naslednje jutro smo se znašli v zgodbi Tom Sawyer. Po zajtrku so nam voditelji tudi zaigrali igrico o Tomu. Ta dan mi je bil všeč. Šivali smo si žepke, igrali odbojko, jedli odlično hrano ... Šli smo tudi v Šmarješke toplice in k izviru tople vode, kjer smo imeli veliko igro, se kopali STUDENTSKI KLUB DOMŽALE Kopalkaj z nami še naprej Kljub malo hladnejšim temperaturam je bilo vzdušje na domžalskem bazenu na prvem Kopalkanju še kako vroče, kako ne bi bilo, če je okoli 800 mladih dihalo drug z drugim in z nasmejanimi obrazi poplesavalo okoli bazena, ki so ga najbolj pogumni uporabili še za dodatno osvežitev. Drugi del sage, ki se je zgodil vjuliju, pa je bil uspeh v vseh pogledih. Odličen house bit je polnil zrak in boki so se kar sami želeli pozibava-ti in zabavati. Sploh ni bilo težko. Oprano ozračje in polno prizorišče. Poznani obrazi in občutek domačnosti. Sploh pa, ko se je na odru, namesto Lare Love, ki je nekje izgubila glas, morebiti ravno tisto petkovo popoldne, ko so Slovenci, po odličnem prvem polčasu na SP 2010 v nogometu, remizirali Američane v Južni Afriki, na odru s svojim saksofonom znašel in zažgolel Lo-vro iz skupine Leeloojamais. Peter Pleser je na drugem Kopal-kanju poskrbel za prave groovy house ritme, v višjo orbito glasbenega doživetja pa so nas popeljal od trenutka navdihnjeni glasbeni vložki saksofona in kong v živo. In še nekaj, vreme nam je bilo celo zelo naklonjeno, tako da smo doživeli res pravi poletni open air party, ki se je iz zgodnjih večernih ur, ki so jih prvi obiskovalci preživeli v osvežujočem bazenu, prevesil v odličen elektronski dogodek, kjer je pokalo po šivih zaradi norih bitov z vsemi energijami na odru. Se vidimo! Ana Strnad in si ogledali dve jami, po katerih nas je vodil starejši skavt. Imeli smo tudi nočni lov. Po napornih šestih dneh so nas prišli iskat starši in pokazali smo jim, kaj smo izdelali in česa smo se naučili. Ta tabor mi je bil zelo všeč. Glorija Ema Glas V Centru za mlade Domžale (Ljubljanska c. 58 - stara knjižnica) si lahko do konca septembra ogledate likovno razstavo z naslovom Risbe. Razstavljajo tečajniki, ki so obiskovali tečaj študijskega risanja pod vodstvom Vojka Aleksiča, akad. slik. spec. Razstavljajo: Tatjana Ban, Kristina Brodnik, Ana Corel, Nina Goričan, Aljaž Janža, Karin Orešek, Urban Petelin in Jože Zavec. Vabljeni na ogled! GRAVITACIJA - nekirurška liposukcija (trebuh, boki, zadnjica...) osupljivi rezultati že po prvem tretmaju *ULTRASONIQ - nekirurški lifting obraza, specijalne nege za vse tipe kože, s pomočjo kromoterapije in ultrazvoka ^PREOBLIKOVANJE INRAZSTRUPLJANJE telesa z montičeli blatom termalno blato visoke kakovosti *HUJŠANJE IN ANTICELULITNITRETMAJI s preparati za nego telesa kozmetike COMFORT-ZONE *ALESSANDRO gelirani nohti *MASAŽE ^PEDIKURA *DEPIIACIJA MLADINSKI SVET DOMŽALE Vabi vse mlade k sodelovanju! : >V Ste mladi in vas zanima prenašanje informacij na druge mlade, pri tem pa bi radi pridobili čim več izkušenj in še nekaj malega zaslužili? Potem se nam pridružite! Mladinski svet Domžale namreč pripravlja usposabljanje za mlade, kjer boste skupaj z našimi trenegi dobili vse potrebne informacije za delo na Infotočkah, ki bodo z delovanjem pričele konec letošnjega leta. In kaj boste počeli na Infotočkah? Informacije, ki jih boste pridobili z našo pomočjo in pomočjo strokovnjakov posameznega področja boste delili z mladimi. Področja na katerih boste lahko sodelovali so: stanovanjska problematika mladih, zaposlovanje mladih, mlade družine, socialna varnost, izobraževanje, štipendije, prostočasne dejavnosti. Lokalne skupine ustanavljamo z namenom, da mladi dobijo informacije, ki jih potrebujejo v okolju, ki je za njih ugoden, da jim ni težko priti v to okolje in da se počutijo tam dobro in se zavedajo, da lahko vprašajo karkoli iz področja, ki jih zanima. Zavedamo se, da za tovrsten projekt potrebujemo več mladih, vabimo vse zainteresirane, ki bi se želeli udeležiti usposabljanja za delovanje na Info-točkah (kot rečeno, bomo na usposabljanju poskrbeli da bodo bodoči »Informatorji« dobili vse potrebno znanje za delo na Infotočkah), ki bo organizirano v prvih jesenskih mesecih, da nam pišejo na: msdomzale@ gmail.com. Vsi, ki boste zaključili usposabljanje, boste dobili priložnost da v okviru projekta, ki ga financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za šolstvo in šport, dobite priložnost za delo na Infotočkah. Usposabljanje bo potekalo konec meseca oktobra v Domžalah. Mateja A. Kegel Kozmetični salon LOTOS, Pelechova ulica 18, (nasproti LIP Radomlje, za knjigarno Lipa), 1235 Radomlje, gsm: 040 466 579 12 mladí V SREDO, 20. JULIJA 2010, SMO V CENTRU ZA MLADE SPREJELI PRAV POSEBEN OBISK Center za mlade so obiskali mladi iz trpeče Gaze Bili smo kar malo na trnih, saj smo takšno skupino otrok sprejeli prvič. V prvih nekaj minutah je vsa trema splahnela, topli stiski rok ter veseli in življenjskega žara polni pogledi so nam takoj dali vedeti, da se bomo krasno ujeli. Sledilo je eno zanimivo in pestro popoldne. Vas zdaj že zanima, kdo nas je obiskal? Na obisk je prišla skupina desetih mladih iz Gaze, ki je trenutno na rehabilitaciji v ljubljanskem Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča in njihovi spremljevalci. Projekt je nastal na pobudo predsednika RS Danila Tiirka, koordinira pa ga Mednarodna fundacija za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF). Julija letos se je v Slovenijo na rehabilitacijo pri- šla že tretja skupina otrok, starih med 9 in 17 let. Otroci imajo predvsem hude telesne poškodbe - amputacije nog in rok, nekateri pa se zdravijo tudi zaradi poškodb živčevja. Skupina slovenskih prostovoljcev se trudi, da bi mladi poleg rehabilitacije dobili tudi možnost za ponovno resocializacijo. Sodelovanje in prijateljstvo direktorice Centra za mlade Lili Jazbec in prostovoljke Jasmine Smajić Šupuk je rodilo idejo o obisku skupnem sodelovanju. Najprej smo se dogovorili za predhodno srečanje z mladimi, saj smo lahko le tako videli kaj si ti otroci zares želijo doživeti. Zaposleni sva bili že tam presenečeni nad toplino v otroških očeh in njihovo prisrčno radove- dnostjo. Spoznali sva vse otroke, ki v tistem času niso bili na terapijah. V pogovoru s spremljevalci in prostovoljci pa sva izvedeli tudi živjenjske zgodbe nekaterih, ki so naju pretresle v dno duše. Odločili smo se, da pripravimo tri ustvarjalne delavnice in k sodelovanju povabili tudi »naše« mlade. Pomembno se nam je zdelo, da bodo končne izdelke mladi lahko odnesli domov in tako ohranili spomin na Center in Slovenijo. Skupina fantov se je preizkusila v modelarstvu. Izdelali in okrasili so različne modele letal. Preverjanje leta svojega novega letala so vsi vzeli zelo resno in parkirišče pred Centrom se je preimenovalo v letališče. Drugi dve delavnici DPNTI sta bili zanimivi tako za deklici, kot za fante. Izdelovali so papirnate lutke ter ustvarjali pisane mavčne magnet-ke. Popoldne je kar prehitro minilo in poslovili smo se v upanju, da se zopet srečamo z novo skupino mladih, ki v Slovenijo prihaja v oktobru. Za preostale sodelujoče se je dogodek še kar nadaljeval, saj so naši občutki in čustva kar bruhali iz nas. »Danes je dan, ki mi je res dal misliti kako srečni smo lahko, da živimo tako kot živimo. Zamislila sem se kako zadovoljni so ti otroci kljub temu, da se jim dogajajo grozote,« je dejala Vlasta Valenti, zaposlena v Centru za mlade. »Težko je verjeti, kaj so ti otroci pravzaprav prestali. Če bi sam to doživel dvomim, da bi lahko pokazal toliko veselja, radosti in volje. Moj prvi stik z »otroci trpljenja« je bil dejansko dobra izkušnja. Ti otroci so pravzaprav zelo veseli otroci in polni volje do življenja,« je dodal Anže Ja-mnik, dijak na praksi v CZM. lO. SEPTEMBER 20I0 Aktivna jesen za mlade Društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami se po poletnih aktivnostih, vmes smo bili tudi na taboru, pripravlja na jesensko dogajanje. V tem času pripravljamo kar nekaj zanimivosti, med drugim tudi projekt Iskanje zaklada kulturne dediščine Občine Domžale, o katerem bomo več pisali v naslednji številki glasila Slamnik, tokrat pa predvsem o prihajajočem kolesarskem izletu in literarnem večeru na prostem. Iskanje skritega zaklada kulturnega dediščine Občine Domžale Dejstvo je, da ima tudi naše mesto svoje kulturne značilnosti in znamenitosti, ki jih morda vse premalo poznamo. Zato smo se v DPNTI odločili, da na zabaven način približamo to kulturo vsem vam. Skupine, ki bi želele sodelovati v iskanju skritega zaklada, ki bo potekal v mesecu oktobru, vabimo, da nam svoj interes izkažete in pošljete elektronsko pošto na naslov drustvo.dpnti@gmail. com, kjer dobite tudi več informacij o dogajanju, ki vas čaka. Skupine so lahko različne, velike od 3 do 8 oseb, starostnih omejitev ni. Kulturno-za-bavna akcija vabi vse željne druženja v nekoliko drugačni obliki. Večdnevni kolesarski izlet V društvu pripravljamo v začetku meseca oktobra 3-dnevni kolesarski izlet po Idriji in okolici. Vsi zainteresirani, ki bi želeli združiti rekreacijo in si ogledati tudi nekaj zani- □v-uJlJhM Id p^'^aMriHid:«^ ■ÉgtiVJtTj« t IdeJjrttd mivih kulturnih trenutkov, vabljeni, da se nam pridružite. Informacije na drustvo.dpnti@gmail.com ali na tel.: 040/463-376 (Rok). Literarni večer na prostem V društvu že vse od začetka sodelujemo z mladimi kulturniki, med drugim smo v preteklosti že pripravljali literarne večere, tokrat pa gremo še korak na prej. V soboto, 9. oktobra 2010, pripravljamo v Domžalah neformalni literarni večer na prostem. Literarni večer se bo zgodil v enem izmed parkov v Domžalah, za vse, ki bi radi sodelovali s svojimi avtorskimi izdelki, morda nastopili tudi z umetniško glasbeno točko, pa vabljeni, da nam pišete na drustvo. dpnti@gmail.com, najkasneje do 30. septembra 2010, ko se bo formiral tudi program literarnega večera. Izkušnje z nastopanjem niso potrebne, saj bomo v društvu poskrbeli tudi za to, da vse nastopajoče pripravimo na morda prvo izkušnjo nastopanja pred občinstvom. Mednarodno sodelovanje Za konec naj povemo, da smo se v minulih tednih povezali tudi z mladinsko kulturno organizacijo iz Srbije, s katero v prihodnjem letu pripravljamo kar šest skupnih projektov na področju mladinske kulture, predvsem ustvarjalnosti, samostojnega zaposlovanja mladih, zabavne fotografije in podobno. Mateja Kegel, predsednica ROSALNICE, OD 17. DO 24. JULIJA 2010 Tabor Rodu mlinskih kamnov Radomlje Poletje nam nudi največ možnosti preživljanja časa na prostem. Zunaj je povečini toplo, ogrejejo se reke in morja, zaživi travniško rastlinje, gozd, zori pridelek, sončna svetloba greje naše telo in obarva kožo v nekoliko temnejše, rjavkaste odtenke. To je tudi čas, ko ni pouka, izpitov ... čas za nabiranje novih moči. Poleg vsega naštetega je poletje tudi čas, ko se na večini področij v zmer-notoplem pasu na severni polobli odvijajo poletni tabori, med njimi tudi tabor, ki ga je organiziralo vodstvo Rodu mlinskih kamnov iz Radomelj. Tabor se je drugo leto za-lored odvijal ob reki Kolpi, v kraju Rosalnice. Predstavljajte si ogromen travnik, na katerem stojijo v krogu postavljeni šotori različnih vrst (šotori za spanje, kuhinja, jedilnica, šotor z opremo in zdravstveni šotor), prihod v tabor je narejen iz lesenih debel in ima obliko pokončnega pravokotnika, na sredini kroga gori taborniški ogenj, nekoliko stran od njega pa visi zastava z znakom Zveze tabornikov Slovenije. Bistvo tabora pa niso objekti, zastava in ogenj ampak ljudje in njihovi odnosi. Letos se je omenjenega tabora udeležilo štirideset otrok, nad katerimi je skrbno bedelo in skrbelo, da jim ni dolgčas, deset člansko vodstvo. Vsak dan se je začel s prebujanjem, jutranjo telovadbo, zborom za dviganje zastave, zajtrkom, sledile pa so različne dejavnosti od gozdne šole, kjer so otroci pridobivali znanje za postavitev pionirskih objektov in se učili novih veščin, do pohodov, bivakov, šaljivih tekmovanj, kopanja v reki in vodnih iger, igranja odbojke na travniku, streljanja z lokom, različnih delavnic, risanja, postavljanja različnih oblik ognjev, nabiranja dračja in drv za kurjenje ognja ... Zvečer, ko so se temperature ozračja, ki so dosegale tudi 35 stopinj Celzija, nekoliko umirile, so se pričele priprave na večerni program, ki je potekal v obliki skečev, parodij na televizijske oddaje, reklame ... ki so nam postregle s kopico smeha, m-jev (taborniški način izražanja odobravanja in pohvale) in izkazane iznajdljivosti otrok. Vsak večer se je zaključil s petjem pesmi Dan je šel. Na predvečer odhoda domov pa je bil večer ob ognju nekoliko drugačen, saj smo krstili precej novih tabornikov, ki so bili na taboru prvič, poročili nekaj simpatij, ki so se razvile na taboru, podelili nagrade za najlepše pospravljen šotor ... Ja, letošnji tabor je bil poseben ... kot vsak tabor doslej. Ravno ta posebnost pa človeka, ko se tabora udeleži prvič, zaznamuje, način življenja se zareže vanj, se ga oklene ter ga ne izpusti. Rek pravi: »Enkrat tabornik, vedno tabornik«. In, verjemite, ta rek drži kot pribito. Zato pa se, še po letih, ko so že zapustili taborniške vrste, na predvečer odhoda otrok domov, vračajo na tabor ljudje, ki so nekoč bili del vodstva, pa so jim to preprečile vsak- danje zaposlitve, da zopet začutijo svobodo spanja v šotoru pod milim nebom. Občutek je neverjeten, poskusite kdaj. Fotogalerijo in podrobnejši opis stvari, ki smo jih počeli na letošnjem taborjenju, pa si lahko ogledate na naši spletni strani rmk.rutka.net. Anja Janežič Potovalno-plavalní tabor Letos je naš poletni tabor potekal od 16. do 19. avgusta, in sicer tako, da smo se s čolni odpravili po reki Krki. Sam sem se taboru pridružil šele drugi dan, vendar ko sem prišel do naših nadebudnih veslačev sem zagledal neobetajoč prizor. Pripeljala sta se dva čolna, tretji pa je že malo spuščal. Tako sem se pridružil našim popotnikom. Uspelo nam je delno zakrpati čoln, a je ta še vedno počasi puščal, zato se je Simon javil, da ga bo on vozil in ko bo preveč prazen ponovno napolnil. In tako smo se odpeljali navzdol po počasni reki Krki. Po daljših pogovorih in veliko srečanji z mimoidočimi drevesi smo prispeli do lepega piknik prostorčka, kjer smo si pripravili kosilo. Vendar pa smo jo vseeno preživeli in se odpravili na vodo, kjer smo pridno z vesli odrivali vodo. Kmalu smo prispeli do kraja, kjer smo se odločili, da bomo prespali. Naslednji dan smo polni energije (no, vsaj nekateri) ponovno zagrizli v vodo, čeprav smo si pomagali z vesli. Po napornih nekaj urah smo prispeli do Kostanjevice, kjer smo z velikim užitkom skakali s 7 metrov visokega mostu. Seveda so nas mimoidoči zanimivo gledali, a mi se zanje nismo menili. Kmalu pa smo se odpravili naprej, da bomo uspeli narediti še nekaj kilometrine preden so zadnjič utaborimo. Ker pa je bilo ob reki kar nekaj lepih priložnosti za skakanje v vodo, smo se ponovno ustavili, da bi malo skočili v vodo. Odpravili smo se naprej, da bi poiskali prostor za prenočitev in ko smo pregledali kje smo na zemljevidu (sredi reke seveda, kje pa bi lahko bili ©), smo ga ob podaji iz enega čolna na drugega uspešno vrgli v vodo in on njem ni bili več ne duha ne sluha. Naslednji dan pa smo hitro pospravili, še malo veslali, malo skakali v vodo in potem še malo veslali, pa še malo veslali in priveslali smo do lepe brežine oz. doma narejenega pomola, kjer smo se odpravili ven. Ker seveda gorilnik takrat ni več funkcioniral, smo zakurili ogenj. In ko tako lepo kurimo naš ogenj, kar na lepem opazimo gnezdo in v njem črno štorkljo. Medtem je po nas prišel prevoz in na koncu smo vse zložili v avto in se odpeljali nazaj proti Domžalam. Grega Jezeršek Kitajska masaža TUI-NA v Domžalah! Xue Kui try TUI-NA kitajska masaža je že po vsem svetu priznana oblika altemativnega zdravljenja, saj z njimi strokovnjaki tradicionalne kitajske medicine vzpostavljamo v telesu ravnovesje. Kitajec Kui že šest let upešno deluje v Sloveniji, ima čez tisoč zadovoljnih strank. 54-letnega Boruta je pred približno mesecem dni zagrabilo v desni strani hrbta, ko je šel v hribe. Zaradi hu-I . dih bolečin je obiskal Kuija, za katerega je že prej slišal: ^^ "Po štirih protibolečinskih masažah sem se ze zelo dobro počutil, nakar sem si zvil še gleženj, tako da sem opravil še nekaj dodatnih masaž, danes se počutim odlično, le z gleznjem imam še nekaj težav, zelo sem zadovoljen, masazo Kuija predlagam vsakomur, žena me je že poslušala in ji prav tako ni žal. "70-letna Vero, ki ima osteoporozo, zaradi obrabe vretenc že vrsto let boli vrat in mora zelo paziti, kadar dviguje težja bremena. Zdravnica ji je predlagala fizioterapijo, za katero pa se ni odločila, ker njen vnuk, ki so ga bolele hrbtne vezi, z njo ni imel dobrih izkušenj. "vnuk je kasneje poskusil s kitajsko masažo in mu je zelo pomagala, zato sem z njo nazadnje poskusila še sama. Razlika je velika, po sedmih masažah bolečine skorajda ni več, občasno me sicer še nekoliko zaboli, a nič hudega. gospod Kui je zares dober maser, poleg tega pa tudi prijazen in topel človek." nam je zaupala. Če se zelite prepričati, ga obiščite ali pa masažo komu podarite ter vaše najbližje razveselite z darilnim bonom. Studio se nahaja na Ljubljanski cesti 84(SPB) v Domžalah. Naročila sprejemamo po telefonu 041-525-638. IO. SEPTEMBER 20I0 storejsi 13 ISKRENE ČESTITKE! Domžalčanka Ana Semen je praznovala 90. rojstni dan V začetku avgusta je v prijetno urejenem dnevnem prostoru Doma starejših občanov Trzin svoj 90. rojstni dan s prisrčno slovesnostjo praznovala gospa Ana Semen. Številnim, ki so ji ob visokem jubileju čestitali in ji zaželeli vse dobro v življenju, se je pridružil tudi domžalski župan, Toni Dragar ter ji v imenu občine ter svojem imenu čestital in zaželel veliko zdravja tudi v prihodnje. Življenjska pot gospe Ane Semen se je začela 22. julija 1920 v Hotemeža pri Kranju. Bila je najmlajša izmed šestih otrok. Družina je živela na majhni kmetiji, ki je omogočala preživetje, od mladih pa zahtevala, da si čimprej poiščejo svojo samostojno delovno pot. Tudi od gospe Ane, ki je še zelo mlada odšla služit na tetino kmetijo v Naklo. Sprva je delala kot pomočnica v kuhinji, kasneje kot kuharica. Delovna pot MOZ, KI JE SLUŽIL V ŠTIRIH VOJSKAH: NEMŠKI, PARTIZANSKI, JUGOSLOVANSKI LJUDSKI ARMADI IN TERITORIALNI OBRAMBI Miha Bernot - devetdesetletnik jo je zanesla tudi v Nemčijo, nekaj časa je bila v Kopru, pa v Kranju na Gimnaziji. Kot sama šaljivo pravi, se je njeno življenje vrtelo okrog loncev. Pot jo je zanesla tudi v kamniški konec, kjer je za tiste čase pozno, za današnje pa je to skoraj običaj, spoznala moža. Rojstvo sina Stanka je pomenilo veliko srečo in skrb, saj je bil sin invalid in hemofilik. Pridna zakonca sta si v Domžalah zgradila hišo. Pridna, kot je bila vse življenje, tudi po upokojitvi ni ostala brez dela. Doma je odprla vinotoč in marsikateri Domžalčan se še danes spomni prijazne in vitalne gospe Ane, katere življenje je bilo na- polnjeno s skrbjo za hišo, za moža in sina, ki ju je žal že izgubila. Njena ljubezen so bile rože, posebej tistim cvetočim, je namenjala posebno skrb. Rada je in še bere, spremlja časopise in dnevne novice. Še pred tremi leti je bila samostojna, nato pa je bolezen zahtevala večjo skrb in odločila se je, da odide v Dom upokojencev v Trzin, kjer pravi, da je zanjo lepo poskrbljeno in je kar zadovoljna. Iskrene čestitke, gospa Ana Semen, ob 90. rojstnem dnevu in veliko zdravja tudi v prihodnje. Vera ISKRENE ČESTITKE OB 85. ROJSTNEM DNEVU Dober dan, gospa Marija Koderman 5. julija 1925 se je na domačiji, kjer se po domače reče Pr'Jovšec, danes pa je to Sveta Trojica 11, rodila Marija Zorman, danes Koderman, ki je pred kratkim v krogu domačih praznovala 85. rojstni dan. Njen brat je bil pokojni predsednik KS Toma Brejca Vir, Franc Zorman. S sestro sta poročili brata in jubilantka je po poroki ostala na kmetiji in trdno delala. »To pa ne veste, kako smo delali,« na kratko pove, ko jo sprašujem o garanju na hribovski kmetiji. Obuja spomine na delo, ki ga nikoli ni zmanjkalo, in pohvali tri sinove: Marjana, Staneta in Franca ter njune družine. Posebej za Staneta, ki gospodari doma, ženo Marijo ter njune tri otroke ima same dobre besede. Vodstvo Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob-Krtina je gospo Marijo Koderman, članico zveze borcev, obiskalo na njen god 9. julija 2010, ko so ji domači pripravil prijazno praznovanje, na katerem so srečali tudi sina Marjana z ženo ter rejenko Suzano z otroki, med katerimi je bil tudi harmonikar Janez. Ravno toliko so bili in so še danes oddaljeni od središča Svete Trojice, »da smo bili zadnji na vrsti«, pripoveduje prijazna gospa, »pa naj bo to pri elektriki, vodi ali drugje,« in se kar malce z žalostjo spominja preteklih let, sin Stane pa pove, da sedaj ni dosti drugače, saj obljubljeni asfalt pričakujejo že kar nekaj let. Vrnemo se v njeno otroštvo in mladost. Obiskovala je osnovno šolo na Sveti Trojici, doma pa dela, ni da bi govoril, se spominja, kako hudo je bilo. Druga svetovna vojna jim je povzročila veliko gorja. Vsa njena mladost je bilo eno samo delo, posebej ob žetvi je bilo težko, saj »si dve bluzi v vročem soncu zažgal, za zasluženo pa kupil le eno,« se spominja težkega kmečkega dela, 011 Martina Škofih Ljubljanska 37 Domžal« 01/721-40-06 Delovni Cas: pon.'pelBkr sobota; 9 - 12 tudi tabrhov, ki jih je opravila, da so preživeli. Po vodo so vse do 1987. hodili do bližnjega studenca, kar 500 m oddaljenega od domačije, zato je bilo toliko bolj veselo, ko so dobili vodo. Ob tem se spomni tudi medsebojne pomoči, pa moža, ki se je na Sveto Trojico priženil z Zgornje Javorščice in hodil v službo, sama je skrbela za dom in vse tri fante, za pomoč pa je bila hvaležna tudi očetu Francu, ki so ga imeli vnuki posebej radi. »Je bilo kar težko, saj je vse v bregu,« pripoveduje, kako so težko kmetovali nekoč, danes je lažje, ker so stroji. Elektriko so dobili leta 1969 in mama Mici se dobro spomni, kako so kopali jame za štange in kako so sekali. Posebej Stane je bil priden, pravi in je celo njegova učiteljica prišla pogledat, če res koplje jame že zgodaj zjutraj, še preden je šel v šolo. Ko se je prepričala, da je res, ga je pustila pri miru. Živi v prijazni stari hiši, ob kateri je zgrajena lepa domačija. Zelo rada prebere časopise, tudi kakšne stare knjige se loti, ampak jih je danes bolj malo, pove in se smeji, ko pravi, da včasih potrebuje kar dvoje očal, ampak branju se ne bo odpovedala. Tudi televizijo pogleda, posebej poročila. Je tudi članica gasilskega društva in pravi: »Gasilcem pa rada dam, jaz vem, kaj je ogenj,« in se spomni požara, ki je uničil njihovo hišo. Danes je lažje, včasih pa je morala z otrokom, če je bil bolan, k zdravniku v Moravče. Največkrat jo je kdo odpeljal s konjem. Ko pa je prišla domov, jo je čakala še pot v Domžale, kjer je bila lekarna. Pa s kolesom se je veliko vozila, tudi peš je šla v Domžale. Če je bilo treba v Ljubljano, tam se je na šiviljskem tečaju naučila šivati, pa peš čez hrib do železniške postaje v Lazah. »Pozimi je bilo treba zorati sneg, da so šli lahko otroci v šolo,« pove, ob tem pa obudiva tudi spomine na rejenko Suzano, za katero je ob rejencu, ki je bil pri njej krajši čas, skrbela. Hudo in lušno je bilo, se spomni in pove, da ji zdravje še kar služi, le noge jo bolijo, zato je hvaležna domačim, pri katerih je največkrat na kosilu, da jo z avtom zapeljejo v dolino, posebej vnuka Tadeja pri tem zelo pohvali, kako skrben je. Sama najraje skuha prižgan-ko. Je pa vse, »nisem nič izbirčna, jem vse od kraja, posebej solato imam rada. Veste, naš Stane, dobro kuha, posebej žgance, se je od mene navadil,« pohvali sina, ki si je z ženo uredil lepo domačijo, ob njej pa prijazen piknik prostor, ki ponuja lep razgled po dolini. »Samo pasti ne smem, da si kaj ne polomim,« parkrat pove in se spomni, kako ji je ob padcu sin Stane pomagal, ko ji je spodrsnilo. Pa smo spet pri pohvalah sinovom, na katere je ponosna. »Sploh ne veste, kako vesela sem bila, ko je naš Stane domov pripeljal ženo Marijo,« ji še sedaj zasijejo oči, nasmehne se in kar hitro snaho še pohvali, kako pridna je. Iskrene čestitke, gospa Mici Koder-man, ob vašem 85. rojstnem dnevu, še veliko zdravih let vam želim v družbi domačih in nas se vam vsem skupaj uresniči želja, ki ni želja, temveč potreba, da se prihodnjič do Kodermanovih, do Svete Trojice 11, pripeljemo po asfaltu. Zaslužite si ga! Vera Vojska Miha je v teh dneh zakoračil v devetdeseto leto, vendar je iz njegovih oči še vedno razbrati upornost in obenem igrivost, ki ga poleg vestnosti in urejenosti, krasita že celo življenje. Se še spominjaš tistih svojih rosnih dni v zavetju Črnega grabna? Lepo je bilo življenje v tistih časih, naša družina je stanovala v nekdanjem Kersnikovem mlinu v Lukovici, a nas je tok življenja že kmalu popeljal v Kamnik. Obiskoval sem Bežigrajsko meščansko šolo in se zaposlil v Titanu. Druga svetovna voj na tije, kot vsem v tistem času, popolnoma spremenila življenje. Marca leta 1943 sem bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Na Poljskem so nas urili skoraj pet mesecev, od tam pa seveda na Rusko fronto. Po treh mesecih sem začuda dobil dopust, vendar le do Celovca, kjer je bilo pač nemško ozemlje. Tam sem zaprosil za dovoljenje, da grem naprej v Kamnik in ga tudi dobil. Dopust sem vzel v svoje roke in Domžalah preko Janeza Praprotnika - Pastirčka poiskal vezo s partizani. Ker pa to le ni bilo tako enostavno, sem se nekaj dni skrival v Stobu pri Vidalijevih. Moja naslednja zveza je bila Ančka Majnik - Smolnik, preko katere sem se na Šumberku srečal z Nikom Sršenom, ki je tja prišel kar s kolesom. Mene in manjšo skupino pa usmeril proti Vrhpolju na Moravškem, kjer sem za tri mesece postal sestavni del terenske čete Kamniško-Zasavskega odreda. Po usposabljanju v Beli krajini sem postal obveščevalec, takoj zatem pa nastopil dolžnost pomočnika načelnika obveščevalnega centra. Jeseni 1944 sem bil premeščen na Koroško za načelnika OC v Koroškem odredu. Tam sem ostal do konca vojne, takoj po njej smo napredovali do Celovca, kjer je bilo formirano Koroško vojno področje, ki pa v praksi ni nikoli zaživelo, ker smo se morali zaradi Angležev vrniti nazaj v Jugoslavijo. In tako si pristal v Jugoslovanski ljudski armadi. Po osvoboditvi so naše partizanske enote prešle v sestavo JLA, nekatere pa so bile razformirane. Jaz sem bil v Ljubljani razporejen v na novo sestavljeno oklepno mehanizirano enoto, ki pa je bila kmalu premeščena v Beograd. Nadaljnji garnizoni mojega službovanja in šolanja v JLA so bili: Osijek, Sarajevo, Miha ob podelitvi veteranske članske izkaznice OZVVS Domžale Bela cerkev v Banatu, Banjaluka, Niš, Čapljina in Vrhnika. Pa vendar se tije Hercegovina še posebno vtisnila v spomin. Vsekakor, v Čapljini sem preživel celih osem let. V tistem času sem se tudi poročil in svojo ženo pripeljal na Hercegovski kras. Tam sta se rodila oba moja otroka, starejši Brane in mlajša Nuška. Spomnim se dopusta, ki smo ga preživeli doma v Sloveniji, žena je z otrokoma odšla na pot že nekoliko prej in zanjo porabia cele tri dni, najprej z zobato ozkotirno železnico na Ivan planino, pa potem z navadno ozkotirno iz Konjica do Pazarića, na pragu Sarajeva. Res pa je da je bilo takrat več časa, vsaj zdelo se nam je tako. Še najbolj pa sem bil vesel, ko sem bil premeščen na Vrhniko, kjer sem kot podpolkovnik leta 1966 tudi sklenil svojo vojaško kariero. In potem med gradbenike? Takrat so si ljudje sami zidali hiše. Tako tudi jaz nisem bil izjema, najel sem zidarja, se prelevil »podzidarske-ga mojstra« in v štirih letih je na Krakovski ulici v Domžalah zrasla hiša, v kateri še danes prebivam. Pa vendarje TO v Domžalah in Kamniku nastala po tvoji zasnovi. Konec leta 1969 sem od domžalskega (Jože Pogačnik) in kamniškega (Vinko Gobec) župana dobil nalogo za formiranje Teritorialne obrambe na domžalsko-kamniškem področju. Sedež štaba odreda je bil v Domžalah. Prvi bataljon je bil domžalski, drugi pa sestavljen iz takratnih OZD (org. združenega dela) na domžalskem področju. Tretji bataljon je bil po teritorialnem principu iz Občine Kamnik. Kadrovsko je bila na začetku TO dokaj šibka, saj je JLA najprej sebi po-polnila rezervne enote. Kar je kadrov ostalo, smo imeli na razpolago mi, šele v kasnejšem obdobju se je situacija izboljšala. Poveljniki so bili sprva povečini tisti, ki so se za to usposobili v partizanski vojski. Oborožitev je bila spočetka trofejnega porekla iz 2. svetovne vojne, spravljena kar v kletnih prostorih občinske zgradbe v Domžalah. Po letu in pol, ko sem vzpostavil delovanje TO, sem se umaknil in delo prepustil mlajšim. Brez vojske ni šlo? Po letu 1971 sem se ponovno vrnil med vojaške starešine, tokrat med rezervne. Prevzel sem delov Zvezi rezervnih vojaških starešin in kot sekretar Občinskega odbora ZRVS Domžale vztrajal celih dvanajst let. Tako sem posredno deloval v dobro TO, saj smo v združenju usposabljali poveljniški kader, s katerim se je ta napajala. Končno si postal tudi član Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale, kar si si s svojim delom nedvomno zaslužil. Ponosen sem, da sem postal član OZVVS Domžale, saj sem navkjub svojim letom, ki me neumorno spremljajo, še vedno vnet domoljub in vem, kaj pomeni imeti svojo državo. Miha se še vedno udeležuje srečanj, praznovanj in raznih posvetovanj, če mu le zdravje to dopušča. Zaželimo mu, da bo zdravje in dobro počutje, čim dlje pod njegovo »komando«. J. Gregorič ISKRENE ČESTITKE OB 85. ROJSTNEM DNEVU Marija Kosmatin iz Turnš »V Krajevni organizaciji Rdečega križa Dob sem začela delati takoj po vojni. Spominjam se, da je Bvan-tinčkov Janko iz Doba, kljub svoji bolezni, začel Rdeči križ v Dobu organizirati takoj po vojni. V njem je tedaj delala tudi takratna babica Valentina in še nekatere druge,« se je svojega začetka dela v tej humanitarni organizaciji, ki ji je zvesta vse svoje življenje, ob obisku predstavnic Krajevne organizacije za vrednote narodnoosvobodilnega boja Dob-Krtina, ki smo ji ob njenem 85. rojstnem dnevu prišle zaželet vse dobro in veliko zdravja, spominjala Marija Kosmatin iz Turnš, ki je bolj poznana kot Kosmatinova Minka. Gospa Minka Kosmatin se je 7. avgusta 1925 rodila v Češeniku, v številni družini Bolharjevih, po domače Hajučevih, kot najstarejša hči, kateri je sledilo še 11 otrok, od katerih so nekateri še majhni umrli. Oče je delal na bližnji cegunci, mati pa je skrbela za otroke in ob majhni kmetiji z delom »v taberhu« skušala zagotoviti družini skromno preživetje. Druga svetovna vojna jim je prinesla veliko strahu, saj se je sovražnik velikokrat ustavljal pri hiši ob gozdu. Sprva je obiskovala osnovno šolo v Dobu, ob začetku vojne pa niso šli v nemško šolo. Velikokrat jih je v Češeniku ustavil Lado Starin, Hrastarjev, ter jih z otroškimi NOVI CITROËN C3 VISIODRIVE PRIHRANITE DO 2.000 € NORE CENE CITROËNOVIH VOZIL! CRÉATIVE TECHNOLOGIE GITROËn Dve leti pogodbene garancije, Citroen Kredit & Leasing. Predstavljeni model: novi CITROËN C3 HDi 90 FAP 99 g z doplačilno črno bar^ Obsidien in vetrobranskim stekam Zenith. Poraba goriva predstavljenega modela: kombinirana vožnja 3,8 l/100 km. Izpust CO2: 99 g/km. Sl^^ka je simbol^^čna. Ponudba velja za vozila iz zaloge do 30.9.2010. , SLOVENSKA CESTA 66, 1234 MENGEŠ 01 723 73 13 AVTODETReSIOL.NET igrami zadržal, da niso šli v nemško šolo. Osvoboditev je prinesla boljše čase. Že omenjeni Bvantinčkov Janko je gospe Minki dopovedoval, da bo Rdeči križ poskrbel, da bo šla v šolo, pa ni šlo. Morala je v službo na cegunco. Po poroki s Peregrinom Kosmatinom se je preselila vTurnše in zaradi rojstva dveh sinov, Mira in Romana, ter skrbi zanju, ostala doma. Ko sta zrasla, si je našla službo v Papirnici Količevo, kjer je dočakala tudi upokojitev, ki ji jo lepšajo tri vnukinje ter vnuk, posebej pa je vesela pravnuka Marka. Kot že zapisano, je vse njeno življenje povezano s prostovoljnim požrtvovalnim delom v Krajevni organizaciji Rdečega križa Dob, kjer je bila vse do pred nekaj leti tudi članica vodstva. Rada se spominja skupnega dela in pomoči vsem, ki so jo bili potrebni, posebej pa je bila vesela prijateljevanja med članicami RK. Je tudi ena prvih članic zelo aktivnega Turističnega društva Turnše-Češenik, prizadevno pa vseskozi dela tudi v Krajevni organizaciji za vrednote NOB Dob-Krtina. Pozornosti ob 85. rojstnem dnevu je bila zelo vesela in je skupaj z Marto Gregorčičevo in Danico Marinčkovo obujala spomine na skupno delo, ob tem pa tudi povedala, da pogreša pogovore s sosedo Marico, da rada odide na kavo k Psagovi Minki, posebej pa je vesela obiskov domačih. »Meni je v Turnšah tako lušno, da mi bolj ne more biti,« pravi in pove, da še vedno rada obdeluje vrt, gre na kakšen izlet, sicer pa je vesela obiskov, ki prinašajo pogovore in prijetne trenutke. Rada tudi kaj speče in se ob tem spomni, kako jo pravnuk Mark večkrat vpraša: »Mama Minka, a bova kaj pekla.« Seveda pečeta in to so res prijetni trenutki. Zdravja, pa vse kar k zdravju paše, si želi, med njimi tudi prijateljstva in prijetnega klepeta, so njene želje za pot proti 90. rojstnem dnevu, na kateri ji želimo vse, kar si želi sama, predvsem pa zdravja. Vera 14 aktualno IO. SEPTEMBER 20I0 TOSAMA JE PRAVA IZBIRA ZA NARAVNO NEGO LJUDI V VSEH ŽIVLJENJSKIH OBDOBJIH Negujmo ljudi Tik pred začetkom počitniških dni so ob tovarni Tosami na Viru ponovno odprli »Belo štacunco« z obogateno ponudbo, saj je Tosama pridobila koncesijo za izdajo medicinsko-tehničnih pripomočkov in njihova štacunca je postala specializirana trgovina, ki izpolnjuje zahtevne zakonske pogoje. »V zadnjem letu smo se v Tosami odločili, da bomo v podjetju razvijali in proizvajali izdelke v treh programih: v programu široke potrošnje, ki pomeni 18 % celotne prodaje podjetja, so široko potrošni izdelki, ki jih prodajamo pod lastnimi blagovnimi znamkami, tako kot izdelke programa medicine, ki predstavlja 36 % Tosamine prodaje. Največji je s 46 % program tamponov, ki jih prodajamo pod drugimi blagovnimi znam- kami. Razvoj vseh treh programov bo podrobneje razdelan v petletni strategiji družbe, ki jo pripravlja uprava. Slogan vseh treh programov je Negujemo ljudi, poslanstvo pa se glasi: »Tosama je prava izbira za naravno nego ljudi v vseh življenjskih obdobjih.« To je ob slovesnem odprtju Tosamine bele štacunce, tik pred začetkom počitniških dni, povedal Janko Velkavrh, predsednik družbe Tosama. Ker ima program medicine velike možnosti za rast, so se odločili za nove izdelke, ki jih so jih nedavno pričeli prodajati: kompresijske povoje Vivavene, razširjeno paleto inkontinenčnih izdelkov in moderne medicinske obliže z dodatkom medu Vivamel. Na slednje so še PRAZNOVANJE NA HOMCU Msgr. dr. Franc Šuštar srebrnomašnik 27. junija 2010 je v domači župniji na Homcu praznoval 25 let duhov-ništva msgr. dr. Franci Šuštar. V župniji smo pripravili lepo slovesnost. Že v tednu pred srebrno mašo smo napletli okrog 300 metrov vencev in postavili mlaje. S tem smo sre-brnomašniku želeli povedati, da smo ponosni nanj in hvaležni za dar duhovništva, ki ga Gospod po njem podarja vsem, s katerimi se srečuje. Po maši je bila kratka akademija posvečena poslanstvu duhovnika z mislimi sv. Janeza M. Vianeya in lesmimi otroškega pevskega zbora. Potem smo se v klepetu s srebrno-mašnikom ob dobrotah, ki so jih na-pekle naše gospodinje, pred cerkvijo zadržali še nekaj časa. Gospod Franci Šuštar se je rodil v Preserjah pri Radomljah kot prvorojenec v družini s štirimi otroki. Duhovniški poklic je v njem zorel že od zgodnjih otroških let, ko je ob takratnem župniku Karlu Babniku doživljal, kaj pomeni z veseljem biti duhovnik. Domači so njegovo odločitev sprejeli z razumevanjem in veseljem. V malem semenišču v Vipavi Domžalski slamniki Osem let je od takrat, ko sem leta 2002 pozvonil pri Jožici Košak v Domžalah z željo, da mi naredi nekaj slamnikov za nagradno igro na takratnih radijskih počitnicah na Hvaru. In jih je. In priznati moram, da so po osmih letih še ravno tako lepi in predvsem v tej vročini uporabni kakor takrat. Tokrat sem v objektiv v Primoštenu ujel upokojenega nadškofa msgr. Alojza Urana, ki z veseljem uporablja reklamni slamnik radia Ognjišče, saj je poleg tega, da je nekaj posebnega, zelo uporaben in ne nazadnje lep. Zato se čudim, da je obrt, ki ima prihodnost, saj se slamniki nosijo še sedaj, le da so kitajski in ne vem še kakšni, v Domžalah zamrla. imamo Joži. Še sreča, da djd je končal gimnazijo, po vojaščini pa je dve leti študiral bogoslovje v Ljubljani. Potem_ je na predlog nadškofa dr. Alojzija Šuštarja v Rimu nadaljeval študij, ki ga je zaključil z doktoratom iz osnovne teologije. Leta 1985 je imel na Homcu novo mašo. Po vrnitvi iz Rima, leta 1990, je bil najprej dobro leto kaplan v Mostah in Fužinah v Ljubljani, potem je za šest let prevzel službo ravnatelja Bogoslovnega semenišča. Sledilo je osemletno župnikovanje v Grosupljem, potem pa je bil še dve leti župnik v župniji Ljubljana - stolnica. Sedaj je že tretje leto spet rektor ljubljanskega semenišča. Obenem opravlja še službo kanonika in arhidiakona III. arhidiakona-ta, kamor spadajo dekanije Kamnika, Domžale, Litija in Zagorje. Čeprav je njegovo delo zelo raznoliko in odgovorno, pravi, da ga vedno opravlja z veseljem in zaupanjem, da mu je Gospod vedno blizu; ne samo v veselju in us_pehih ampak tudi v preizkušnjah. Želimo mu, da bi ga Gospod še naprej podpiral in blagoslavljal. J. Š. posebej ponosni, saj so razviti z njihovim znanjem, znanjem slovenske medicinske stroke, izdelani so na slovenski opremi in vgrajen je slovenski med. Z veseljem tudi povedo, da je imela pri razvoju tega izdelka pomembno vlogo strokovnjakinja in sodelavka, dr. Marjetka Kralj Kun-čič, ki je nedavno doktorirala na biotehniški fakulteti na področju mikrobiologije. O novi ponudbi predsednik družbe tudi pove: »Medicinski program smo sklenili razširiti s ponudbo medicinskih pripomočkov in od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pridobili koncesijo. Medicinske pripomočke bomo prodajali v naši Beli štacunci, ki letos praznuje 20-letnico obstoja. Do sedaj smo v njej prodajali pretežno izdelke širo- HELIOSOV SKLAD ZA OHRANJANJE ČISTIH SLOVENSKIH VODA "V Še za obnovo petih vodnih virov Helios Domžale tudi letos skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor ter občinami, izbranimi na javnem razpisu Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, nadaljuje z obnovo vodnjakov. Vrednost razpisanih sredstev za leto 2010 znaša 21.200 evrov, od tega je za vodnjake namenjenih 17.000 evrov, 4.200 evrov pa osnovnim in srednjim šolam za idejne zasnove vodnih učnih poti. V 12 letih je bilo obnovljenih 64 vodnjakov v 57 občinah po Sloveniji ter izdelanih 20 idejnih zasnov vodnih učnih poti. Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda se financira iz deleža prodaje Heliosovih okolju prijaznih premazov. Vodja sektorja za vode na Ministrstvu za okolje in prostor dr. Darja Stanič Racman, je ob podpisu pogodb poudarila, da je to dolgoletni prispevek k varovanju in ohranjanju čistih voda in s tem naše narave ter tudi ohranjanje bogate kulturne in naravne dediščine. Poudariti je treba, da projekt povezuje vse tri partnerje; državo, gospodarsko družbo in lokalno skupnost in da gre za najbolj uspešno obliko ozaveščanja, ker se ta zgodi na osebni ravni. Občine i© / Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police Klimatske naprave »strokovna montaža« KLANE D.O.O. Kajuhova 15 1235 Radomlje 05 1/3 13-098 www.klane.si LEKARNA VIR (DVAKRAT) SLOVESNO PRAZNOVALA 7. ROJSTNI DAN Nagrajenci Dragica, Roman in Nevenka ke potrošnje, v zadnjih letih pa tudi obvezilni material in izdelke drugih proizvajalcev. Na razpolago bo preko 1.800 izdelkov, katerih izbiro bo svetovalo naše strokovno osebje, moč jih bo kupiti tudi na naročilnico Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.« Postopek pridobitve koncesije je bil dolgotrajen, preurejena specializirana trgovina za medicinske pripomočke pa bo po mnenju Janka Velkavrha v korist širokega kroga kupcev v bližnji in širši okolici To-same. Zato dobrodošli v »Tosamini beli štacunci« na Viru, ki ji je nekaj pozdravnih besed na prvem koraku njene poti med kupce zaželel tudi župan Občine Domžale, Toni Dra-gar. V. V prejšnji številki Slamnika je LEKARNA VIR, Vir, Čufarjeva 23, povabila bralce k nagradni igri, kjer je bilo treba ugotoviti, na kateri vir-ski ulici se nahaja omenjena lekarna. Hkrati je lekarna, ki jo vodi konce-sionarka Blanka KOS, mag. farm. vse obiskovalce, ki so jih obiskali 2. julija 2010 - ob 7. rojstnem dnevu, podarila tudi pinceto za odstranitev klopa. Zaradi tiskarskega škrata so obiskovalci Lekarne Vir njen 7. rojstni dan praznovali tudi 12. julija in bili seveda navdušeni nad še enim darilom. Z nagrajenci nagradne igre smo se v Lekarni Vir srečali 14. julija 2010. Gospa Blanka je nagrajence tudi pogostila, vzeli pa smo si tudi čas za pogovor, v katerem so vsi trije lekarno pohvalili. Prvonagrajena Dragica Korant z Vira se je razveselila izdelkov iz linije Alfreda Vogla, ki pod geslom Spoznajte svežo moč narave ponuja številna zdravila iz svežih zdravilnih rastlin za različna področja naravnega in zdravega življenja. Roman Učakar iz Domžal je kot drugonagrajeni prejel izdelke sončne linije ESI: kremo s faktorjem 30 in kremo po sončenju s kokosom, Nevenka Semeja iz Doba pa se je razveselila izdelkov podjetja FIDI-MED: multivitaminskega sirupa, šumečih tablet z magnezijem in žvečljivih tablet s kalcijem. Vsi trije so domov odšli tudi z že omenjenimi pincetami za odstranitev klopov. Ob koncu obiska je mag. Blanka Kos še enkrat čestitala nagrajencem, hkrati pa ponovno izrazila željo, da bi tudi na Viru dobili zdravnika, saj prostori v okviru Lekarne Vir, ki vas tudi v septembru pričakuje vsak dan med 7.45 in 19.15 ter ob sobotah od 7.45 do 12.15, omogočajo ureditev splošne ambulante. Nagrajencem tudi v imenu uredništva iskrene čestitke! V. NEDELJA, 8. AVGUST 2010 Planina Šipek odeta s partizanskimi prapori uspešno pripravljajo projekte obnove vodnjakov in tudi same financirajo večji delež obnov ter tako kažejo, da jim ni vseeno zanje. Tovrstna sodelovanja so dobra praksa ozave-ščanja in približevanja okoljskih tem lokalnim prebivalcem, predvsem pa mlajšim, ki so tudi povezani s projektom. Projekt je vzpodbuda in pomoč, da lahko nekaj skupaj naredimo in spremenimo in ohranimo zanamcem. Heliosov sklad se financira od deleža prodaje okolju prijaznih Heliosovih premazov na vodni osnovi znamk Bori, Ideal in Tessarol. Od vsakega prodanega litra okolju prijaznih premazov označenega z »ribico v soncu« gre v sklad 0,25 evra. V. Na planini Šipek med Blagovico in Špitaličem je bila 6. avgusta 1943 ustanovljena VI. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Slavka Šlandra. Namen njenega delovanja je bil onemogočanje nemškim okupacijskim enotam uporabo prometnih zvez v Črnem grabnu, Tuhinjski dolini in Zgornje Savinjski dolini, od ustanovitve do končnih bojev z nemškim okupatorjem na Poljani na Koroškem maja 1945. Brigada je ob ustanovitvi štela okoli 750 borcev, ki so bili razvrščeni v I. - Savinjski, II. - Zasavski in III. - Kamniški bataljon. Vojaška neizkušenost in slaba oboroženost sta brigadi otežila izvedbo njene prve naloge - prebitje na Dolenjsko v sestavo XV. divizije in sodelovanje v akcijah ob pričakovani kapitulaciji Italije. Prvi boji Šlandrove briga- de so potekali že avgusta 1943 na Moravškem. V spomin na SNOUB VI. Slavka Šlandra je bila 8. avgusta 2010 ob 11. uri slovesnost ob 67. letnici njene ustanovitve. Slovesnosti so se udeležili člani ZB iz Domžal in vseh okoliških krajev, govornika sta bila župan Občine Kamnik Tone Smolnikar in župan Občine Gornji Grad Stanko Ogradi. Ob pevskem nastopu Solidarnosti iz Kamnika in recitacijah mladih so zaplapo-lale partizanske zastave in prapori območnih in krajevnih borčevskih organizacij, z minuto molka pa so se prisotni poklonili tudi spominu na nedavno preminulega borca Šlandrove brigade, mitraljezca in harmonikarja Boža Matičiča, ter položili venec k spomeniku. Tekst: Erna Žabjek Foto: Peter Škufca IO. SEPTEMBER 20I0 domžale 15 vabi na soočenje list in političnih strank, kjer bomo spregovorili predvsem o življenju mladih v Domžalah Kaj lahko politiki naredijo za kvalitetno življenje mladih Domžalčanov in Domžalčank? Kaj lahko naredijo za kvalitetno življenje vseh generacij? Sreda, 22. september 2010 ob 18.30 uri v knjižnici Domžale. ob 17. uri - delavnica; potrebe mladih v Domžalah ob 18.30 - soočenje političnih predstavnikov v Domžalah Vabita Mladinski svet Domžale in Knjižnica Domžale! Informacije: msdomzale@gmail.com Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale Ljubljanska cesta štev. 58, 1230 Domžale Telefon: 01 722 66 70; 041 727 873 E-pošta: univerza.lipa@volja.net lipa.domzale@t-22.net V Lipi, navkljub zrelim letom, znamo ohranjati mladost v duši. Pridružite se nam v: • tečajih vseh svetovnih jezikih, • zanimivih predavanjih z zgodovinsko, kulturno in družboslovno vsebino, • oblikah literarnega, likovnega in keramičarskega ustvarjanja, • pri izdelavi punčk za Unicef, • šoli računalništva in tečajih računalništva, • oblikah športa in rekreacije: pohodništvo, kolesarstvo, telovadba, joga za starejše, • oblikah skrbi za zdravje: nega in masaža, predavanja, razgovori, • za dom in družino: ročna dela, kuhanje, aranžiranje cvetja; • razgovori in meditacije, • plesna srečanja: ples v skupini, trebušni ples, ples dvojic, • strokovni izleti. Vpis v vse oblike od 1. do 20. septembra 2010 ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure PRIDRUŽITE SE NAM, ŽIVLJENJE JE LAHKO ZANIMIVO, LEPO IN BOGATO! Ustvarjalni natečaj . I -■ I -T ifli.-f;.': I,-.. ■ 7. ■ /i likovfii SRCE DOMŽAL ' 9 literarni fgtogr^fski z DbtuttnjEin in doïivEjinÎEin se poMciite ! hri^i^in' Oddaja del do 21.9.2010 na naslov ř>HiF ivïcritiikti 'Pr'riç ii r-fdi'Eiaram'V'iik'jvifrti fcú>i«|iM'íiL' PETER VERBIC - KANDIDAT ZA ZUPANA Spremenimo Domžale na bolje Swtrtfiía iihçNUil Peter Vcrbiť -t .tSTAZA |>O.M?,Al,ť S Petrom Verbičem, kandidatom za župana Domžal sem sem pogovarjala o njegovih dosedanjih dosežkih in programu, ki ga je pripravil, če bo izvoljen za župana Večina Domžalčanov vas pozna kot uspešnega podjetnika. Uspešni tudi kot občinski svetnik, pa čeprav v opoziciji ...?! Zatrjujem, da sem, saj mi je uspelo izpeljati kar nekaj projektov, kjer sem direktno sodeloval ali posredoval, predvsem za izboljšanje varnosti občanov in občank: Se pred mojim mandatom, sem se aktivno vključil v reševanje problematike železniških zapornic na prehodu v Depali vasi, kjer je bilo kar nekaj smrtnih žrtev, čeprav so mi nekateri očitali populizem. Rezultat te akcije je bil, da je Depala vas dobila zapornice na dveh železniških prehodih. Omogočil sem ureditev Solske ulice pri osnovni šoli Jarše (obnovo ograje sem tudi sam financiral), obnova Kamniške ceste, vožnja osnovnošolcev iz Bišč do oŠ Dragomelj, ureditev dela Slomškove ceste, postavitev večjega števila prometnih znakov itd. Veliko mojih svetniških pobud pa žal ni bilo sprejetih, kot npr.: odprtje pisarne za pridobivanje evropskih sredstev, oprostiti podjetnike pri novogradnjah plačila občinskih prispevkov, z namenom, pridobiti nove investitorje in s tem zagotoviti nova delovna mesta, dogovor s podjetjem TUŠ, kot investitorjem , subvencije organizatorjem prireditev .... saj so Domžale med vikendi premrtvo mesto. Kaj bi v prvi vrsti po vašem programu storili za center Domžal? Kot župan želim delovati vsebinsko in ne ideološko, saj Domžale potrebujejo pravo vizijo razvoja, da pridobijo dodano vrednost in nova radio hit V soboto, 18. in nedeljo, 19. septembra 2010, bo v centru mesta Domžale spet živahno, saj bosta potekala tradicionalna sejemska dneva, ki ju organizira Radio HIT. Tudi letošnje HIT-ovo sejmarjenje pomeni pomembno popestritev življenja, na njem pa se bo v okviru Komisije za turizem Občine zeleni delovna mesta, zato na prvo mesto postavljam pridobitev investitorjev za ureditev mestnega jedra. O rekonstrukcij » Vele«, se konkretno že pogovarjam z predstavnikom podje-tjaTuš. Meščanom je potrebno zagotoviti prijetne »kotičke«, kjer bodo svoj mir in razvedrilo našle družine, kjer se bo zabavala mladina, kjer se bodo aktivno predstavljala in delovala kulturna in umetniška društva. Vse to bo dalo Domžalam dušo in vzpodbudilo družabno življenje. V mestu se morajo povezati tudi peš poti in urediti krožišča, pločniki, kolesarske steze. Da povzamem z enim stavkom; meščanom Domžal je potrebno zagotoviti kulturno, športno in zabavno življenje. Glede razvijanja družinskih športnih aktivnosti, je potrebno preko peš poti iz mestnaga jedra povezati mesto s Sumberkom - »ze-enimi pljuči Domžal« in na vrhu vzpostaviti prireditveni prostor, ki bo namenjen družabnim in kulturnim prireditvam, poleti morda kinu na prostem itd. Velik pomen pripisujem ureditvi kompleksa SPB, ki je del mestnega jedra in zdaj klavrno propada. Ureditev prehodov, dodatnih osvetlitev, h površin za kompleksom in a novih parkirišč nad tiri mu do povrnila prvotni pomen in stanovalcem omogočila prijetnejše bivanje. Poudarjam, da imamo na listi, Peter Verbič - Lista za Domžale, ki kandidira za Občinski svet strokovno ekipo uspešnih managerjev, podjetnikov, arhitekta in kulturne delavce, ki so strokovnjaki na svojem področju. Rezultati njihovega dosedanjega dela posegajo po najboljših referencah. Če prav razumem, je velik del vašega programa, ki ga želite udeja- njiti tudi podpora obrtnikom in podjetnikom. Kaj jim ponujate, če boste izbrani za župana?! Obrtnikom bi zagotovil gradnjo micro obrtnih con, predvsem tam, kjer imajo obrtniki sami zemljišča in se lahko združujejo z drugimi. Oprostil bi jih plačila prispevka za komunalno opremljanje, kar je pomembno pri pričetku delovanja ali širitve dejavnosti. Pridobil bom investitorje za izgradnjo turistično zabavnih projektov, kot je na primer zabaviščni park, ki bi bil primeren na lokacija IC Zelo-dnik, saj se izgradnja IC Zelodnik vedno bolj odmika. Vsekakor bi projekt odprl mnoga delovna mesta, z njim pa bi svoje delovanje nadgradila turistična in kulturna društva, ki sedaj z omejenimi sredstvi tudi omejeno delujejo. V končni fazi se je že cesar vozil po tej povezovalni poti od Dunaja proti Trstu. To lahko izkoristimo tudi danes in s tem projektom ljudi privabimo, ki se sedaj vozijo mimo nas. Med prioritetno zastavljenimi cilji je tudi nameniti sredstva iz proračuna, ki bodo namenjena investicijskemu vzdrževanju šol in vrtcev. Zelim, da smo občina, ki podpira nova znanja, zato bi v gospodarstvo aktivno usmerjal vse srednješolce, ki že vedo, da bodo doma nadaljevali podjetništvo ali ga odprli. Pripravljenih imam kar nekaj projektov, ki so vzpodbudno naravnani za sodelovanje. Glede na število priseljencev, se še vedno soočamo s prostorsko stisko v vrtcih. Mnogi so potrebni prenove. Ne vem, zakaj se toliko komplicira okoli koncesij, ta postopek bi moral biti enostavnejši, saj rešuje mnoge probleme. Podobna slika o obnovah in gradnjah je pri osnovnih šolah. Razen šole v Dragomlju nismo zgradili nobene nove. Srednja šola nujno potrebuje telovadnico. To je bilo na prioriteti že v tem mandatu, vendar se ni zgodilo nič. Tudi starejši občani kot otroci otroci potrebujejo posebno pozornost. Nov dom ali dodatna infrastruktura, ki jim izboljša bivanje je nujna. Potrebno je dati prednost našim občanom pri sprejemanju v dome starejših občanov. V kratkim bo prišel v Domžale na moje povabilo predsedsednik evropskega združenja društev upokojencev Dr. Karel Blecha (bivši avstrijski notranji minister), kateri bo predstavil poglede na pokojninsko reformo in ustanavljanja SENIOREN klubov in možnosti sodelovanja in srečevanja naši in avstrijskih društev. Kot vidite, je še veliko za postoriti. Veliko je še odprtih projektov. Sam gledam na to s podjetniške plati in imam natančno izdelano vizijo in strategijo, kako bi to izpeljal, da SPREMENIMO DOMŽALE NA BOLJE. Me veseli in upam, da boste imeli to možnost. Marjetka Kastner 18. IN 19. SEPTEMBRA 2010 BO SPET VESELO V SREDIŠČU MESTA Hitovo sejmarjenje 2010 Domžale predstavilo tudi kar nekaj društev, rokodelcev, ogledali si boste lahko kulturno dediščino ter s seboj odnesli nova informativno turistična gradiva, seveda pa bodo, kdaj pa niso, tudi številne stojnice, kjer zanesljivo ne bo manjkalo številnih kupcev, kot ne bo manjkalo nagradnih iger, tekmovanja v kuhanju pasulja ter drugih tekmovanj in presenečenj. Poglejmo najbolj zanimive nastopajoče: v soboto: Plesna šola Akademija iz Domžal, Baletna šola Balerina, glasbene skupine Sicer, Viharnik, Svetlin, rap skupina Studio Riba, Pero Di-mitrijevič, Nino, zvečer pa bo nastopila Tanja Žagar s skupino Allegro. V nedeljo: ob 9. uri se začne otroški program in dopoldanske delavnice Tady, sledi nastop Godbe Domžale in predstavitev delovanja Plesnega kluba Miri, nato bodo nastopile Foxy teens in David Grom, predatavili se bodo borilci iz kluba Mladi boksar Dob, nato bodo zaigrali Leteči muzikanti in skupina 4Given, zaplesala bo plesna skupina Shakti KUD Bayani, pred zaključkom tekmovanj na sejemskih igrah pa boste prisluhnili duu Veselič s pevko Nino Janžekovič. Preživite prijetna dva sejemska dneva. Pustite se razvajati in bodite prepričani, da to še ni vse. Presenečenja vas še čakajo. 16 domžale IO. SEPTEMBER 20I0 DOŽIVETJE ZA VSO DRUŽINO Čarobni dan v Arboretumu Volčji Potok Organizatorji letošnjega čarobnega dne v Arboretumu Volčji Potok so se resnično potrudili, da je v njegovem okviru prav vsak našel nekaj zase: najmlajši priložnost za igro in veselje; malce starejši možnost za sprehode, srečanja z naravo, tudi za ples in zabavo; starši za druženje in veselje ob pogledu na svoje otroke; starejši pa za spomine na dneve, ko so bili mlajši. Vsi skupaj so našli priložnost, da se ob prijetnem druženju s čudovito naravo, pridružijo humanitarnemu cilju: več kot 100 otrok iz socialno ogroženih družin bo lahko obiskalo različne športne, glasbene, jezikovne in ustvarjalne tečaje za razvijanje svojih talentov. Tako so se vsi počutili srečne, saj je navadno pomoč drugemu največja sreča za tistega, ki pomoč daje, hkrati pa jim je dan olepšal tudi rek znanega Alberta Einsteina, ki sem ga prebrala na začetku ličnega vodnika po ČAROBNEM DNEVU: »Samo dva načina sta, kako živimo svoje življenje. Eden je, da se nam nič ne zdi čudežno, drugi pa, da bil čudež prav vse.« Vsi številni obiskovalci, ki so bili 29. avgusta 2010 v Arboretumu Volčji Potok, bi vam potrdili, da je bilo tega dne čudež prav vse. Glede na socialno naravnanost pravzaprav ni bil čudež, da sta se občini Domžale in Kamnik odločili, da sta tokrat sponzorja omenjenega dne in tako prispevata za humanitarni del prireditve, ki se je pričela ob 10. uri z godbo in mažoretkami, nadaljevala pa s plesom in pesmicami, Pepi-jem in njegovim gnezdom, mladimi glasbenimi upi in talenti, ki so lahko zaploskali svojim velikim vzornikom Alenki Gotar, Nuji Derendi, Nataliji Vrboten, Manci Špik, pa tudi mladi pevki Ajdi Stini Turek. Vmes je bila vrsta drugih priložnosti za zabavo in prijetne trenutke, ki smo jih doživljali ob rojstnodnevni torti z eno svečko, pa igrani glasbeni pravljici Janeza Bitenca Pot k soncu, zaplesali so lumpiji, predstavile so se številne plesne skupine iz naše občine, mlade je presenetil Zlatko, vsi skupaj pa so navdušeno pozdravili tudi govornike, med katerimi je bila tudi Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale. Pa to še ni bilo vse, saj je bilo nastopajočih preveč, da bi na- Prestolnica vabi na 10. ^festival za tretje življenjsko obdobje šteli vse, ki so nastopili v okviru ČAROBNEGA DNE in predstavljali prijetne načine, kako preživeti prosti čas in se v njem zabavati. Za prijetno presenečenje je poskrbela tudi skupina Kontrabant. Posebej imenitno pa so se mladi in večji obiskovalci počutili ob obisku posameznih čarobnih dežel, kjer so jih pričakovali pravljični junaki od Pike Nogavičke, do Rdeče Kapice, Čebelice Maje, manjkali niso niti Peter Pan ter Janko in Metka, če pa je preostalo še kaj časa, so se pridružili čarobnim dogodivščinam, se čarobno »dogajali« v lesenem amfiteatru ali razmišljali, kako drugo leto spet pridejo pogledat dinozavre. V letošnjem projektu je sodelovala tudi Zveza prijateljev mladine Domžale. Lahko bi zapisala še tisoče lepih be- sed, ki so bile TISTEGA ČAROBNEGA DNE izrečene v Arboretumu Volčji Potok. Pa jih ne bom, saj vse povedo strnjene v en stavek: bilo je lepo, veselo, polno pozitivne energije, tudi plemenito in humano, nepozabno lin prijetno, predvsem pa je bilo čarobno za vse, ki so prišli, tudi za tiste, ki jim je tokrat ena vstopnica omogočila, da je cela družina občudovala arboretum in se veselila. Hvala, organizatorji in nasvidenje na ČAROBNEM DNEVU 2011, z letošnjega pa le še prijazno voščilo organizatorjev, kateremu se pridružujem tudi podpisana: Novo šolsko leto je pred vrati - vstopite vanj nasmejani in naj bo vsak vaš dan - ČAROBNI DAN! Vera Vojska S kaligrafijo v svet ornamentov Jožeta Karlovška Že tretjič so se konec avgusta 2010 v kavarni Veronika v Kamniku zbrali ljubitelji lepe pisave in pisanih vzorcev. Kaligrafinja in oblikovalka Katarina Rojc je svoje znanje in ljubezen do estetike pisanja prenašala na številne udeleženke, med umetniškim ustvarjanjem pa se je razvilo tudi zelo prijetno vzdušje. Zaradi velikega zanimanja bo kaligrafska delavnica odslej v kavarni tradicionalno, vsako drugo soboto v mesecu. Katarina vas prijazno vabi 11. septembra, od 9. do 11. ure, ko bo Kamnik v znamenju narodnih noš, zato bo tudi delavnica kaligra-fije obarvana arhaično in tradicionalno slovensko. Spoznali bomo slovenske ornamente, kakršne je risal Jože Karlovšek. Se zavedate, da vaš podpis veliko pove o vas? Če si želite polepšati vaš ročni podpis, vabljeni na delavnico 9. oktobra, od 9. do 11. ure. Naslov delavnice: S podpisom do poslovnega uspeha. Obisk delavnic je brezplačen. Vabljeni v svet estetike in lepe pi- Katarina Karlovšek Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 24. septembra 2010. Letošnjo jesen bo v hramu kulture v prestolnici spet prekipevalo od veselega dogajanja. Med 29. septembrom in 1. oktobrom se bo zopet odvijal Festival za tretje življenjsko obdobje, ki bo letos že deseto leto zapovrstjo povezoval generacije. Organizatorji festivala napovedujejo pester program in razstavo, na kateri bo vsakdo našel nekaj zase. Posebnost letošnjega festivala je mednarodna udeležba, saj bi organizatorji želeli sporočilo o medgene-racijskem sožitju razširiti tudi preko meja države in s tem vzpodbuditi vseevropsko gradnjo družbe strpnosti in sožitja. Na festivalu pričakujejo več kot 140 razstavljavcev, ki bodo v tematskih parkih predstavili svojo ponudbo namenjeno kvalitetnejšemu preživljanju jeseni življenja. Na dveh odprtih odrih se bo na več kot 200 kulturnih dogodkih predstavilo 2.500 nastopajočih, vseh starosti in iz vseh koncev Slovenije. Med drugimi je svojo udeležbo potrdil tudi KUD B.A.L. Iz Domžal, v sklopu katerega se bo predstavila Ajda Sti-na Turek, ki je pri dvanajstih letih postala ena od dveh superfinalistk na prvih slovenskih karaokah. Od takrat se udeležuje vseh najstniških pevskih festivalov in tekmovanj. Priložnost jo boste imeli slišati na odprtem odru festivala. K sodelovanju so bili vabljeni tudi otroci in mladi, katerih likovni, literarni, fotografski in raziskovalni izdelki bodo predstavljeni na samem festivalu v Cankarjevem domu. Posebna priznanja bodo podeljena posameznikom, ki s svojimi dobrimi deli premoščajo prepad med generacijami. Na tridnevni konferenci bo tekla beseda o Revščini in socialni izključenosti, kar je tudi rdeča nit celotnega festivala. Za vse željne zborovske pesmi, pripravljajo 10. Srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije in Revijo zamejskih pevskih zborov, kjer se bodo predstavili pevci iz Italije, Avstrije in Madžarke. Večer pesmi in plesa pa je namenjen vsem ljubiteljem ljudske glasbe. Udeležite se okrogle mize slavnih starejših, doživite slavnostno odprtje in zaključek festivala in pridite vzpodbujati nastopajoče iz vašega kraja. V sodelovanju s Slovenskimi Ze-leznicami bo 10. Festival za tretje življenjsko obdobje še dostopnejši. Skupine šestih upokojencev se bodo lahko na festival in domov z vlakom odpeljale po posebej ugodni ceni. Za dodatne informacije se obrnite na vaše lokalno društvo upokojencev. Pridite na 10. Festival za tretje življenjsko obdobje in se prepustite veselemu medgeneracijskemu vzdušju! Več o festivalu najdete na spletni strani www.f3zo.si. Naj ne mine dan brez knjige Mavrica z najmlajšimi že 40 let S 1. septembrom se prične poleg šolskega tudi veroučno leto in ob tem se sprašujemo, kaj vse naj omogočimo našemu nadebudnežu, ki je pravkar stopil prvič čez prag šolske in veroučne učilne, da mu bo to tudi prav prišlo. Ze štirideset let nas, ja, tudi avtorja tega zapisa in v njo še sedaj rad pogledam, spremlja Mavrica, revija za otroke. Seveda je v teh letih doživela že mnogo sprememb, vendar je njen namen vedno isti, poučevati, raziskovati in spoznavati. Tako v njej vsak najde nekaj zase in to že celih 40 let. In kaj lahko tokrat ireberemo v septembrski izdaji? godba Srečni kraljevič nam govo- zr ri o dobroti in sreči, ki jo doživita, preko stripa spoznavamo življenjsko pot Vincencija Pavelskega, učimo se pesmi, spoznamo zmagovalce prvih mavrično-katehetskih iger iz leta 2009/2010 iz Gorij, se seznanimo z pomenom prijateljstva, s tem, kaj vse so počeli na Mavričnih počitnicah, se preko besed blaženega Slomška spoznavamo z zakramenti in zakra-mentali, preberemo lahko zgodbo o materi Tereziji iz Kalkute, ki bi v teh dneh praznovala 100 let, seveda na manjka križank in tudi kuharski navdušenci najdejo svoje nove ideje v njej. djd Tokrat predstavljam knjige različnih založb. Izšla je izjemno bogata znanstvena monografija POSTOJNA UPRAVNO IN GOSPODARSKO SREDIŠČE. Idejo zanjo je dal župan Občine Postojna J. Verbič in zajema čas od srede 18. stoletja do danes. Pri nastajanju dela je sodelovalo mnogo strokovnjakov z različnih področjih, ki so globoko posegli v arhive, pri čemer so sodelovali tudi Primorski arhiv Koper in Notranjski muzej. Delo prinaša čez 550 ilustracij in fotografij, analizirana so imena naselij, predstavljena je zgodovina in etimologija. Založba ZRC je izdala bogato delo OKRA VRATA MED SREDOZEMLJEM IN SREDNJO EVROPO avtorjev Jane Horvat in Alme Bavdek. O knjigi beremo naslednje: »Čez Razdrto že od davnine potekajo povezave med severnim Jadranom in Apeninskim polotokom na zahodu ter Balkanom in srednjim Podonavjem na vzhodu. Prelaz Razdrto se je v pozni prazgodovini in zgodnji antiki imenoval Okra in enako ime je nosila gora nad njim. Na območju prelaza Razdrto poznamo več najdišč iz bronaste dobe. Postojanki Mandrga in Preval na Razdrtem s konca 2. in prve polovice 1. st. pr. Kr. nista prostorsko povezani z nobeno obstoječo do-morodno naselbino in tudi v drobni materialni kulturi ne kažeta stikov z okolico. Ostanke lahko razložimo kot sled rimskih potnikov, ki so se na Razdrtem ustavili za krajši čas, ne gre pa za obsežnejšo naselitev iz območja Italije. V drugi polovici 1. st. pr. Kr. ali v avgustejskem obdobju je bila čez prelaz zgrajena cesta, nasuta s peskom. Ob njej so ležali ostanki stavbe. V 1. st. po Kr. je bil tranzitni promet preusmerjen z Razdrtega na Hrušico. Antični literarni viri po 1. st. po Kr. poti čez Okro ne omenjajo več, arheološki sledovi na Razdrtem po sredini 1. st. po Kr. so izredno skromni.« Knjiga OBVLADOVANJE NEMIRNEGA UMA je izšla pri Društvu za kvaliteto življenja Mlaj. V knjigi Phyllis Krystal pojasnjuje, kako pogosto si dovolimo, da nas naše želje ujamejo v past. To dogajanje enači z obnašanjem opice, ki zgrabi polno pest sladkarij v posode z ozkim vratom. Tako nemiren - impulziven, radoveden, nepotrpežljiv in s čuti zapeljan um postane ječa. Z obvladovanjem nemirnega - opičjega uma, s preseganjem pohlepa in želja najdemo pot, da se osvobodimo materialnega sveta in vstopimo v svet transcendence. Avtorica nam v zanimivi in praktični knjigi skupaj s tehnikami samorazvoja predstavi tudi uvide in izreke Sai Babe, beremo v predstavitvi knjige. NE ZNAM SHUJŠATI je knjiga, po kateri bodo posegli mnogi. Izšla je pri založbi Tuma. Odvečni kilogrami so vedno nadležen problem. » .it-;: MOČ INTELIGENCE NOVI RANGE ROVER SPORT 2011 SUMMIT AVTO lA^O- -fitmfi Flajšmanova 3,1000 Ljubljana, tel.: 01 25 25 125, www.summitavto.si V knjigi lahko preberemo nasvete, kako hujšati po znani in priljubljeni Dukanovi dieti. Dieti danes sledi že kar 1,5 milijona Francozinj, njene pristašice pa so tudi zvezdnice, kot sta Gisele Bundchen in Jennifer Lopez. Francozinje se lahko za svojo suhljato postavo zahvalijo posebni dieti, katere avtor je dr. Pierre Dukan,_ ki je tudi napisal knjigo. BITI ČLOVEK POMENI NAJTI SMISEL je delo, ki je izšlo pri založbi Novi svet. Viktor E. Frankl je bil po poklicu psihiater in nevrolog. Ustanovil je "tretjo dunajsko šolo psihoterapije". Kot zdravnik je pomagal svojim pacientom na dunajski polikliniki, poučeval je na več kot 200 univerzah doma in po svetu, pisal strokovne knjige, ki so bile prevedene v mnoge jezike, v svojih predavanjih pa se je stalno zavzemal za temeljno svobodo, odgovornost in dostojanstvo človeške osebe. Slikanica ALI OTROKA PRINESE ŠTORKLJA? je izšla v treh delih pri založbi Novi svet. Prva je namenjena otrokom od četrtega do sedmega leta starosti - s primernim, neposrednim in privlačnim jezikom otrokom razlaga spolnost. Druga od 8 do 11 let in tretja mladostnikom od 12 do 15 let. Slikanice dopolnjujejo priročniki za starše in vzgojitelje, ki dajejo metodološke in pedagoške predloge, so v pomoč pri branju in ponujajo izhodišča za odprt in veder pogovor o teh vprašanjih. Avtorja Gianni in Antonella Astrei v delu STARŠEVSKE ZMOTE, ki je izšlo pri Celjski Mohorjevi druž-želita pomagati mnogim staršem, ki bi se radi učili, učili tudi na napakah in to so, lahko rečemo, vsi dobri starši, ki si upajo vedno znova zazreti v otroški obraz, se ob njem raznežiti in se iz njega naučiti česa čisto novega. (iz uvoda p. Christiana Gostečnika). Kdaj ravnamo prav in kdaj narobe? Knjiga ponuja izhodišča in primerjave. MISEL ZA VSAK DAN je delo Sv. Vincencija Pavelskega, ki je se je bil »oče ubogih«, ki je s tal pobiral otroke, puščene na ledenem pragu pariških cerkva, in jih zaupal skrbni negi sester. Vincencij, ki so ga pozneje imenovali »veliki svetnik velikega stoletja«. IZKLJUČENOST IN SOLIDARNOST je delo Pedra Opeke, slovenskega misijonarja z Madagaskarja, ki v knjižici prizadeto in nazorno spregovori o ubogih v tretjem svetu danes. Tatjana Kokalj je Abonma 10 // Dragoceno dožiuetje Gledališki Koncertni Conor McPherson Sijoče mesto MGL / drama Carlo Goldoni Nenavadna prigoda SNG Nova Gorica / komedija Ulrike Syha Zasebno življenje SNG Drama Ljubljana / romant. drama Vinko Moderndorfer Lep dan za umret Prešernovo gledališče Kranj / drama David Memet Bostonska naveza SNG Drama Ljubljana / komična drama Peter Quilter Dueti Slovensko stalno gledal. Trst / komedija Gledališki abonmaji: ORANŽNI - predstave predvidoma ob ponedeljkih ali torkih / RUMENI - predstave predvidoma ob torkih ali sredah / RDEČI -predstave predvidoma ob sredah ali četrtkih (možnost otroškegavarstva) / ZELENI -predstave predvidoma ob četrtkih ali petkih Glasbeno-scenski Jacob in Wilhelm Grimm Sneguljčica in sedem palčkov Slovensko mladinsko gledališče / gledališko-plesna predstava Mississippi Heat blues koncert Astropia z gosti večer tango glasbe in plesa Ettore Petrolini Chicchignola Gledališče Koper / komedija Lara Jankovič poje Ferija Lainščka: Na kožo zapisane zgodbe kabaret Večer baletnih koreografij baletni večer / Društvo baletnih umetnikov Camerata Academica (Srbija) Solistki: Ena Nina Kozmus / flavta Tanja Sonc / violina Barbara Jernejčič Furst mezzo-sopran (Slovenija) Gaiva Bandzinaite ^ klavir (Litva) ^Ê Godalni kvartet Minetti (Avstrija) JenoJandó / klavir (Madžarska) Karoly Moscari / klavir (Madžarska) Godalni kvartet Ebene (Francija) Ansambel Serenade ^ pihalni ansambel (mednarodna zasedba) Koncertni abonma: MODRI - koncerti predv doma ob torkih ali Filmski Beli trak / 2009 Režija: Michael Haneke Kar-brez-skrbi / 2008 Režija: Mike Leigh Metropolis / 1927 (nemški nemi film z živo glasbo, Mitja Reichenberg - klavir) Režija: Fritz Lang Prerok / 2009 Režija: Jacques Audiard Skriti zaliv / 2009 Režija: Louis Psihoyos Bombna misija / 2008 Režija: Kathryn Bigelow Ubil sem svojo mamo / 2009 Režiser: Xavier Dolan Praznični dan / 1949 Režija: Jacques Tati Vpisovanje bo potekalo v preddverju Tomčeve dvorane Kulturnega doma Franca Bernika Domžale (Ljubljanska 61, vhod z Ljubljanske ulice) In sicer vsak dan od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure (ob sobotah samo v dopoldanskem času). Vpis dosedanjih abonentov • od četrtka, 9. septembra, do vključno ponedeljka, 13. septembra - abonenti, kl želijo obnoviti svoj lanskoletni abonma; svoje stalne sedeže lahko obdržite le v tem terminu, kasneje to žal ne bo mogoče • sreda, 15. septembra - abonenti, kl želijo zamenjati svoj stalni sedež Vpis novih abonentov • od četrtka, 16. septembra, do vključno srede, 22. septembra Vpis abonmajev na daljavo Abonma lahko vpišete tudi na daljavo, plačilo pa Izvedete preko položnice ali preko Internetnih plačilnih poti. Vaše želje za podaljšanje abonmaja, spremembo sedeža ali za vpis novega abonmaja nam sporočite na elektronsko pošto jure@kd-domzale.si, več Informacij o tej obliki vpisovanjaabonmajev padobitetudi natelefonski številki 01/722 50 50. Varstvo za predšolske otroke obiskovalcev abonmaja Rdeči v Vrtcu Uršav Domžalah - od 19.30 ure do konca predstave. Potrebnaje najava varstva najkasneje en dan pred predstavo v upravo Vrtca Urša, tel. 729 86 00. Z nakupom abonmaja pridobite še druge ugodnosti: • brezplačno prejemanje mesečnega koledarja prireditev ter gledališkega, koncertnega oz. filmskega lista teden dni pred prireditvijo • možnost brezplačnega varstva predšolskih otrok v času trajanja predstav abonmaja RDEČI »10% popust pri ogledu ostalih prireditev v organizaciji KD Franca Bernika Domžale • vsak abonent gledališkega, koncertnega ali glasbeno-scenskega abonmaja bo prejel dve brezplačni vstopnici za ogled filmskih predstav • vsak abonent filmskega abonmaja bo Imel 40 % popust pri nakupu vstopnic za ostale filmske prireditve Kulturni dom Franca Bernika Domžale Upisouanje abonmajeu od 9. do 22. septembra. www.kd-domzale.si (01)722 50 50 18 kultura IO. SEPTEMBER 20I0 USPESNA DOMAĆA PREDSTAVA NA KULTURNEM FESTIVALU STUDENEC 2010 Naj svobodno sonce sije na vse narode sveta Letošnja domača uprizoritev najnovejše dramatizacije Finžgarje-vega zgodovinskega romana, ki je delo Romana Končarja, Pod svobodnim soncem, sledi splošni usmeritvi Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, da pripravlja uprizoritve del iz slovenske literarne zapuščine. Kot je bilo posebej poudarjeno na novinarski konferenci pred pre-miero, je uprizoritev Finžgaqevega romana dolgoletna želja režiseqa in predsednika društva Lojzeta Stražarja, ki mu je tudi tokrat uspelo, da je na osnovi Končarjeve dramatizacije, glasbenega prispevka prof. Tomaža Habeta, odličnega oblikovalca prizorišča Jožeta Napotnika in nastopajočih igralcev, pevcev in plesalcev ustvaril gledljivo predstavo, ki je navdušila vse. Hkrati pa, v to sem prepričana, v vsakem od obiskovalcem in obiskovalk ob delčku hvaležnosti za res čudovito predstavo, pustila tudi majčken opomin, da imamo (morda) svojo domovino, upoštevaje prednike in njihova ravnanja, premalo radi. Kot je povedal avtor dramatizacije, Roman Končar, je zvesto sledil vsebini Finžgarjevega romana, glede na že znane dramatizacije, pa je več poudarka dal pevcu Radovanu in grškemu trgovcu Epafroditu. Sicer pa smo se na premieri in vseh ostalih dvanajstih predstavah skupaj z igralci vrnili v čase Slovenov ter se še enkrat več prepričali, da se je potrebno bojevati ne le z orožjem temveč s srcem, v katerem moraš nositi srečo in pravico ter si tako zagotoviti življenje Začenjamo novo gledališko sezono 2010/2011. Kot že vrsto let, bo tudi v tej sezoni Kulturno društvo Jožef Virk iz Doba poskrbelo za živahno dogajanje v Kulturnem domu v Dobu s pripravo vrste gleda-liško-lutkovnih predstav. Za znanja in dogodivščin željnih malčkov, njihovih staršev, babic in dedkov bo pripravilo gostovanja kvalitetnih gledališč z gledališkimi in lutkovnimi predstavami in pravljicami. Z novo gledališko predstavo za otroke pa se bo predstavila tudi domača gledališka skupina. Vabljeni k vpisu ABONMAJA za otroke - GLEDALIŠKO-LUTKOVNI ŽIV-ŽAV Z vpisom abonmaja si dom: g ugodne cene zagotovite stalni sedež v dvorani Kulturnega doma v Dobu. V abonma bo vključenih 7 predstav. Predstave bodo ob nedeljah popoldne, enkrat mesečno. Seveda pa bodo vse predstave namenjene tudi obiskovalcem izven abonmaja. Veseli bomo, če se tudi letos srečamo v prijetni dvorani Kulturnega doma na Močilniku v Dobu. Za uvod v novo sezono se nam bo v nedeljo, 26. septembra ob 16. uri, predstavilo gledališče MINI TEATER Ljubljana z uspešnico PALČEK Informacije o vpisu abonmaja in rezervaciji vstopnic na tel.: 041/420 610. pr V pod svobodnim soncem. Na čudovitem prizorišču smo tako spoznavali glavne junake: v vsaki ponovljeni redstavi boljšega Svaruna - Jožeta unška, ki je tako s pojavo kot z odločno besedo pravi nosilec želje Slo-venov po svobodnem življenju. Iztoka - Matevža Malija, ki bi se nadvse rad naučil vojskovati po bizantinsko in se je pred nami iz vojaka preobrazi v pravega voditelja, katerega besede: »Na prodaj Sloveni nismo nikdar,« nismo pozabili. S svojo tamburico in petjem je bil Radovan, popotnik in pevec - Robert Vrčon, pravzaprav rdeča nit dogajanja in zelo bi ga pogrešali, če ne bi bil tak, kot je bil. Sledili smo prvim zapletom z Anti, kjer je s svojo vlogo Volka - antskega starešine pozitivno presenetil sicer stari znanec Studenca, Janez Hafner, ob njem naj pohvalim vse antske starešine. Pohvale veljajo tudi Hunom, predvsem Tunjušu, potomcu kraja Atila, ki ga je predstavil Konrad Pižorn in sicer tako dobro, da smo kar pozabili na njegove bolj vesele vloge. Bolj nežni del sta, vsaj kadar sta bila skupaj, predstavljala Rado -Sebastjan Sitar, ter njegova Ljubinica - Eva Majdič, ki pa sta v trših prizorih s svojo odločnostjo zelo ugajala. Skoraj pravi trgovec bi lahko rekli za odigrano vlogo grškega trgovca Epa-frodita - Zorana Potočana, ki je imel posebno vlogo pri reševanju Iztoka. S svojo sicer negativno vlogo si ni simpatij gledalcev pridobila Pia Brodnik v vlogi Teodore, je bila pa čisto prava in ravno prav hudobna bizantinska cesarica, ki ji ni mogel do živega niti bizantinski vojskovodja Azbad - Jure Sešek, ki ga velja tudi pohvaliti, posebej sem si zapomnila njegov boj z Iztokom, v katerem sta prikazala spodobno znanje mečevanja. Ob tem pa ne smem pozabiti na očarljivo pa vendar zelo odločno Marjeto Cerar v vlogi Irene, dvorjanke na bizantinskem dvoru, katere srce bije le za Iztoka. Sicer pa so bili pomembni prav vsi igralci, pevci in plesalci. Vsak bi manjkal v predstavi, če ga ne bi bilo, zato pohvala prav vsem. S tem pa pohval za Pod svobodnim soncem še ni konec. Velja namreč pohvaliti prav vse: od režiserja Lojzeta Stražarja, Jožeta Napotnika, scenografa - ni besed, s katerimi bi opisala njegovo čudovito sceno; Nado Slatner, kostumografinjo, ki vedno najde ravno pravšnje kostume. Scensko glasbo je napisal prof. Tomažu Habetu in ob tem zapisal, da je ustvarjanje glasbe sprejel kot izziv za spektakularno, mogočno, a hkrati tudi z izrazitimi karekternimi osebami izraženo glasbo. Njegov predlo da je projekt mogoče uresničiti z velikim simfoničnim orkestrom, zaradi finančnih možnosti tokrat ni bil uresničljiv, ostaja pa še možnost, da nekoč, glede na že postavljene osnove, prisluhnemo opereti Pod svobodnim soncem avtorja prof. Tomaža Habeta. Do tedaj pa se bodo v glasbenem delu Pod svobodnim soncem prepletali monumentalnost zborovskih delov, arhaičnost glasbe potujočega pevca Radova s tamburico, karakteristična modalnost DRAGOMELJ, v vaškem jedru prodamo več zazidljivih parcel velikosti od 600 m2 do 800 m2. Zemljišča so na sončni legi in imajo plačan komunalni prispevek. Informacije: Profundis d.o.o. Slamnikarska 3b, Domžale; Tel. 051 697 277 ali 041 733 783 ŠE VEDNO 10. POLETNI KULTURNI FESTIVAL STUDENEC 2010 Avsenikov večer Ljubitelji skladb Slavka in Vilka Avsenika so 26. junija 2010 v Poletnem gledališču Studenec res prišli na svoj račun. Ansambel Saša Avse-nika, kitarist Grega Avsenik, Ansambel Kranjci, glasbena skupina sester Trobec-Žagar in igralec Konrad Pižorn so ob prijetnem povezovanju TV-voditeljice Maje Oder-lap ustvarili nepozaben večer. Obiskovalci so uživali od prvega trenutka dalje. Starejši so obujali spomine in se ob posameznih skladbah zaustavljali ob dogodkih iz otroštva in mladosti, mlajši so občudovali posamezne virtuoze in se morda včasih tudi malce skrivnostno nasmihali ob pogledu na starejše, ki so vse skladbe pospremili z aplavzom in nestrpno čakali, ali bo tista skladba, ki jo imajo najraje, tudi. Pa so bile vse tiste najlepše Avsenikove skladbe, ki so jih mnogi znali na pamet in so jih sem in tja pospremili tudi s kakšno solzico -sreče seveda. To je bil resnično pravi Avsenikov večer, v katerem smo vsi uživali, posebej ob skladbah, pa tudi nastop igralca Konrada Pižorna - Kondija je prijetno zaokrožil koncert, ki je navdušil vse, ne le ljubitelje glasbe, s katero sta zaslovela Slavko in Vilko Avsenik po celem svetu. Mladi glasbeniki Ansambla Saša Avsenika, ki sicer delujejo šele od leta 2008, so s svojimi gosti na Studencu pokazali, kako glasba lahko ostane za vedno mlada in naša. Iskrene čestitke za res lep glasbeni večer! Vera Foto: Uroš Zagožen KUD Kontrabant - 14. etno rock festival Domžale 2010 Spodbujanje mlajših izvajalcev za ohranjanje, arhiviranje in poustvarjanje slovenske ljudske glasbe ter za ohranjanje tovrstne glasbe z območja Slovenije in Evrope, izmenjava glasbenih izkušenj med različnimi generacijami glasbenikov iz Slovenije in tujine pri ohranjanju etno glasbe, predstavitev najboljših izvajalcev etno in posodobljene etno glasbe, ponuditi kvalitetno slovensko glasbo vsem generacijam, utrditi in ohraniti prepoznavnost festivala pri poslušalcih iz Slovenije in tujine ter dati možnost predstavitve kvalitetnim, še neuveljav ronim Vilar igra kar deset instrumentov ter Dušan Zeleznikar, kitarist in pevec. S skupino se je predstavil tudi Bela Szomi Kralj, ki je z nj^mi v letu """9 posnel samostojni CD z naslo-1 Teh pesmi ne kaži svoji mami. cesarice Teodore in grškega trgovca Epafrodita, medtem ko imata Iztok in Irena kot znanilca novih časov lirično sodobnejšo melodiko. Vsak po svoje so k uspešnosti predstave prispevala koreografinja Sabina Selan, vodja predstave Franc Stražar, zborovodja Karel Leskovec, korepetitorka Marina Bohte Golob, Janez Mlakar, vodja razsvetljave, Rado Črne, ki je posnel učinke in glasbo, Ambrož Mlakar, ki je predvajal efekte, pa tudi Sašo Vene, ki je poskrbel za masko, Vesna Novina, ki je uredila lasulje, šepetalka Neva Lenarčič, pomočnik pri izdelavi scene Florjan Strmčnik, inspicientka Marta Majdič in tajnica režije Marija Kunaver, pa seveda tudi vse ostale, ki so kakor koli prispevali k odlični predstavi, ki ji ni manjkalo niti lektorice Rudenke Nabergoj, ki je v posebni izjavi zapisala: Delo z igralci, v glavnem gre za amaterje ljubitelje, je bilo ves čas tvorno; ti ki prihajajo na amaterski oder, so ne samo navdušeni nad igranjem, ampak imajo tudi spoštljiv odnos do jezika in se zavedajo sporočilne vrednosti odrskega govora. Čuvajte svoje svobodno sonce so bile zadnje besede mogočnega Svaruna, katerega sin Iztok ostaja priložnost, da po bratomorni vojni, do katere ne bi smelo priti, združi brate - vse narode sveta za skupno zmago proti Bizancu, ki ves čas igra umazano igro. Domača predstava, v kateri smo slišali tudi operne arije, videli ples in občudovali prav vsakogar, ki se v nekaj več kot dveh urah pojavi na sceni, izzvenela v zaključni pesmi, ki je ne bi smeli pozabiti: »Naj svobodno sonce sije na vse narode sveta ...« Pod svobodnim soncem je bil še en kulturni HIT poletja 2010, ki ga je ob koncu pohvalil tudi domžalski župan Toni Dragar in Kulturnemu društvu Miran Jarc Škocjan zaželel veliko uspešnih predstav tudi v prihodnje. Iskrene čestitke in nasvidenje na 11. poletnem kulturnem festivalu Studenec 2011! Vera Vojska Foto: Uroš Zagožen skupinam, ki igrajo žanr te glasbe, so le nekatere od usmeritev, ki jih Kulturno umetniško društvo Kon-trabant uresničuje ob vsakokratnem etno rock festivalu. Letošnji, že 14. po vrsti, je bil 27. avgusta 2010 in je privabil številne ljubitelje tovrstne glasbe, ki so lahko uživali ob novo nastalih zasedbah Bog Bards, Robeldule, Middle Fingers in Berimbau, navdušeno so bili sprejeti organizatorji KUD Kontra-bant, festival pa je zaključila skupina I.C.E. Festival je bil lepo sprejet, navzoči so uživali tako ob nastopih skupin kot spremljevalnih dejavnostih in se zanesljivo odločili, da pridejo tudi na naslednji etno rock festival, ki bo nadaljeval nit prijetnih druženj, začetih v letu 1996, za katere je idejo in pobudo dal vodja glasbene skupine Kontrabant Bela Szomi Kralj. Letošnji nastopajoči Glasbena skupina Bog Bards je bila ustanovljena v oktobru 2008 in je v navdušenju nad irsko tradicionalno glasbo našla skupno glasbeno pot, ki jo uresničujejo: brata Andrej (flavta, irska flavta in piščali) in Janez Drča (banjo, kitara, concertina), Jošt Otrin (bas kitara), Urban Zajdela (bodhran, žlice, vokal), Urška Savič (kitara) in vokalistka Tjaša Derstvenšek. Bend Middle finger so z resnimi nastopi začeli v letu 2009, prisluhnili smo jim predvsem po slovenskih in hrvaških klubih. V glasbeni skupini igrajo trije izkušeni glasbeniki z veliko kilometrine, ki jiih druži ljubezen do bluesa in rocka: Matjaž Strehar, Tomaž Majdič ter Ziga Kožar. Glasbena skupina Robeldule prisega na kombinacijo mladosti in izkušenosti. V njej sodelujejo: Lena Lan-na Szomi, pevka in flavtistka, Grega Samar, bobnar in pevec skupine, Hie- Berimbau je skupina brazilskih tol-kalistov, ki je nastala leta 1999, in je ena izmed najbolj dejavnih in pomembnih velikih zasedb tovrstne glasbe v Italiji. Lahko se pohvalijo z več sto živih perfomansov in različnih nastopov letno. Brazilske ritme igrajo po celem svetu, na odrih in ulicah in so vmešani s čudovitim glasom pevca in akustičnega kitarista Bninha Car-valha. Tudi v Domžalah so navdušili. 16-letna zgodovina glasbene skupine Kontrabant je pestra in kaže na njen konstantni kvalitetni razvoj. Izdali so že pet CD-ejev, pretežno z etno glasbo, v katero so vpletli panonsko obarvane aranžmaje, slovensko ljudsko petje in nekaj avtorskih pesmic, ki pa tudi dišijo po etnu. Veliko nastopajo doma in v tujini, pred kratkim so uspešno nastopili v Koprivnici. Člani glasbene skupine Kontrabant so: Matjaž Medvešek (violina, mandolina, viola), Urh Vrenjak (kitara, banjo, kazoo), Janez Vrenjak mlajši (bobni, tolkala), Vid Klančičar (kontrabas), Dušan Zeleznikar (solo kitara, irski buzuki, blok flavta), Bela Szomi Kralj (harmonika, kitara) in Matic Burja (tonski tehnik, ritem kitara) ter gostujoči član Sašo Debelec (klarinet, blok flavta, saksofon in kontrabas). Glasbena skupina I.C.E. obstaja že od leta 2005, združuje pa prekaljene glasbenike - zelo dober tim. Koncer-tirajo po vsej Sloveniji, izdali so prvo ploščo, v njej igrajo: Renata (voKal), Luka (bobni), Jalen (bas kitara), Matej (kitara) in Tine (kitara). Skupina vnaša s svojo glasbo na domačo glasbeno sceno svež in energični kitarski zvok ter prepoznaven vokal Renate Mohorič. Tudi letos je bil domžalski ETNO ROCK FESTIVAL zibelka mladih prihajajočih rodov etno glasbenikov, ki vsako leto pred nastopom starejših, že uveljavljenih glasbenikov, pokažejo svoj napredek. Bil pa je tudi prijetno druženje mladih in starejših, ki imajo ento rock radi in so ob njem tudi letos uživali. Čestitke organizatorjem za prijeten petkov večer pred nekdanjo Vele v Domžalah. Bilo je etno, rock in prijetno. V. IO. SEPTEMBER 20I0 kultura 19 Gostje 3. filmskega festivala Togetherness - na razstavi Žige Koritnika Portreti v Knjižnici Domžale: direktor Jugoslovanske kinoteke Radoslav Zelenović, direktorica Knjižnice Domžale Barbara Zupanc Oberwal-der, vodja filmskega arhiva Jugoslovanske kinoteke Aleksandar Saša Erdeljanović, Taja J. Gubenšek, direktorica FFT, in Daniel Rafaelič, režiser dokumentarnega filma Druga stran Orsona Wellesa, ki smo si ga ogledali na zaključni prireditvi letošnjega festivala. Foto: ŽIGA KORITNIK FILMSKI FESTIVAL TOGETHERNESS Festival prezrtih filmskih poklicev Filmski festival Togetherness, ki ga je Muzejsko društvo Domžale doslej izpeljalo trikrat, temelji na zapuščini enega največjih direktorjev fotografije v nekdanji Jugoslaviji, Nenada Jovičića. Jovičić, ki je več desetletij sodeloval pri nastanku mnogih filmskih umetnij, je življenjsko pot sklenil v Sloveniji, natančneje v Domžalah. Po treh letih razgibanega festivala se je izkazalo, da je večdnevni filmski dogodek, ki je bil primarno namenjen snemalcem in direktorjem fotografije iz Slovenije pa tudi širše, preveč hermetičen in žal ne uspe privabiti večjega števila filmskih navdušencev. Ob zaključku zadnje festivalske edicije se je zato porodil predlog, da bi bilo treba festival razširiti na druge filmske poklice, ki so v primerjavi z medijsko izpostavljenimi igralci in režiserji nekoliko prezrti. Na poklice, ki jih običajno ne vidimo v prvem planu, a vseeno soustvarijo film v vseh pretanjenih podrobnostih. Tako bi festival začel igrati aktualno in tvorno vlogo v razvoju ter refleksiji slovenske filmske produkcije in v svoje dogajanje vključil raznolike ljudi: maskerje in kostumografe, scenariste, scenografe in osvetljevalce, filmske skladatelje, montažerje, animatorje, ustvarjalce posebnih učinkov, producente, filmske publiciste itd. Sklenili smo, da je s predlogom vredno poskusiti, zato bomo četrto izvedbo festivala posvetili poklicu, ki se je v zadnjih letih v Sloveniji žal povsem izgubil: filmskemu scenaristu. Čeprav je filmska umetnost stara šele toliko kot najstarejša Slovenka (če citiram Marcela Štefančiča, jr.), je film najbolj razplastena sodobna umetni-ja, ki se najprej porodi kot zamisel v glavi scenarista. Razlogi za to, da je filmski scenarist v Sloveniji tako rekoč izginul poklic, so raznoliki. Prvi vzrok najdemo v delitvi proračuna Ministrstva za kulturo: kulturna politika je v letu 2009 namenila (klasični in ljudski) glasbi 14,49 % kulturnega kolača, uprizoritvenim umetnostim 13,10 %, filmu - temu ključnemu in že dodobra uveljavljenemu mediju novega stoletja - pa 2,76 %. Povedano z drugimi besedami, težave s slovenskim filmom ne izhajajo zgolj iz neustrezne organiziranosti Filmskega sklada RS in ne-transparentnega delovanja nekaterih filmskih producentov, temveč tudi iz nerazumevanja kulturne politike, da je treba v film vlagati bistveno več, če želimo kot družba stopiti v korak s časom. (In to kljub temu, da je aktualna ministrica nekoč vodila izvrstno in priljubljeno televizijsko oddajo o filmu.) V primerjavi z gledališkimi poklici so filmski preslabo razviti ter nekateri povsem zanemarjeni, nasledstva filmsko izrazne Jugoslavije pa Slovenci nismo uspeli nadgraditi kot bi ga lahko. Nekoliko pobliže si oglejmo primerjavo med gledališčem in filmom d gle Sloveniji. Eno od bolje podprtih gledališč dobil toliko letnih sredstev kot celoten slovenski film. Posledično je dramatika pri nas neprimerno bolj razvita od scenaristike, saj se literatom ne ljubi ubadati s področjem, kjer kruha ni. Toda časi se bodo morali spremeniti, saj gledališče obiskuje zgolj 6 % Slovencev, medtem ko ima že en sam filmski izdelek moč, da doseže bistveno več gledalcev; Petelinji zajtrk jih je samo v kino pripeljal preko 150.000! Dramatika ima seveda bistveno daljšo preteklost, toda uveljavljeni literarni ustvarjalci se filma niti pritaknejo ne. Potem, ko si napisal scenarij in vanj vložil ogromno truda, namreč ni rečeno, da bo stvar zaživela tudi pred kamerami. Največ scenarijev so v zadnjih letih napisali kar režiserji taistih filmov, saj je to edini način, da se dokopljejo do nekaj dodatnega honorarja v situaciji, ko od nikjer ne dobijo zagotovil, kdaj in kako bodo sploh lahko posneli naslednji celovečerec. Ampak razen redkih izjem režiserji niso ljudje jezika in celo v svetovnem merilu jih ni veliko, ki so zmožni pustiti dovolj močan avtorski pečat tako na sporočilni (jezikovni) kot na vizualni plati filma. Scenarij pač zahteva študijsko resnost in to so ponavadi zmožne razviti osebe, ki se poklicno ukvarjajo s pisanjem, ne s filmanjem. Morda edina slovenska režiserja, ki sta svoje korenine pognala (tudi) v literarnem ustvarjanju, sta Goran Vojnović (aktualni film Piran - Pirano) in Vinko Moderndorfer (Pokrajina Št. 2). Med mlajšimi ustvarjalci pa pričakujemo skorajšnji nastop pisatelja in režiserja Nejca Gazvode. Leta 1998 je pri nas začela delovati odmevna scenaristična šola Pokaži jezik, ki je v zadnjih letih nekoliko zamrla, v vsakem primeru pa je bil to tako rekoč edini projekt, ki je scenari-stiko obravnaval skozi prizmi teorije in prakse. Četrti filmski festival Togetherness, ki se bo zgodil spomladi 2011, bo torej primerno polnilo za manjko na področju scenaristike in osnovnega kreiranja filmskih zgodb, zato bo organizator povabil ključne osebe, ki so se na različne načine v preteklosti trudile za razvoj slovenske scenaristike. Poleg okroglih miz, predavanj in filmskih druženj si bomo lahko ogledali lepo število filmskih izdelkov, iz Jovičićevega opusa pa tiste filme, kjer so najbolj prišli do izraza scenaristični presežki in adaptacije znanih romanesknih del. Istočasno bomo priredili natečaj za mlade scenariste, med scenariji za kratki film, ki ga bodo poslali, pa bo posebna žirija izbrala tri najboljše in jih nagradila. Tudi sami lahko nabrusite svoje sce-naristično pero ter filmsko oko in se nam pridružite spomladi na filmskem festivalu Togetherness! Žiga Valetič MITJA REICHENBERG Togetherness, Jovičić in filmska resničnost Filmski festival Togetherness s svojim zbornikom (2009, 2010) in kontinuiranim, vsakoletnim nagovarjanjem različne filmske publike zagotovo pomembno prispeva k razumevanju in sooblikovanju odnosa do filmske umetnosti. Ker verba volant, scripta manent ali dugače: besede odletijo, izginejo, pisava ostaja, je pomembno prav napisano gradivo, ki festivalno dogajanje zaokroža, spremlja, označuje in mu dodaja tiskano besedno vrednost. Ti zapisi se združijo v zbornik in vsak naslednji festival postreže s kar zajetno knjigo v slovenskem in angleškem jeziku, s fotomaterialom in različno naravnanimi prispevki. Razmišljanja in strokovni, teoretsko naravnani prispevki, ki spremljajo festivalno dogajanje, so pomembni pravzaprav zaradi dveh vidikov: eden je nedvomno sam pristop do filma preko pisane besede, drugi pa dokaz in možnost, da se ob filmu razvija tudi misel o njem, teorija in seveda gledišča. Zbornik vedno zaobjame ideje filmske umetnosti, saj filmski festival Togetherness ni le ogledovanje filmov, temveč (in morda predvsem) ukvarjanje z njim. To pa je včasih vse preveč redek posel, saj se film (kot umetnost) potiska v koš brezskrbne zabave, zapolnitve prostega časa in gledalca kot potrošnika hipermarke-tov in gigasistemov, potem se seveda tudi filmske korporacije po večini obnašajo v skladu s potrošniško logiko -ne sprašuj, samo kupi. Filmski festival Togetherness pa s svojo prisotnostjo in dejavnostjo odločno zavrača ta filmski pogled in želi nagovoriti predvsem populacijo, ki razume, da je film več kot gledanje filmskih podob. Je razumevanje le-teh. Vprašanje razumevanja filma je precej zapleteno. V bistvu gre za vprašanje nekakšne verifikacije, vprašanje resničnosti samega sveta in filmske podobe. Vprašanje filmske resničnosti, torej filmske verifikacije pa gre nujno razumeti skupaj s filmsko govorico. V zgodnjem filmu je to pomenilo recimo zgolj govorico podob, kar pa je ponovno nujno povezano z govorico telesa, z gibi, gestami ^ Verifikacija, ki pa jo vendar zahtevamo od filma (saj poskušamo vedno znova nekaj vedeti o režiserjih, igralcih - skratka filmskih ustvarjalcih), je v filmu vedno prisotno vprašanje čiste resničnosti filmske govorice, torej njene fiktivne verifikacije v polju možnega, v polju sveta podob par excellence. Že režiser govorimo na primer o kot univerzalni simbo W. Griffith je film primerjal s Zai ' ' seveda sprostitve po na vu. Kot »dobre fi pornem dne-judje nadvse radi razumejo le tiste, ki jih pustijo popolnoma neangažirane, jih razveseljujejo in jim nudijo oddih. To pa so največkrat ceneni filmi, filmi kičastih in nadvse preprostih vsebin. Ker današnji čas resda obravnava filmskega Davi staro pisavo, s klinopisi. Zanj je bila sama slika univerzalen simbol, gibljiva slika pa univerzalna govorica. Eno najbolj znanih del s tega področja, ki je prevedeno tudi v slovenščino, je Filmski jezik (1955) avtorja Marcela Martina. Tako je filmska resničnost v bistvu enaka vprašanju slikovne/filmske resničnosti. S tem je en sam ton (če AKADEMSKA SLIKARKA VERA TERSTENJAK RAZSTAVLJA V OBMOČNI OBRTNO-PODJETNIŠKI ZBORNICI DOMŽALE Kultura in obrt z roko v roki »Prav poseben dogodek je danes, ko leto in pol po slovesnem odprtju novih prostorov Območne obr-tne-podjetniške zbornice Domžale uresničujemo še en cilj, ki smo si ga zastavili ob novih prostorih. Uresničujemo namreč cilj, da gospodarstvo in v njegovem okviru obrtništvo in podjetništvo povežemo s kulturo. Tako je današnje slovesno odprtje razstave akademske slikarke Vere Terstenjak Novo zavedanje tudi začetek novega sodelovanje med kulturo in obrtjo, ki ga želimo v prihodnje nadgr^evati,« je v pozdravnem nagovoru slovesno odprtje razstave začel Zoran Poljšak, predsednik zbornice, ter se umetnici prisrčno zahvalil za pripravljenost razstavljati v njihovih prostorih. Slovesno odprtje razstave, 23. avgusta 2010, so pospremili številni prijatelji akademske slikarke in bili navdušeni nad novim ciklom njene ustvarjalno- sti Novo zavedanje, ki ga je predstavil novinar in publicist Matjaž Brojan, s svojim igranjem pa obogatil pianist Igor Seme. Matjaž Brojan je predstavil umetniško pot Vere Terstenjak ter v njej posebej poudaril njeno domžalsko ustvarjanje, ko je v žareči preteklosti osončij našla veliko motivov, ki so zaznamovali njeno prvo ustvarjalno obdobje po vrnitvi tujine. Več pozornosti pa je namenil njenemu novemu ciklu ustvarjalnosti, ki ga je slikarka poimenovala Novo zavedanje, in o njem povedal: »To novo razumevanje sveta, kakršno se razodeva v teh časih, je prešlo nekdaj priljubljeno okroglo formo upodabljanja atoma, sonca, celice. Skratka vsega, kar je prabitno in okroglo. Nekdanje dojemanje univerzuma z meglicami večne razpršenosti kamnite vesoljske danosti začenjajo nadomeščati v zdaj že ohlajenem vesolju novi elementi novega reda sveta. Svojo arhitekturo, materialno upodobitev duhovnih zaznav, je postavila na nove osnove.« V nadaljevanju predstavitve najnovejšega cikla pa je poudaril, da so njena umetniška dela svetlejša, saj prevladujejo svetlejši toni in prijaznejši svet, tako za avtorico kot ljubitelje njenih umetniških del, pa tudi hrepenenje po lepem, v katerem najdemo tudi misel, da je potrebno umetnost, bolj kot s pametjo, spremljati s srcem. Razstava bo v času uradnih ur zbornice odprta do 23. novembra 2010. Iskrene čestitke avtorici akademski slikarki Veri Terstenjak za Novo zavedanje, Območni obrtno-podje-tniški zbornici Domžale pa za novo priložnost obogatitve kulturnega dogajanja v občini. Vera Vojska V DOBU SMO PRAZNOVALI Od spominske slovesnosti do športnih tekmovanj in ustvarjalnih delavnic lasbi, enak sliki, njena (glasbena) melodičnost, harmoničnost, dinamičnosti, ritmičnosti in barvitost pa enaka filmu - gibljivi sliki. In s tem enaka univerza ni govorici, v kolikor seveda prepoznavamo njeno lastno resničnost - in s tem resničnost filma, ki je onkraj te resničnosti, katero bivamo. Podoba konja je podoba konja, kot ugotavlja odličen teoretik semiologije filma Christian Metz, a dirjajoči konj v filmu ni vedno dirjajoči konj. Kajti: v kolikor v filmu vidimo dirjajočega konja pa je verjetno, da se ta podoba spremeni v sporočilo. Kajti dirjajoče-ga konja, ki ga vidimo na filmu, razumemo drugače. Je metafora. Postal je nova verifikacija, nova resničnost v razumevanju filmske podobe. Festival Togetherness se ukvarja prav s takšnimi in podobnimi izhodišči ter želi poudarjati drugačnost videnja in gledanja filmskih podob. Pomembno je, da ima podporo različnih organizacij in posameznikov, saj bo le tako lahko postal resnični filmski festival različnih filmskih poklicev in različnih pogledov na film. Njegov vsakoletni zbornik prispevkov pa dokazuje prav to - film ni le medij, je umetnost. In kot takšna naj povezuje med seboj ljudi različnih poklicev, znanja in idej, tudi pod okriljem filmskega festivala Togetherness. Zbornik lahko brezplačno dobite s sporočilom na e-naslov: togetherness@filmskifestival.si ali drustvo@mdd.si. Počitniška razstava Braneta Murka v Knjižnici Domžale Knjižnica Domžale se je odločila, da tudi v počitniških dneh povabi obiskovalce ne le k izposoji knjig, temveč tudi k ogledu razstav. Tako smo si lahko od srede julija do začetka avgusta 2010 ogledali razstavo Slike za predah, v okviru katere je oljne slike na platnu predstavil slikarski samouk Brane Murko, ki slika že dobra tri desetletja. Slikar je rojen 1948 v Mariboru, otroštvo in srednješolska leta je preživel v Lenartu, krajši čas je živel v Ljubljani, na Rova, Pot v Dolenje 5, pa se je preselil pred 25 leti. Svojo delovno pot je preživel v kemični industriji, kot konstruktor in projektant na področju strojništva, zadnji dve desetletji pa kot vodja dejavnosti za varnost in zdravje pri delu ter varstvo pred požari. Za njim so že štiri skupinske razstave, od tega dve z ženo Polono, pohvali pa se lahko, da je razstava v Knjižnici Domžale Slike za predah že njegova jubilejna, deseta. Upokojitev je zanj pomenila še bolj poglobljeno in zavzeto namenjanje slikarstvu, olju, akvarelu, akrilu, je pa tudi avtor pesniške zbirke Odkruški, ki je izšla v letu 2008. Iskrene čestitke, spoštovani Brane Murko, ob jubilejni razstavi. Vera Letošnje praznovanje praznika Krajevne skupnosti Dob je bilo organizirano prav na dan, ko se je v letu 1941 Kamniški bataljon i _ del v tem delu naše občine - na ] stovcu, z Nemci in iz boja izšel brez žrtev. V praznovanju so sodelovala številna društva, ki so se potrudila, da so bile aktivnosti dobro obiskane. Žal pa je slabo vreme preprečilo tradicionalno druženje v središču KS. Tradicionalni dobro obiskani šahovski turnir je pomenil začetek praznovanj, ki so se nadaljevala s pohodom na Hrastovec, kjer se vsako leto na tradicionalni slovesnosti zbere več sto obiskovalcev in obiskovalk. Tudi letos je bilo tako in kar precej krajanov in krajank se je odločilo, da na Hrastovec odidejo peš iz Doba. Ostali so se zapeljali do Brezovice ter se od tam, po lepo urejenih poteh, za katere je poskrbelo vodstvo Kra-evne organizacije za vrednote NOB Dob-Krtina, ki je skupaj z vodstvom KS Dob organiziralo spominsko prireditev, napotilo do spominskega obeležja, ki spominja in opominja na dogodek iz druge svetovne vojna. K obeležju je obiskovalce pospremila partizanska pesem. Po ZDRAVLJICI v izvedbi Pevskega zbora Turističnega društva Turn-še-Češenik smo prisotni prisluhnili Vladu Cerarju, predsedniku Krajevne organizacije borcev za vrednote T Dob-Krtina, ki je pozdravil vse prisotne, posebej praporščake, predsednico Združenja borcev za vrednote NOB Domžale, Marijo Majhenič, in predsednika Sveta KS Dob ter poslanca, Roberta Hrovata, ter jih povabil, da tudi v prihodnje skupaj praznujemo. Slavnostni govornik, Robert Hrovat, je govoril o vrednotah, kot so: poštenost, dobrota, pravičnost, ponos in modrost ter posebej poudaril pomen teh vrednot za zgodovino, posebej pa tudi za sedanjost in prihodnost. V kulturnem programu, ki ga je vodila Vera Vojska, smo prisluhnili Pevskemu zboru Turističnega društva Turn-še-Češenik, pod vodstvom Polone Hribar, recitatorki Barbari Marinček, ki je predstavila pesmi Karla Destov-nika Kajuha, ter harmonikarju Ladu Smolnikarju, ki je zaigral najbolj znane partizanske pesmi. Na gostoljubni Šuštarjevi domačiji na Brezovici, kjer smo obiskovalci Hra-stovca vedno dobrodošli, je bilo tudi tokrat prijetno partizansko srečanje, z veliko spomini pa tudi pogovori o sedanjosti, v vseh se je prepletala želja po miru. Srečanje sta s svojim igranjem popestrila mlada harmonikarica Ema Smolnikar in harmonika Lado Smolnikar, manjkalo pa ni niti partizanske pesmi. Slovesnosti ob prazniku Krajevne skupnosti Dob so se zaključile z nogometnim turnirjem in ustvarjalnimi delavnicami za najmlajše. 20 kultura IO. SEPTEMBER 20I0 DEKD 2010 Dnevi evropske kulturne dediščine Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) predstavljajo najuspešnejšo akcijo Sveta Evrope na področju kulture. 49 držav, 6.000 mest, 30.000 kulturnih spomenikov in 20.000.000 obiskovalcev so številke, na katere so posebej ponosni in pomenijo množični vseevropski projekt. Nastanek dnevov sega v leto 1984, ko so jih v Franciji izvedli prvič z odprtjem in ogledom kulturnih znamenitosti, sicer težje dostopnih javnosti. Devetnajstim slovenskim Dnevom evropske kulturne dediščine (DEKD) se letos petič pridružuje Muzejsko društvo Domžale. Najbolj množično so bili septembrski dnevi v Občini Domžale obiskani v letu 2006, ko smo organizirali pohod k trem graščinam: Krumperk, Češenik in Crnelo. Pod vodstvom mladega kasteologa Igorja Sapača (kustos za starejšo arhitekturo na Slovenskem v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, MAO), ki na tem področju uspešno nadaljuje delo dr. Ivana Stoparja, smo si graščine in situ ogledali s pomočjo njegove strokovne razlage. Skoraj 250 nadebudnih mladih in malo starejših po-hodnikov je bilo deležno prijaznega sprejema, ki sta ga na Krumperku pripravila dr. Metka Arah in njen soprog, še posebej pa nas je pogostila dr. Olga Burica, ko smo pohod zaključili na gradu Črnelo in nam je ob fantastični okolici z jezerom godel odštekani sevdah bend Minke Đonlić. Leta 2007 so bili dnevi posvečeni arhitektu Jožetu Plečniku in smo jih »prestavili« v oktober: v okviru nepozabne strokovne ekskurzije smo si sredi Beograda med drugim ogleda- Strokovna ekskurzija v Idrijo v soboto, 18. septembra 2010. Odhod iz Domžal ob 7.30 (parkirišče nasproti nekdanje tovarne Univerzále). Pred tradicionalnim septembrskim obeležjem Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD) vas in vaše prijatelje Muzejsko društvo Domžale vabi v Idrijo. Ogledali si bomo: Antonijev rov v rudniku živega srebra z ogledom multivizije; Grad Gewerkenegg z Mestnim muzejem - najboljši evropski muzej tehniške in industrijske dediščine, zgrajen za potrebe Rudnika živega srebra; razstavo o idrijski čipki, muzejsko trgovino; Idrijsko kamšt - rudniška črpalna naprava iz leta 1790; prenovljeno partizansko bolnico Franja; kosilo: gostilna MLINAR Cerkljanski muzej z zgodbo o znamenitih laufarjih. Povratek v Ljubljano in Domžale v večernih urah. Priporočamo športno obutev. Predvidena cena izleta je 35 €* in vključuje: prevoz z avtobusom, vstopnine, kosilo. Prijave: Muzejsko društvo Domžale, drustvo@mdd.si, tel.: 040/418-422. Plačilo: Muzejsko društvo Domžale, TR: 0230 0025 4915 821 pri NLB. Prijave do zasedbe mest oz. do 10. septembra 2010. *s plačilom ekskurzije imate poravnano članarino za leto 2010. n H European Htriij^E Days Journées européennes du patrtinoijie li edinstveno katoliško Plečnikovo cerkev sv. Antona, ki je bila zgrajena med leti 1929 - 1932. Pred dvema letoma smo praznovali 500-letni-co rojstva velikana slovenske zgodovine, Primoža Trubarja. Ob tej priložnosti je MdD v času DEKD gostilo slovenskega izseljenskega duhovnika dr. Zvoneta Štrublja. Doma je iz Zdenske vasi na Dolenjskem in vodi slovensko izseljensko skupnost v Baden - Wurttembergu, kjer med drugim raziskuje še neodkrito dediščino Primoža Trubarja v Nemčij^. Predstavil nam je svojo knjigo o Trubarju Pogum besede. Lansko leto so bili DEKD posvečeni inovativnosti in ustvarjalnosti, mi pa smo dodali - v filmu, filmskih podobah, filmski glasbi in fotografiji. V Knjižnici Domžale smo organizirali teden strokovnih predavanj, ki so jih izvedli dr. Dušan Rutar, Mitja Reichenberg in Boštjan M. Jambrek. Pri izvedbi dnevov so v veliki meri sodelovali dijaki Gimnazije Domžale, za katere smo skupaj z avtorji pripravili učne liste na razpisano temo, kar je sicer naša vsakoletna praksa v času DEKD. Med vsemi prireditvami je bila verjetno zelo posebna in inovativna Jambre-kova fotografska razstava v Galeriji Domžale REFERENCA/REMI-NISCENCA, s podnaslovom Golo telo v 20. stoletju. 27 fotografij je avtor izdelal z uporabo plemenitih kovin platine in paladija po posebnem postopku iz poznega 19. stoletja in jih združil s klasično in digitalno fotografijo. Dnevi z vsakim letom bolj postajajo zgled vključevanja civilne družbe v promocijo kulturne dediščine, Muzejsko društvo Domžale vsako leto želi aktivno pritegniti različne starostne skupine družbe, s posebno pozornostjo pa k projektu nago- varjamo mlade. Tudi letos se bomo potrudili, da organiziramo zanimiv dogodek. Letošnja tema diskusije je kulturna dediščina in pomanjkanje. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki so vseslovenski nosilec projekta, so zapisali, da je namen letošnjih prireditev opozoriti na ustvarjanje v času pomanjkanja in revščine, na ustvarjalnost, vrednote in iznajdljivost. Ali je revščina preglasila željo po lepem, je porajala nove rešitve, vrednote, ideje? To so vprašanja, ki si jih bomo zastavljali na letošnjih Dnevih evropske kulturne dediščine. - Zaradi pomanjkanja denarja so uporabljali cenene materiale in gradiva (slamnata streha, ki je bila odporna na točo je bila hkrati ekološka), pri oblikovanju na primer papirne štukature. - Odsotnost gradenj: niso rušili, raje so dozidavali, predelovali, prodali ali celo prenašali (lesene konstrukcije kozolcev tudi več deset kilometrov stran). Ničesar niso zavrgli. Stari rek pravi Čez sedem let vse prav pride. Danes veliko lažje zavržemo še uporabne stvari. Danes velja, da se obnove kulturnih spomenikov ne izplačajo. Obnova spomenika je bila vrednotena na 800 € na kvadratni meter. - Ekonomična izraba zemljišč za gradnjo. Zemljo so zelo preudarno uporabljali. Niso gradili na rodovitni zemlji, ki so jo uporabljali izključno za poljedelstvo in živinorejo. - Pri umestitvi hiš in poslopij v prostor so upoštevali vse naravne danosti. Hiše so postavljali na zave-tna območja, kozolce na vetrovna. Tako je v časih redko katero hišo ali mlin odnesla poplava in neurje je odkrilo streho. - Stara modrost Pokrij se samo toliko, kakor si dolg je vodila ljudi pri gradnji. Gradili so le tista poslopja, ki so jih nujno potrebovali. In toliko prostorov, kot so jih nujno potrebovali. Iz načina gradnje razberemo racionalno izrabo prostora in energije: na primer vkopana kašča in (ali) hlev, v nadstropju skedenj ali bivanjski prostori. Pod eno streho so združili čim več. - Uporabljali so odpadna gradiva: na primer na področjih Soške fronte so uporabili zavržene vojaške kovine in iz njih naredili plehnate strehe na gospodarskih poslopjih. Arhitekt Jože Plečnik je v mnogih svojih stvaritvah uporabljal odpadna gradiva za gradnjo kot tudi za notranjo opremo: tlak v cerkvi Sv. Benedikta v Zgornjih Stranjah je na primer nastal iz prekuhanih lesenih kock. - Ornamentika: okraševanje utilitarnih prostorov je bilo funkcionalnega značaja, vsak okrasek je imel svoj pomen. Tako so bili na primer zidovi hiše Alme Karlin poslikani, kar je dajalo prostoru razkošnejši videz. V Domžalah si bomo v sklopu DEKD v torek, 28. septembra 2010, ob 18. uri, ogledali industrijske prostore nekdanje tovarne Univerzale, nato pa bo v ob 19. uri v Knjižnici Domžale sledila okrogla miza na temo arhitekturne dediščine v Občini Domžale Univerzale: bodoči muzej ali dokončni propad secesijske lepotice? Vse zainteresirane prosimo, da se za ogled industrijskega objekta in okroglo mizo prijavijo na e-naslov: drustvo@mdd.si ali na tel.: 040/423325 (Mateja). Taja J. Gubenšek Muzejsko društvo Domžale t HamniSkE nouicE 47.000 bralcev! * * Nacionalna raziskava branosti (NRB) - Valicon, julij 2010. FILMSKI VEČER IN ODPRTJE RAZSTAVE V RADOMLJAH Dejavnosti Zveze organizacij za tehnično kulturo ■I Del občinstva na filmskem večeru v Radomljah Foto, kino in video klub Mavrica ima na filmski trak shranjen bogat arhiv dogodkov. Korak za korakom filme s celuloidnega traku prenašajo na digitalni zapis. Ko se nabere dovolj tematsko povezanega gradivo, ga pokažejo občinstvu. Filmski večer, ki je bil 29. junija v Radomljah, je radovednemu občinstvu v Kodrovi dvorani prikazal dvajset dogodkov dejavnosti društev Zveze organizacij za tehnično kulturo ali, kot so včasih rekli, Zotke ali ljudske tehnike. Napredek znanosti je pred več kot pol stoletja prinesel možnost, da so profesionalno tehniko lahko začeli uporabljati tudi ljubitelji. Ko se pojavijo tehnične novosti, vsak takoj pomisli "oh, da bi tudi jaz imel kaj takega!". Tako so si takratni mulci po drugi vojni želeli avtomobila, fotoaparata, telefona, radia kot si današnji želijo najsodobnejšega računalnika ali mo-bilnika. Razlika je le v tem, da se najsodobnejši računalnik ali mobilnik v treh letih tako pocenita, da si ju lahko vsak privošči, fantom pred 60 leti pa ni nič kazalo, da bodo za časa življenja lahko sedli v svoj avto, imeli svoj radio ali svoj fotoaparat. Največ, kar je bilo dostopno, so bili razbiti vojaški motorji ali orožje, ki so jih sestavljali, popravljali, prilagajali in delali iz treh enega. Mnogi so se ob tem tudi smrtno ponesrečili. Tako z orožjem kot z motorji, ki jim niso bili kos. V uri in pol so se na filmskem večeru zvrstili dve do petminutni utrinki Državno prvenstvo v kartingu leta 1967, Razstava društev Ljudske tehnike leta 1971, Odprtje brunarice Radio kluba Domžale na Menini planini, Miting letalskih modelarjev leta 1976 na Duplici, Srečanje mladih tehnikov v Domžalah leta 1979 in 1983, Odkritje kipa Simona Robiča na Gorjuši leta 1974, Predstavitev Mavrice iz leta 1968, Mladi tehniki na OŠ Homec iz leta 1974, Reli AMD Mengeš iz leta 1976, Tekmovanje oračev v Dobu iz leta 1978, Jamarski simpozij na Gor-juši, Pregled uspešnega dela AMD Lukovica, Radioklub 27. julij Radomlje, Društvo ljudske tehnike Trojane, Razstava o delu društev ZOTK na Viru leta 1978, Tekmovanje Kaj veš o prometu iz leta 1979, Miting letalskih modelarjev leta 1988 v Radomljah. Po en primerek zgoščenke z vsemi filmi je Mavrica dala tudi vsakemu od društev ZOTK. Na zgoščenki so tudi daljše, nezmontirane različice nekaterih od navedenih filmov, zato so si nekateri obiskovalci z veseljem zgoščenko tudi kupili. Na njej namreč niso le dogodki, ampak tudi ljudje, ki so v preteklosti veliko naredili za razvoj tehnične kulture. Nekateri pa so jo kupili tudi zaradi tega, ker so se kot otroci prepoznali med obiskovalci katere od prireditev na filmu. Filmski večer je bil združen z odprtjem razstave fotografij, posvečene 20-letnici sodelovanja in prijateljevanja s kulturniki mesta Enigerloh v Severnem Porenju-Vestfaliji v Nemčiji. Posnetki so s šestih srečanj: štirikrat pri njih v Nemčiji - 1992, 1997, 2000 in letos od 3. do 7. junija - in dvakrat v Radomljah - leta 1998, ko so obiskali tudi Kamnik in Veliko planino, in leta 2007, ko jih je objektiv Mavrice spremljal tudi v Piranu, Svetem Miklavžu v Tuhinjski dolini in v Kamniku. Že na prvem potovanje v Nemčijo so se spletle vezi fotografov Mavrice s pevskim zborom enakega imena -Mavrica iz Srednje vasi - in z njimi plodno sodelujejo še danes. Imeli skupno prireditev Mavrično sozvočje, s katero so osemkrat nastopali po Sloveniji in obiskali tudi Turnišče v Prekmurju, Gornji Grad in Kranj. Letos je fotografe Mavrice v Nemčiji zastopal samo Miha Kosmač, ki je v Enigerlohu postavil fotografsko razstavo in obenem dokumentiral vse dogodke, tuhinjski pevci pa so zopet navdušili z glasbo. Skoraj sto fotografij v obeh nadstropjih radomeljskega kulturnega doma je delo Miha Kosmača, Rajka Pavliča, Janez Kosmača in Cirila Kosmača. Igor Lipovšek ZAVOD ZA SPORT IN REKREACIJO DOMŽALE,V SODELOVANJU Z ATLETSKIM KLUBOM DOMŽALE, organizira športno rekreativno tekaško prireditev DOMŽALE TEČEJO v soboto, 25. septembra 2010, ob 10. uri. Gre za širšo množično prireditev, katere osnovni namen je sodelovanje čim večjega števila občanov Domžal vseh starostnih kategorij. Tek danes prav gotovo predstavlja, po mnenju mnogih, eno najbolj zdravju priporočljivih gibalnih aktivnosti. Osrednji prireditveni prostor (startno-ciljni prostor) bo Stadion Domžale. Vsak udeleženec bo glede na svoje sposobnosti izbral najprimernejšo progo. Prireditev je podprla tudi Fundacija za šport, zato Zavod že na tej prireditvi pričakuje številne udeležence. Cilj prve prireditve je tokrat samo rekreativni, pri čemer pa bo ta prireditev v bodoče postala tradicionalna, z vključitvijo malega maratona (21 km), kar bo zagotovo zanimivo za številne ljubitelje teka. V sodelovanju z Atletskim klubom Domžale bo poskrbljeno za uradno merjenje rezultatov, tako da bo imel vsak udeleženec možnost v naslednjih letih primerjati doseženi rezultat. Čeprav do prireditve ostaja manj kot mesec dni, bo organizator poskušal pripraviti za prireditev še kakšno presenečenje. Kot posebnost te prireditve naj bi bila tudi zagotovljena udeležba župana, županskih kandidatov in občinskih svetnikov. Janez Zupančič Direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale IO. SEPTEMBER 20I0 domžale 21 ISKRENE ČESTITKE ISKRENE ČESTITKE PROFESORICI KLAVIRJA, MILI ZIVULOVIC, ■v PREJEMNICI PRIZNANJA FRANA GERBICA Za čestitke ni nikoli prepozno Nagrade in priznanja Franca Gerbiča, imenovane po glasbenem pedagogu, pevcu, skladatelju in pevovodji, so najprestižnejša priznanja za najvišje dosežke in pomembne prispevke h kakovostni rasti vzgojno-izobraževal-nega dela, k razvoju organizacije vzgojno-izobraževalnega dela in za druge pomembne dosežke na glasbenem področju v okviru RS. Iz naše občine je priznanje za predano delo na glasbenem področju leta 2005 prejel prof. Karel Le-skovec, v letošnjem letu pa je to najprestižnejše priznanje jrejela profesorica klavirja Mila Zivulo-vič, za kar ji iskreno čestitamo. Kratek sprehod po življenjski in delovni poti začenjamo v številni delavski družini v Domžalah. Oba starša, čeprav skromna, sta se zavedala pomena glasbene vzgoje ter vsem otrokom zagotovila možnost obiskovanja glasbene šole. Poklicna glasbenika sta tudi sestra Ida in brat Stane, brata Vid in Andrej pa sta se z glasbo ukvarjala ljubiteljsko. Mala Mila je že pri sedmih letih začela obiskovati glasbeno šolo v Ljubljani, saj tedaj domžalske glasbene šole ni bilo. Po njeni ustanovitvi je k pouku hodila v Domžale in se kar takoj vključila v tamburaški in har-monikarski orkester pod vodstvom takrat znanega Tončka Semeja. Po gimnaziji in Srednji glasbeni šoli, kjer je bila njena mentorica prof. Darinka Bernetič, je že kot študentka pričela honorarno poučevati harmoniko, kitaro in klavir na Glasbeni šoli Domžale - oddelku v Moravčah. Za začetek učenja jo je nagovoril prof. Stane Habe. Kasneje je poučevala tudi na matični Glasbeni šoli Domžale in vsa leta študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani, diplomirala je 1968. leta pri prof. Antona Ravnika. Tako je njeno življenje s poučevanjem glasbe tesno prepleteno že skoraj pet desetletij. Mlada diplomirana pianistka je nato kot učiteljica klavirja poučevala v Domžalah, hkrati pa se je aktivno vključila v igranje šolskem orkestru ter v Simfoničnem orkestru Domžale Kamnik. Spremljala je pevske zbore na glasbeni ter osnovnih šolah v občini Domžale, najdemo pa jo tudi na številnih koncertih odraslih pevskih skupin. Posebno skrb je namenjala korepe-ticijam inštrumentalistov na glasbe- ni šoli in po odhodu dolgoletnega ravnatelja Staneta Habeta, prevzela ravnateljsko funkcijo in Glasbeno šolo Domžale uspešno vodila do leta 1985. Upokojitev leta 1992 za prof. Milo Zivulovič ni pomenilo slovesa od poučevanja v glasbeni šoli, s poučevanje klavirja v manjšem obsegu nadaljuje do danes. Vmes je krajši čas poučevala v Glasbeni šoli Mo-ste-Polje. Kot korepetitorica je nepogrešljiva na mnogih nastopih, na tekmovanjih spremlja pihalce, trobilce in violiniste, na letošnjem tekmovanju je korepetirala dvema učenkama flavte. Samo prof. Zivulovičeva ve, kolikim učencem in učenkam - bodočim glasbenikom, je v skoraj petih desetletjih poučevanja krepila ljubezen do glasbe in jim omogočala uspešno glasbeno pot. Rada se spominja vseh učencev, ki jim pri pouku ni podajala le glasbenih znanj, temveč se je z njimi veliko pogovarjala. Glasbena vzgoja je namreč posebna vez med učencem in profesorjem, pouk je individualen, zato je več priložnosti za zaupanje za medsebojno pomoč, za celostno skrb za bodočega glasbeniku, ki se v življenju sreča z marsičem in včasih je profesor edini, ki mu lahko zaupa. Prof. Mila se veseli srečanj s svojimi učenci, rada prisluhne njihovim koncertom in drži pesti, da bi bili uspešni. Najbolj nadarjene in prizadevne učence je uspešno pripravljala za sprejemne izpite na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Kot najlepšo nagrado občuti uspešne življenjske in glasbene poti svojih učencev, med katerimi sta tudi dve profesorici Glasbene šole Domžale. Glasba je medij, pravi, ki krepi vezi in otrokom velikokrat pomeni dragoceno popotnico v življenje. Posebno veselje so ji predstavljale glasbene urice v vrtcih, kjer je z veliko ljubeznijo predstavljala glasbeno šolo in instrumente ter v njih vzbujala zanimanje za glasbo. Ob rednem pouku pa je s svojimi učenci in učenkami sodelovala na neštetih internih in javnih nastopih, na revijah glasbenih šol, na radijskih snemanjih, pomagala pri izdaji CD-jev v okviru šole, njena pomoč je bila dragocena, ko je pripravljala z absolventi samostojne kulturne večere. Kar štirikrat je z učenci klavirja ter enkrat s klavirskim duom sodelovala na državnih tekmovanjih Mladih glasbenikov Republike Slovenije ter se veselila njenih uspehov. Posebej ponosna je na leto 2004, ko je na 33. državnem tekmovanju Mladih glasbenikov RS njen učenec Nejc Škofic v svoji kategoriji prejel zlato priznanje in 3. nagrado. Z igranjem v harmonikarskem orkestru, ki so ga nekdanje profesorice na Glasbeni šoli Domžale ustanovile v Društvu Lipa, Univerzi za tretje življenjsko obdobje, je obogatila številne prireditve, še sedaj pa s svojo harmoniko spremlja pevke omenjenega društva. V »Lipi« obiskuje enega od tečajev angleškega jezika, ki jih vrsto let zanimivo vodi prof. Meta Kompoš. Ker je razred dobra klapa, po pouku še ob kavici Zlatoporočenca Danica in Tine Marinček iz Češenika 2. julija 1960 sta v Domžalah svo-i življenjski poti povezala Danica erman iz Šmarce in Tine Marinček iz Češenika ter skupaj v začetku julija 2010 v krogu najbližjih, prijateljev, znancem in članov društev, v katerih prizadevno sodelujeta, mladostna in polna moči praznovala zlato poroko. Ob njej sta se spominjala prehojene življenjske udi v je stra in lepa, predvsem pa prijazna v poti, ki je tudi v jeseni življenja pe- dodajajo komentarje in izmenjujejo mnenja o različnih temah. Vesela je pogovorov s 15-letnim vnukom Rokom in njegovih računalniških napotkov, rada bere, rešuje križanke, še posebej pa jo razveseljujejo redna srečanja z nekdanjimi sodelavkami iz glasbene šole. Vso svojo delovno pot je spremljala razvoj glasbene šole kot vzgoj-no-izobraževalne institucije - od skromnih začetkov do današnje sodobne organiziranosti, kjer posebej poudarja bistveno bolj dorečeno organiziranost, strožji nadzor, kvalitetne instrumente, relekcijo na tem področju in priložnosti (tekmovanja) za dokazovanje. Prepričana je, da se na tem področju lahko primerjamo z drugimi glasbenimi šolami, kar dokazujejo tudi nekateri naši svetovno uveljavljeni glasbeniki, ki so prve korake delali v naših glasbenih šolah. O svojem pedagoškem delu je povedala takole: Če bi opisala moje glasbeno poslanstvo na glasbeno pedagoškem področju na kratko, bi rekla, da sem vsakemu učencu skušala poleg izvajalskih spretnosti in muzikalnih osnov približati raznovrstnost glasbenih vsebin, da jih je lahko polno doživljal. Pa o tem, če bi se še enkrat odločila za podobno pot: Bi, še enkrat bi glasbi namenila vse svoje življenje. Delček veselja sem zanesljivo podedovala od mame, ki je enako kot jaz, imela rada otroke. Kaj vam pomeni priznanje Frana Gerbiča? Vesela sem ga in mi veliko pomeni, predvsem pa, da sem delala dobro. Še kaj? Vsem učencem in dijakom ter staršem želim dobrega sožitja, prijeten in uspešen začetek letošnjega šolskega leta, predvsem mladim glasbenikom pa želim veliko lepih uric pri igranju na instrumente. Uživajte! Hvala, gospa Mila Zivulovič, iskrene čestitke in uživajte tudi Vi - v glasbi, ki naj vam polepša vašo jesen življenja. Vera Vojska krogu družin njunih otrok: hčerke Alme in sina Aleša, ter številnih znancev in prijateljev. Zlatoporočenka Danica se je 6. maja 1932 rodila v Šmarci, v trgovski družini Jermanovih, očetu Edbinu in mami Agici. Mladost je uživala skupaj s ljubečimi starši ter sestrama Milo in Cvetko. Zal je druga svetovna vojna prekinila srečno otroštvo in skupaj s staršema so bile že leta 1941 izgnane v nemška taborišča na Bavarskem. Kar tri leta in tri mesece so delili usodo s tisoči slovenskih izgnancev in izgnank. Vrnitev leta 1945 je bila za vse sreča, čeprav je bil dom izropan. Pa nesreč še ni bilo konec. Mama je hudo zbolela in umrla, kar je bil zelo hud udarec za tri mlada dekleta. Oče je ponovno izgubil trgovino, najstarejša, 16-letna Danica, pa je po končani nižji gimnaziji in materini smrti skrbela za dom, kasneje pa se zaposlila v Svilanitu. Kot vsa mlada dekleta se je ob redni zaposlitvi ter delu in odgovornosti, ki ji jo je nalagala skrb za očeta in sestri po materini smrti, razveselila na kateri od veselic, tedaj redkih priložnosti, da se mladi srečajo. Tako je neko poletje v Mengšu srečala svojega bodočega moža in začelo se je kar nekaj letno prijateljevanje, ki je zraslo v ljubezen. Pri Psagovih v Češeniku, kot se je reklo pri hiši v začetku Češenika, kjer so se sicer pisali Marinček, sta oče Jože in mama Barbara ljubeče skrbela za tri sinove: Tineta, Jožeta in Janeza ter edino dekle pri hiši, Minko. Ni jim bilo lahko, saj očetov zaslužek na cegunci ni bil prav velik, manjša kmetija pa tudi ni dajala prav veliko, da bi družina preživela. Skromno so živeli, ko se je začela druga svetovna vojna, včasih prav mizerno, se spominja zlatoporočenec, posebej med vojno ni bilo skoraj nobene stvari in so morali ob otroški igri velikokrat pozabiti na lakoto. Pred vojno je Tine hodil v OŠ Dob, med vojno so otroke priganjali v nemško šolo, pa zanj se je življenje obrnilo tako,da je moral zaradi zastrupitve dalj časa v tedaj splošno bolnišnico na Golniku. Kar nekaj časa je preži- vel, da so ga »uštimali« in le predstavljamo si lahko, kako so starši zlasti mama težko obiskovali svojega sina v bolnišnici. Po končani Osnovni šoli Dob se je izučil za mizarja. Služboval je v Toku, v Stolu na Duplici, tudi Mlinostroju in Novopremu, vmes je bila vojska in končno služba na Pošti, kjer je izdeloval opremo, in se v letu 1989 upokojil. Po kar nekaj letnem prijateljevanju sta se mlada Danica in Tine odločila za poroko. 2. julija 1960. leta je bila cerkvena poroka v cerkvi na Homcu, uradna v Domžalah. Na skupno življenjsko pot sta ju pospremila Ivan Smole, mož sestre Cvetke, in Jože Marinček, ženinov brat. Na prijazni domačiji v Češeniku so imeli ohcet. Danica se je zaposlila v Tosami, novi dom pa je postal toplo gnezdo za hčer Almo in sina Aleša. Oba imata danes svoji družini in zlatoporočen-ca se veselita vnukinj Mie, Barbare ter Sare in vnuka Boštjana, ki jima lepšajo življenje, veliko lepih besed pa imata tudi za zeta Cirila in snaho Vilmo. Povesta, da so sicer veliko skupaj, da pa ima vsak par svojo, lastno življenjsko pot, ki si jo oblikuje sam, vedno pa lahko računa na njuno pomoč. Vse življenje pridno delata na manjši kmetiji. »Dela je toliko, da smo zmeraj zmatrani,« z veseljem v očeh pove zlatoporočenka, oba pa poudarjata, da je tisto, kar pridelaš sam, slajše. Odtod skrb za lep vrt, posebej gospa Danica veliko vlaga, prekuhava, tudi peče sladke dobrote. Pridno delata v številnih društvih. Tako je gospa Danica aktivna v vodstvu Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob-Krtina, rada se udeležujeta različnih spominskih srečanj, spoznavata domovino na izletih z nekdanjimi izgnanci, saj je gospa Danica tudi članica Društva izgnancev Domžale, najdemo pa jo tudi v Društvu podeželskih žena Domžale. Je pa tudi ena od pridnej-ših v andragoškem krožku, kjer se družijo in spretno izdelujejo različne izdelke. »Ta je spretna za vse,« jo je v pogovoru pohvalil mož Tine, sama pa sem se spomnila številnih razstav v prostorih krajevne skupnosti Dob, kjer so bili razstavljeni tudi izdelki gospe Danice. Pridno delata tudi v turističnem društvu, kot prijetna sogovornika in prijatelja ju poznajo tudi v Našem domu - društvu upokojencev v Dobu. Zlata poroka ni bila le njun praznik, temveč praznik domačih, prijateljev, znancem, ki so jima pripravila nepozabno praznovanje. Tako ne bosta pozabila prisrčnega slovesa iz »vasi«, pravega šranganja, ob katerem so se ob drugih posebej odlikovali sosedje Gabrškovi, prijetnega obreda zlate poroke na gradu Tuštanj, slovesni obred je opravila Vera Vojska, zapeli so prijatelji iz Pevskega zbora Turističnega društva Turnše-Češenik; pa prijetnega druženja na prireditvenem prostoru turističnega društva, kjer sta sredi prijaznih svatov posebej skrbno prisluhnila Maksu Jeranu, ki se je skozi njuno življenje sprehodil v besedi in sliki. Si kaj želita na jesen življenja? Kaj le, kot zdravja, pravita, in privoščita srečo svojim najbližjim, na katere sta zelo ponosna. V imenu številnih, ki so se skupaj z njima veselili zlate poroke, pa le ponavljam skupno voščilo: iskrene čestitke, spoštovana zlatoporočenca in hvala za vse lepe trenutke ter pomoč in veselje, ki jih podarjata vsem nam. In veliko zdravja vama želimo. Vera Vojska NA OBISKU Pri 89-letnem vojnem invalidu Cirilu Vehovcu Ciril Vehovec je 70-odstotni vojni invalid in po pravnih aktih Društva vojnih invalidov Domžale kot njihov član upravičen do ugodnosti pri izvajanju posebnih socialnih programov DVI Domžale, ki se po 15. členu Statuta DVI Domžale financirajo iz javnih sredstev FIHO. Ciril je stopil v devetdeseto leto življenja, še vedno je veder in vesele narave, zadnje čase pa v oporo uporablja bergle, kajti bolijo ga noge. Pred leti je kot član društva večkrat koristil ugodnost sofinanciranja klimatskega zdravljenja, rad je šel v Šmarješke Toplice; delno mu je stroške plačalo DVI Domžale, ostalo je kril sam. Zaradi otežene hoje v starosti toplic ne obiskuje več. Zato je društvo zaprosil za finančno pomoč pri izgradnji položnega vhoda - lesenega podesta z ograjo pred vhodom v hišo, da mu ni več treba uporabljati stopnic. Zdaj veliko lažje prihaja iz hiše in vstopa vanjo. Pred leti mu je umrla žena Rozka, tako je ostal sam na srednje veliki kmetiji; delal je, dokler jo je lahko obdeloval, zaradi bolezni pa je to priljubljeno opravilo moral opustiti. Na klic ga obiskuje patronažna sestra iz Moravč, ki postori vse potrebno za njegovo boljše počutje in lajšanje bolečin v nogah. Trenutno se počuti zdrav, vsi zdravniški izvidi kažejo dobre rezultate, zato je še toliko bolj vesel življenja. Družbo mu dela majhna psička Pikica. Pravi, da ga lepo spremlja in dobro varuje. Kar se tiče kuhanja, to delo opravlja še vedno sam, zelo rad ima kmečke jedi. Pa prisluhnimo Cirilovim besedam: »Saj še nisem toliko star, le na svetu sem že nekaj časa ^ Včasih otroci nismo mislili na igre. Doma na kmetiji smo morali trdo delati. Meni je bilo delo v veselje. Kmečka dela sem imel najraje. Najbrž sem bil rojen za delo na kmetiji in kmetijo sem po drugi svetovni vojni tudi prevzel. Za dobro in zadovoljno življenje je treba pošteno živeti in v ničemer pretiravati. Rad jem, pri hrani nisem izbirčen. Še posebno imam rad domače mastne jedi. Ciril pravi, da ga v dobro voljo spravi predvsem dobra družba in da si želi več razumevanja med ljudmi. Ni dobro, da se za vsako malenkost prepiramo. Kdaj je treba tudi malce potrpeti, pa je potem vse lažje.« V mladosti je bil tudi v partizanih, skupaj s svojimi štirimi brati. Recept za dolgo življenje zagotavlja Ciril: »Domača hrana, za zajtrk tri jabolka, bela kava s kruhom; zalivanje rož, branje, gledanje televizije in poslušanje radijskih oddaj,« je svoje priljubljene opravke Ciril opisal delegaciji Društva vojnih invalidov Domžale, ki ga je ob njegovem osebnem prazniku obiskala na domu. Ciril je bil vesel obiska, simboličnega darila ter stiska rok ob visokem jubileju. Pa nasvidenje prihodnje leto, ob praznovanju 90. letnice, Ciril! Jože Novak 22 šport IO. SEPTEMBER 20I0 ŠPORTNA GIMNASTICARKA SASA GOLOB Najprej deklica, ki si je želela narediti »špago«, zdaj članica svetovne gimnastične elite Nadaljevanje s prve strani »Ob 12.15 imam fizioterapijo, okoli 15. trening, vmes imam čas,«, je bilo SMS-sporočilo Saše, katere življenje je praktično že od sedmega leta v znamenju športne gimnastike. No, letošnje leto je bilo še v znamenju poškodbe rame in še bolj v znamenju mature, zaradi katere sva z eno najboljših gimnastičark v Sloveniji srečanje preložili vsaj dvakrat. »Obiskovala sem Osnovno šolo Domžale, pravkar sem zaključila srednjo šolo, in sicer športni oddelek ljubljansk^e Gimnazije Šiška. Pred dvema dnevoma smo dobili rezultate maturitetnegapreizkusa — 25 točk, s čimer sem kar zadovoljna. « Pa je imela Saša, ki je pred kratkim dopolnila 19 let, letos v ognju še eno železo: »V ponedeljek imam glavno vožnjo. Upam, da naredim vozniški izpit - sem ga odlagala kar nekaj časa, tudi to zaradi gimnastike.« Ker je bilo leto 2010 tudi v znamenju nogometa, še nogometni vložek: Saša si je na zmagovalnih stopničkah SP 2010 v nogometu želela videti nemško ekipo, sicer je navijačica španske Barcelone. Vse skupaj se je začelo s »špago«. »Prijateljica v vrtcu je lahk^o kazala vaje vsem ostalim in povrhu zna^a narediti »špago«. To se mi je zdelo res super in starši so me kmalu odpeljali v Športno društvo Gib Šiška. Takvoj sem se vključila v trening in članica Giba sem še danes.« Najprej so bili uspehi začetniški, kot 11-letna pa je Saša že dosegla prvi uspeh na državni ravni -bila je druga na gredi. Z nasmehom na ustih zadovoljno pove zgodbo s svojega prvega večjega tekmovanja, ki jasno pokaže na njeno trmo: »Na sobotnih kvalifikacijah sem grdo padla, a se kljub temu presenetljivo uvrstila v nedeljsl^i^nale. Vsi so že mislili, da na finalu ne bom nastopila, pa sem stisnila zobe in kar šla. In za piko na i sem osvojila še srebrno medaljo - so me hecali, da lahk^o z njo hladim modrico ...« Talent je seveda fino imeti, a to ni vse, pove Saša, ki je zares vztrajna, kljub poškodbam in kakšni slabši sezoni. »Za gimnastiko moraš biti zares priden. Ne da bi podcenjevala pomembnost talenta za gimnastiko, ampak tudi če nisi zelo talentiran, lahko to z veliko treninga vsaj približno kompenziraš. Nočem strašiti številnih za gimnastiko nc^v^u^še^ni^h c^ek^^i^c, Jni si želijo hoditi po gredi, skakati po parterju, delati »špage« in salte. Gimnastika je lep šport, ampak treba je garati. Ko treniraš, moraš biti discipliniran, delaš zares lOG-odstrjtno, tudi če kaj boli. Se potiš, ko delaš neštete vaje za moč, kar malo zamižiš, ko se trudiš z gibljivostjo ..., ure in ure. Ko gledam številne m^ade gimnastičark^e, se mi zdi, da smo včasih trenirali več in bolj zares. Mogoče je zdaj tudi preveč selekcij, da športnik^om ne pustijo, da se razvijejo. Stvar je dolgoročna ...« Okviren Sašin tedenski urnik je tipičen urnik vrhunske telovadke. Saši ga sestavlja trener Mitja P. Samardžija: Ponedeljek - trening Torek - trening Sreda - trening Četrtek - trening Petek - trening Sobota - trening Nedelja - odmor Poleg šestih popoldanskih treningov, ki trajajo tri ure, je Saša v dvorani še trikrat tedensko dopoldne. In potem Fotoreportaža V soboto, 28. avgusta, se je v Piranu odvijalo 2. vseslovensko srečanje Društva Šole zdravja, ki ima sedež v Domžalah in se ga je udeležilo okoli 350 članov in aktivnih somišljenikov iz cele Slovenije - od Primorske do Pomurja. Samo iz domžalske občine, kjer telovadijo štiri skupine - Domžale, Vir, Dob in Ihan - jih je prišlo kar 80, od tega jih je bilo iz Domžal 51, z Vira 17, iz Doba 8 in iz Ihana 4. Z dvema avtobusoma, enega so plačali s prispevkom Občine Domžale, so se že malo po 5. uri odpeljali iz Domžal. S seboj so prinesli domžalsko zastavo, ki jim jo je župan Toni Dragar prinesel osebno na telovadbo, ki se vsako jutro odvija v parku 88 lip ob Kamniški Bistrici, pa tudi brez harmonike ni šlo. Srečanja so se udeležili tudi člani je v čas gimnastike potrebno prišteti še fizioterapije, čas za psihološko pripravo. Skorajda neverjetno, a to je predanost, pogoj za vrhunski uspeh. ..n vrhunskih dosežkov je Saša, ki tekmuje v gimnastičnem mnogoboju, zabeležila že veliko: »Moje prvo evropsko prvenstvo je bilo leta 2006, ko sem nastopila še med mladinkami, že leto kasneje sem nastopila v evropski članski konkurenci. 2007 sem nastopila na svojem prvem svetovnem prvenstvu v Stuttgartu, svojpremierni nastop na tekmi svetovnega pokala pa sem imela leto kasneje. « V evropski konkurenci je Saša segla do 25. mesta v mnogoboju, do nastopa v finalu ji je zmanjkalo le eno mesto. Precej višje je segla na tekmah svetovnega pokala, kjer je bila najbolje uvrščena leta 2008 v madžarskem Szombathelyju - tretja je bila na gredi. Visoka uvrstitev je tudi skupno sedmo mesto na gredi na svetovnem pokalu 2009 - izmed osmih tekem pokala za končno uvrstitev štejejo štiri najboljše tekme. Saša Golob tekmuje v gimnastičnem mnogoboju, ki ga sestavljajo štiri orodja: parter, dvovišinska bradlja, gred in preskok. (Bolj radovedni si lahko Sašo ogledate v njeni video predstavitvi na spletu http://www. youtube.com/watch?v=q6bVCq6_ k6o.) Prav preskok bi Saša izbrala za najtežjega. »Zaradipoškodb, ki so tako kot pri drugih športih stalnica tudi pri gimnastiki, sem pred leti kar nekaj časa pretežno trenirala na bradlji, do lansko- letne poškodbe rame, ki sem jo »vlekla«. predolgo. Vsa zgodba se je začela pri ogrevanju maja 2009, k^o se je bolečina v rami pojavila kar »z neba«, a nisem odnehala. Zaradi trme in pomembnih tek^em na k^rjledarju sem kar trenirala in tekmovala. Odpovedati sem morala nastop na bradlji v Glasgowu, a potem sem junija 2009 nastopila na sredoz^emsk^ih igrah (uvrstitev med deseterico najbrjlj-ših mnogobojk), še oktobra na svetovnem prvenstvu v I^ondonu - bolečina je bi^la že huda in vsi so mi obljubljali (zdravniško) pomoč. Pa ni bilo iz vsega nič!« Saša nato prav pogumno in odločno pove zgodbo o hoji od vrat do vrat, prošnjah, čakanju, iskanju pravega strokovnjaka in končno o (samoplač-niški) operaciji desne rame, katere terapija se je morala (in se je) zaključiti do avgusta, ko odide v Ameriko na študij. Vedno je užitek gledati perfektne prehode telovadk z lestvine na le-stvino, gledalce fascinirajo obrati salt in vijakov, ki jih s prostim očesom amaterji težko preštejemo, dih nam vzamejo natančno izvedeni elementi na gredi - kjer se sprašujemo, kaj se zgodi, če tekmovalke padejo z grede ... »Gimnastični pravilnik se pogosto spreminja, kazni za napake so čedalje večje. Kljub temu, da na treningih svojo vajo na gredi narediš tudi sedemkrat zapored, ne da bi padel, se padci zgodijo. Greš pač nazaj gor in poskušaš zaključiti vajo - veš pa, da se ti slabo pi^še ... Zame velja, da tekmujem precej slabše kot treniram, a delam na tem, spsiho- Domžalčani z občinsko zastavo, ki jim jo je podaril župan Toni Dragar iz sosednjih občin Trzin, Kamnik, Ljubljana pa iz Zg. Brnika in Radencev. Prireditev, ki jo je organizirala Šola zdravja iz Pirana, v sodelovanju z občino Piran, se je odvijala na Tar-tinijevem trgu, pritegnila pa je tudi ogromno turistov in kar precej se jih je pridružilo izvajanju vaj »1000 gibov«. Po uradnem fotografiranju ob 7.30, pozdravnem nagovoru piranskega župana dr. Tomaža Gantarja, pozdravu predsednice društva, Domžalčanke Zdenke Katkič, in podpredsednice in voditeljice piranske skupine in gostiteljice Eme Perkovič je sledila polurna telovadba, ki jo je vodil ustanovitelj Šole zdravja dr. Nikolay Gri-shin. Kulturnemu programu je sledila vožnja z ladjico, vodeni ogled Pirana, ogled Akvarija in Piranskega muzeja ter kopanje, s prvimi dežnimi kapljami pa proti večeru odhod domov. Vanda Klopčič NADALJEVANJE AKCIJE Horuk na Križentaver Skupinska fotografija štirih skupin Društva Šola zdravja iz naše občine Že v preteklosti smo občane obveščali o poteku in uspehih pohodni-ške akcije v KS Ihan Horuk na Kri-žentavro. Tako kot v lanskem letu, smo tudi letos poskrbeli za srečanje pohodnikov, ki pa je bilo letos zadnjo soboto v mesecu maju. Srečanja, ki je postalo že tradicionalno, se je udeležilo kar veliko število pohodnikov in drugih ljubiteljev narave. Za dobrote so tudi tokrat poskrbele naše pohodnice, ki so pripravile kar lepo izbiro sladkih dobrot. Ob tej priliki se vam zahvaljujemo. Tudi tokrat je za dobro hrano poskrbel predsednik komisije Franc Kralj -Mngan. Žal pa priprave vedno terjajo tudi kakšna presenečenja, tako tudi tokrat ni srečanje minilo brez. Manjši problem je nastal že pred srečanjem, saj je predsedniku ob vzponu na hrib ponagajala pnevmatika. Na srečanju so bile tudi pohodnice, ki so se prvič povzpele na Ihanski Triglav. Tudi njim je bila namenjena manjša pozornost, katera jim bo dala v prihodnje lep gorski spomin na obisku vrha. Pa poglejmo še ostale podatke, ki so v primerjavi z lanskim letom prav presenetljivi: Do 20. avgusta letošnjega leta je bilo v knjigo vpisanih več kot 13.000 po-hodnikov, v istem obdobju leta 2009 pa 10270 pohodnikov. Iz evidence je razvidno, da se je povečalo število pohodnikov, ki so se vsak loško pripravo. Dobra stran tega je, da imam še veliko rezerve!« Kot ima Saša urnik vrhunske telovadke, ima tudi postavo, ki omogoča dati noge za vrat ali kamorkoli že je potrebno za izvedbo zahtevnih elementov, hoditi po rokah ... »Moje vzornice so bolj kot ruske ameriškegimnastičarke, ki so bolj kot v artistiko usmerjene v moč.« Tako težavnost kot artistika pa sestavljata končno oceno, za katero se včasih zgodi, da je subjektivna, vsaj po občutku gimnastičark: »Na parterju sem pred kratkim naredila elemente z doskokom »v lim« (brez večjih korakov, poskokov), a sem vseeno dobila kar nekaj odbitkov. Pojma nimam, zakaj.« Saša je stalna članica slovenske reprezentance že od kadetske kategorije, od svojega 13. leta. Ima kategorizacijo mednarodnega razreda pri Olimpijskem komiteju Slovenije, kar pa z določenih vidikov niti ne pomeni tako veliko: »Brez staršev mlad športnik v gimnastiki preprosto ne more uspeti. Mene so starši vozili (in me še vedno, upam, da samo še nekaj dni) na vse treninge, ki smo jih v osnovni šoli imeli že pred začetkom pouka (od 6.30 do 7.30), vozijo te še na fizioterapije, kdaj še na tek^m^e. E^es se jim moram zahvaliti, tudi starejši sestri, brez njihovega razumevanja in pomoči ne bi šlo. Potem je tukaj še finančni del. Če pomislim, k^olik^o denarja smo vložili in še vedno vlagamo za zdravniške preglede, terapije. Uf!« Gimnastični uspehi so se Saši glede na njeno željo - vztrajati v gimnastiki - lepo obrestovali. Domžalčanka, ki si želi postati srčna kirurginja, je namreč že avgusta odšla na študij v Ameriko, na Towson University v Maryland. Za »major« predmet si je izbrala biologijo, da ji bodo opravljene izpite priznali v Sloveniji, če se vrne prej. »Povabili so me, ponudili štipendijo in jaz sem sprejela.« Študija, ki je vezan na gimnastiko, se Saša veseli, na hitro mi navdušeno obrazloži sistem ameriškega kolidža in pove, da bo njen študij močno povezan z gimnastiko. »Usklajevanje šole in treninga je v Sloveniji včasih kar umetnost. Že v osnovni šoli, ko so me neštetokrat vozili iz Domžal v Ljubljano, tudi v srednji šoli, katere dobra stran je bila ta, da sem zaradi bližine gimnastične dvorane treninge lahko opravljala med šolskimi urami športne vzgoje. A se je vedno kar izšlo. Kombinacija resnega vrhunskega treninga in študija je v Sloveniji skoraj izjema. Pričakujem, da bo v Ameriki lažje, saj so šole znane po tem, da športnikom omogočajo oboje.« Kljub številnim in dolgoletnim uspehom moške in ženske športne gimnastike je slika pogojev za trening precej žalostna. Saša pove, da je dvorana Gib Šiška, ki je »center slovenske ženske gimnastike«, vrhunsko opremljena. Hkrati lahko vadi več telovadk, na voljo so več ali manj vsi pripomočki in orodja, medtem ko so konku-rentke, ki vadijo na drugih lokacijah v Ljubljani in po ostali Sloveniji, za to največkrat prikrajšane. Žalostno je tudi, da vrhunska Aljaž Pegan in Mitja Petkovšek trenirata v skrajno neprimernih prostorih. »Pogoji za vrhunsko gimnastiko glede na dosežke zagotovo niso na nivoju. Kateremu izmed prostorov bi lahko rekli kar katastrofa.« Saša pove, da si sebe nekoč, ko na prvem mestu ne bo več gimnastika, ne predstavlja v vlogi sodnice ali trenerke (razen, če bi dekleta zares trenirala disciplinirano, zelo veliko in še malo več). Zagotovo jo bodo še vedno vesele mlajše gimnastičarke, ki bodo iz rok nasmejane vrhunske telovadke prejemale priznanja in medalje z motivi »miške iz Šiške« za dobro opravljene vaje na tekmovanjih v dvorani Gib Šiška. Po državnih, evropskih in svetovnih uspehih, kaj še ostane? Olimpijske igre 2012 v Londonu! »Za uvrstitev v London se moraš po naših pravilih kvalificirati leto prej, na svetovnem prvenstvu, k^i bo leta 2011 v japonskem Tok^iu. Želim si, da bom takrat 100-odstotno pripravljena, saj je nastop na olimpijskih igrah, posamično ali kot članica slovenske ekipe, ena mojih največjih želja!« Sonce ni popustilo, temperatura se je dvignila še za pol stopinje in Saša se je odpravila na še en trening. Zagotovo v gimnastični dvorani ni bilo veliko telovadk - a saj jih ne bo veliko niti na olimpijskih igrah ... Bojana ALPINISTIČNA ODPRAVA DOSEGLA CILJ - 4.167 METROV Maks Kokalj na Toubkalu dan vpisali v knjigo in jih je v primerjavi z lanskim leto mnogo več. Iz tega lahko ugotovimo, da je akcija pridobila večje število novih poho-dnikov, česar smo zelo veseli. Prav ti podatki pa potrjujejo, kako visoka osveščenost je pri naših krajanih, ki skrbijo za svojo kondicijo in zdravje. Prav zaradi tega je naloga članov komisije še bolj odgovorna, saj želimo, da se pohodniki tudi poveselijo, pogovorijo in podajo nove predloge za nadaljevanje te akcije. V ta namen bomo tudi v jesenskem času organizirali srečanje pohodnikov, o tem pa bodo pravočasno tudi obveščeni. Čas, ki prihaja, pa nas bo še bolj privabljal v naravo. To je to čas jesenskih gozdnih dobrot:gob in kostanja, ki jih je mogoče z dobrim očesom najti tudi ob vzponu na Ihanski Triglav. Dobri poznavalci tega terena pa zaidejo še ob stranskih poteh in uspeh je zagotovljen. Po dosedanjih informacijah gobe v letošnjem letu že rastejo. Tudi v prihodnje vam želimo doživetje prijetnih trenutkov in dobrih misli na pohodu ter nasvidenje do naslednjega srečanja v jesenskem času. Sponzorji srečanja pohodnikov - maj 2010: Občina Domžale, Gostilna MNGAN, Sašo ŽALJEC s.p. Ihan, PE-LATI d.o.o. Domžale Helena Rode Letošnja alpinistična odprava Društva Dolenjski pohodniki, ki se je je udeležil tudi alpinist Maks Kokalj z Brezovice, je alpiniste vodila na goro Toubkal na severu Afrike. To je visoki Atlas v državi Maroko. Po potrebnih pripravah so na pot odšli 15. maja in se vrnili 24 maja. Alpinist Maks Kokalj je povedal, da so se odprave udeležili člani, ki že dalj časa hodijo skupaj po gorah. Potovanje se je začelo v Trstu, kjer so avtobus zamenjali za letalo do Rima in Casablance, največjega mesta v Maroku, s tremi milijoni prebivalcev. Glavno mesto je Rabat, večja mesta pa še Marakeš, Fez, Agadir, Meknez, Tanger. Država Maroko je na severu Afrike. Na zahodu je ob obali Atlantski ocean, na severu pa je Sredozemsko morje. Velika je za 16 Slovenij, tretjino Maroka zavzema gorovje Atlas. V Maroku jih je počakal maroški vodnik in pot so nadaljevali z avtobusom do mesta Marakeš in še naprej čez globoke doline do vasi Imlil, ki je izhodišče za vzpon na goro Toubkal. »Tu so nam mule prevzele težje tovore, mi pa peš naprej po dolgi dolini do zavetišča Neltler do višine okrog 3.000 metrov, kjer smo prespali v šotorih,« o odpravi pripoveduje Maks in nadaljuje: »Ponoči nam je veter podrl šotor s kuhinjo. Zjutraj ob zori smo nadaljevali pot po zmrznjenem snegu in previdno počasi prišli na vrh Toubkala, ki je najvišja gora severne Afrike. Sledilo je veselje in obvezno slikanje. Ob sestopu si je žal na 4.000 metrih višine član odprave pri zdrsu zlomil nogo. Ko smo bili obveščeni, da helikopter lahko leti samo do zavetišča na 3.000 metrih, nam je bilo jasno, da ga moramo varno odnesti 1.000 metrov nižje. Uporabili smo vse, kar je bilo uporabno za imobilizacijo zlomljene noge in zasilna nosila. Prava nosila so nam vodniki mul priskrbeli šele po nekaj urah. Med prenašanjem poškodovanega člana se nam je skoraj zgodila še ena nesreča. Enemu od nosačev se je ob skali udrl sneg. Z veliko težav nam ga je nekako uspelo prenesti do zavetišča, od koder je helikopter odpeljal do bolnišnice. Po tem dogodku smo od tabora sestopili še do prvega prenočišča, od koder smo dolgo pot nadaljevali do roba prave peščene Sahare in imeli priložnost videti morje sipin, jahati kamele in prespati v taboru med peščenimi hribčki. Ta tabor smo mi preimenovali v hotel tisočerih zvezd.« S tem pa odprave še ni bilo konec, saj jih je pot nato vodila mimo manjših naselij v velik cedrov gozd, kjer so slikali opice. Alpinist je ob koncu uspešne oprave še povedal: »Prišel je čas, da odpotujemo domov, kamor smo se vračali veseli, da smo imeli možnost osvojiti goro Toubkal in bili uspešni po nesreči našega člana odprave pri reševanju z gore.« Alpinistu Maksu Kokalju tudi v prihodnje želim veliko uspešnih in prijetnih odprav. Vera IO. SEPTEMBER 20I0 šport 23 DRUŠTVO ZA GORSKO KULTURO DOMŽALE Domžalsko društvo uspešno tudi na mednarodni ravni Glavni namen in naloga Društva za gorsko kulturo je razvijanje, pospeševanje, promoviranje in udejanjanje vseh oblik kulturnega izražanja s področja gorniške tematike. Ukvarja se s filmom, pisano besedo, organizacijo kulturnih prireditev, pripravlja predavanja s področja alpinistike in gorništva ter varovanja in znanstvenega preučevanja gorskega okolja. Kot v vsakem uspešnem društvu so tudi tu uspehi plod mnogih ur prostovoljnega dela, ki ga opravijo člani društva. Že peto leto je izjemno dejavno kot organizator največjega gorniškega dogodka v Sloveniji, ki se vsako leto odvija v ljubljanskem Cankarjevem domu in v domžalskih kulturnih ustanovah. Mednarodni festival gorniškega filma Domžale (http://www.imffd. com) je iz majhnega festivala z začetki v devetdesetih v parih letih prerastel v velik kulturni dogodek, ki ga obišče mš llllt'l [llUioiKl[ Ailiiuirr Ifir Mntiihiain I íIjm preko 4000 obiskovalcev. Gre za največji dogodek na mednarodni ravni v občini Domžale in je kot tak odlična promocija občine v svetu. To dokazuje tudi članstvo v elitni organizaciji Mountain Film Alliance (http://www. mountainfilmalliance.org/), združenju, ki povezuje vse največje svetovne festivale gorniškega filma. V družbi 17 držav članic se naš festival počuti sprejeto in prijetno, saj je bil skrajni čas, da se kot izrazit alpski narod pohvalimo tudi s takšnim gorniško-kul- turnim festivalom. Namen festivala je širjenje, promocija in spodbuda vsem ustvarjalcem gorniškega filma, predvsem domačim. Ti naj s spremljanjem dogajanja na tuji filmski sceni iščejo ideje za domač film, obenem pa se tuji ustvarjalci lahko marsikaj naučijo tudi od nas. Poleg filmske ponudbe je festival obogaten tudi s spremljevalnimi dejavnostmi, kot so predavanja domačih in tujih znanih plezalcev in alpinistov, okrogle mize in pogovori na temo gorniške narave in ekologije, predstavljanje portretov zanimivih gornikov, umetnikov, kulturnikov in velikih imen slovenskega in svetovnega planinstva in alpinizma. Festival je tudi odlična priložnost za promocijo gorniške literature in razne razstave, od likovnih do fotografskih. V aprilu 2011 bomo organizirali že 5. festival, katerega si društvo želi še nadgraditi in ponuditi obiskovalcem še več. Ker gre že za mali jubilej, bi ga radi polepšali s presežkom obiskovalcev, z magičnim številom 5.000. Glede na dosedanji odziv ljubiteljev gorniške kulture se zdi cilj dosegljiv, seveda ob podpori številnih sponzorjev, ki že vsa leta omogočajo izvedbo tako velikega in zahtevnega dogodka. V tem kontekstu smo izjemno veseli podpore občine Domžale, brez katere si ne bi niti upali stopiti v ta projekt, a bi si želeli še večje podpore, saj ima tudi naš festival vedno večje zahteve. Naš cilj je pripeljati festival domov, pod vznožje gora, tja kamor spada. Na žalost to za enkrat še ni možno, a bi z izgradnjo primerne infrastrukture festival lahko potekal v Domžalah in se s tem še bolj vpel v utrip mesta. Menimo, da bi s tem oba pridobila, mesto na slovesu, festival pa na domačnosti in še večji podpori domačih ljudi. Postal bi bogat kulturni dogodek, ki bi navduševal širše množice za naravo gorskega sveta in tako marsikateremu mlademu pokazal zanimiv svet, za katerega še ni slišal ali videl. Mojca Volkar Trobevšek Korejska mladinska ekspedicija v Julijske Alpe PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE 18. srečanje pri Domžalskem domu na Mali planini Kamniške murke, pastirske bajte, modro nebo, urejene poti, zanimivi planinski smerokazi, kislo mleko in skuta, planinski žig, odojek, živahna glasba in šale ter dobra družba. Vse, ali le katera izmed naštetih stvari, je že tradicionalno na zadnjo nedeljo v avgustu na Malo planino privabilo člane in članice PD Domžale, pa tudi druge, ki so 29. avgusta hodili po največji pašni planini v Sloveniji. Že 18. zapored! In vsako leto je kaj novega. Dogodke in aktivnosti, ki so zaznamovali leto 2010, je v kratkem nagovoru strnil podpredsednik Planinskega društva Domžale, Jernej Južna. Najprej je bila pohvala namenjena članom alpinističnega odseka, ki so tudi letos nizali vzpone in beležili preplezane smeri. Veliko jih je bilo tudi v Dolomitih, kjer so julija izvedli plezalni tabor. Dveh taborov so se udeležili člani mladinskega odseka, in sicer je bil mlajšim namenjen tabor na Mali planini, starejšim pa tabor v Dovjem. Prvega se je pod vodstvom petih vodnikov udeležilo 16 mladincev, deset dni pa je pod šotori na Gorenjskem taborilo 38 mladincev pod vodstvom sedmih vodnikov. Po pohvalah odsekov je na vrsto najprej prišla prijetna novica o uspeli kandidaturi na razpisu za sanacijo planinskih koč, sredstva v višini 48.750€ (celotna vrednost projekta je 80.000 €) bodo namenjena posodobitvi prvega nadstropja Domžalskega doma, izgraditvi novih sanitarij in male čistilne naprave. Manj prijetna novica je bila odpoved najemnikov Domžalskega doma, zaradi česar ostaja vprašanje in delovanje doma na Mali planini po koncu sezone odprto. Podpredsednik se je dotaknil tudi zamenjave dolgoletnega predsednika PD Domžale Boruta Peršolje, ki ga je na začetku leta 2010 nasledil Klemen Miklič, ki pa se je, žal, smrtno ponesrečil. Spomin nanj ostaja med nami. Ne glede na to, po kateri izmed številih poti so obiskovalci prišli do 1.534 m visokega Domžalskega doma, jim je gorski zrak na obraz prinesel rdečico in dobro voljo, okusni prigrizki in pijača so raztegnili usta in razvezali jezik. Najprej so zapeli člani Pevskega zbora Janko Kersnik iz Lukovice, za najbolj živahne, ki so se želeli zavrteti, je poskrbel ansambel Pr'jatli. Če še niste bili na Mali planini, ste zamudili lepo urejeno planinsko kočo, v kateri se najde kaj za vsakogar. Za mimoidoče kavica in štrudelj, lepo so urejena prenočišča, koča s kopico fotografij s številnih izletov mladinskega odseka PD Domžale kaže na živost in živahnost enega izmed največjih društev v Občini Domžale. Igrala ob Domžalskem domu in mize ter klopi so do popoldanskih ur menjali svoje goste, ki so preko vprašalnika društva za varstvo Alp Cipra lahko povedali svoje mnenje o trenutnem stanju na Planini in podali svoja mnenja in ideje za Člani Medobčinskega društva invalidov Domžale »osvajali« Grossglockner Člani MDI Domžale smo se 7. avgusta odpeljali z avtobusom, da »osvojimo« veliki avstrijski ledenik Grossglockner. Polni pričakovanj smo se ob 5. uri odpeljali iz Domžal. Občudovali smo prelepe Karavanke in že smo bili v Karavanškem predoru. Pot nam je krajšala razlaga vodiča D. Kralja. Vozili smo se mimo Spittala in čez Lurnsko polje. Spremljala nas je reka Moeil - Bela. Vstavili smo se v znani gorski vasici Heligenblut. Tu smo se okrepčali in hvalili dobro kavico. Ogledali smo si gotsko farno cerkev. Navdušil nas je poznogotski krilni oltar, delo Michaela Pacher-ja. Ta cerkev je znana po legendi o »sveti« krvi. Strmo smo se začeli vzpenjati po sloviti ledeniški cesti do ploščadi Franca Jožefa pod Grossglockner-jem (2.369 m). Malo smo bili razočarani, ker so nam vrh ledenika zakrivali gosti oblaki, a so nas kmalu navdušili prav udomačeni svizci. Vztrajno so nam sledili, ko smo občudovali lepote okoliških vrhov. Nekateri smo se sprehodili skozi tunele Od 19. julija pa vse do 6. avgusta so bili na obisku Korejski mladinci. Imeli so le en cilj, kar se le da uživati in spoznavati Julijske Alpe. Za to da so ga uresničili, sva poskrbela Matej Ogorevc in Tin Pelc, oba člana Planinskega društva Domžale in izkušena planinska vodnika. Dva tedna smo nepretrgoma osvajali vršace, spali po planinskih kočah ter nabirali izkušnje in spomine. Naša pot je potekala nekako takole: Koča pri Savici - čez Komarčo - Dolina triglavskih jezer - Zasavska koča na Prehodav-cih - Velska dolina - Vodnikov dom - Triglavski dom na Kredarici - Triglav - čez Prag - Aljažev dom v Vratih (naslednji dan je bil prost dan za počitek) - Bivak IV na Rušju - Križ - Stenar - Pogačnikov dom na Kriških podih - po južnih pobočjih Prisojnika (Prisanka) na Vršič_ - Slemenova špica - Zavetišče pod Špičko - izvir Soče - vas Trenta - z avtobusom do Bovca (naslednji dan je bil prost dan za poči- tek) - z avtobusom do začetka Lepene, nato peš do doma dr. Klementa Juga - Planinski dom pri Krnskih jezerih - Krn - Koča na planini Razor - Vogel - Komna - Slap Savica, kjer smo končali naše planinsko dogodivščino. V preostalem tednu smo si ogledali še ostale slovenske bisere, kot so Bohinj, Bled z otokom in cerkvijo, Ljubljano, Postojnsko jamo ter Predjamski grad. Na Bledu so nas prijazno sprejeli v Informacijskem središču Triglavskega narodnega parka Triglavska roža, kjer so nam predstavili TNP, v Ljubljani pa predstavnik Planinske zveze Slovenije in nekdanji himalajec Viki Grošelj. V svojem predavanju nas je seznanil s pestro zgodovino slovenskega osvajanja osemtisočakov. V Postojni smo si nato polni vtisov in prijetnih spominov stisnili roke in se poslovili. Naslednje jutro so preko Beneškega letališča poleteli proti do- Južni Koreji. movini, Matej Ogorevc v Člani PGD Jarše-Rodica na Triglavu pd dDinžiiE izboljšanje. Tisti, ki kljub temu, da živimo pod Planino, ne vemo veliko o kulturnih spomenikih, etnoloških posebnostih, enem najvišjih izvirov v Sloveniji, Curli, in še številnih drugih zanimivostih, smo bili veseli knjižice Velika planina po pastirskih poteh, v kateri je napisano tudi naslednje: »Velika planina je edinstvena planina v Sloveniji in vas bo očarala v vsakem letnem času. Pozimi ji dajejo šarm s snegom prekrite bajte, spomladi cvetoči pašniki, poleti planina oživi s pastirji in živino, jeseni pa na planini spet natopita mir in je čas za zimski počitek.« In vse je res. V lepem okolju in v dobri družbi sem bila Bojana Zgodaj 2. avgusta 2010 smo se gasilci PGD Jarše- Rodica podali na 15. planinski pohod na Triglav. S kombijem nas je šofer Francelj peljal na Pokljuko do Rudnega polja. Opremili smo se z nahrbtniki, palicami in še pred sončnim vzhodom zagrizli v hrib nad dolino Konjščice, mimo izvira na Jezercu, na Studorski preval do Vodnikove koče. Tu je bil v krasnem jutru prvi počitek z obveznim čajem in zamenjavo preznojenih majic. Korajžno smo nato nadaljevali pot do Konjskega sedla, kjer smo se razdelili. Pet nas je odšlo proti Planiki in potem naprej na vrh Triglava, dva pa nista šla na vrh, zato sta se vzpela proti Kredarici in tam počakala na našo vrnitev. Ko smo prišli na najvišji vrh Slovenije, smo uživali v čudovitem razgledu - sinje modro nebo je bilo brez oblačka. Čeprav je tri dni prej zapadlo 25 cm snega, sedaj o snegu skoraj ni bilo sledu. Sledil je obvezen krst dveh mladih gasilcev, ki sta bila prvič na Triglavu, slikanje in nato počasen spust proti Kredarici. Tam smo med počitkom malicali in občudovali mogočnost in lepoto gora in narave. Z Jankom Rekarjem, dolgoletnim oskrbnikom doma na Kredarici, smo se pogovarjali o požarni ureditvi doma na Kredarici. Pred odhodom v dolino smo se nekateri še za nekaj trenutkov zadržali v kapelici pri Mariji Snežni in se nato po isti poti vrnili v dolino. Nasvidenje na 16. vzponu na Triglav, ki bo prvi ponedeljek v avgustu 2011. Jože Ručigaj K cerkvi Sv. Miklavža na Goro Nad vasjo Gradišče v Tuhinjski dolini se nahaja vzpetina imenovana Gora (757 m). Nanjo smo se 1. avgusta povzpeli člani TD Jarše-Rodica. Prečudovit razgled na prelaz Kozjak, kjer je naravna meja med Štajersko in Kranjsko, Pšajnovico, Limbar-sko goro, zadaj Zasavska sveta gora, Grintovec, Planjava Triglav, Šmarna gora in v daljavi Kamnik z gradom, Mengeš, Tunjice so nas prepričali, da smo se prav odločili. Tam so nas prijazno sprejeli člani Turističnega društva Gora Sv. Miklavža, saj vsako soboto in nedeljo od 14. ure dalje postrežejo s prigrizkom, ki ga pripravijo zvesti člani društva. Res vredno si je ogledati taborsko obzidje, cerkev sv. Miklavža in mežnarijo. Današnja gotska cerkvica je bila v letih 1721-1730 dograjena in razširjena. Dogradili so prezbiterij z obokom, zakristijo, cerkev dvignili v višino in podaljšali za dolžino lope, ki je bila pred Tviilji jiip u-JitvD ŮOnAÍV. MilKlAVi cerkvijo. V Mekinjah so odkupili strop (iz 48 kaset, ki so poslikane s krilatimi angelskimi glavicami) in ga restavrirali med leti 1999 in 2004. Glavni oltar je lesen, baročna arhitektura stebrov je iz delavnice Gaber-Bergant iz Kamnika iz leta 1741. Oljna slika sv. Miklavža je delo Valentina Metzingerja. Stranska oltarja iz sredine 18. stol. je v atiki upodobljen monogram Marije, kjer je nameščena slika sv. Lucije, na desni pa monogram Jezusovega imena, kjer je nameščena slika sv. Marka. Na severni strani je oltar sv. Frančiška Ksaverja. Mežnarija je skromna kajžarska hiša. Ima delujočo črno kuhinjo, kar je prava redkost. Vhod v bivalni prostor gre skozi črno kuhinjo, od tam pa vhod na »gank« in v majhno kamrico. Glavni prostor v hiši je izba. Prostor je ogrevan s pomočjo krušne peči. Značilnost prostora je t.i. Bogkov kot in večja kmečka miza pod njim, kjer se je obedovalo. Ostale stavbe so protiturško obzidje, piramidast stolp, zvonik in vodnjak. Vzponi so blagi in pot ni naporna, zato vsem priporočamo obisk na ta hrib Gora, saj je prijetna izletniška rekreacijska točka in pravi ponos vseh krajanov Tuhinja, ki so kar nekaj let delali, vlagali in se trudili, da je ta biser izgleda tako čudovito. Res vredno ogleda! Vida Strajnar Turistično društvo Jarše-Rodica in po sprehajalnih poteh, si ogledali film in nekaj zbirk energetskih točk. Polni vtisov in novih moči smo nadaljevali pot čez 1.204 m visok prelaz, kjer je meja med Koroško in Tirolsko. Od daleč so se bohotili Lienški Dolomiti. Vstavili smo se v znanem smučarskem središču Lienz. Lienz je simpatično mesto z zanimivo arhitekturo. Ogledovali smo si zanimive stavbe, pravoslavno cerkev, trgovine ^ Opazili smo, da nismo edini obiskovalci mesta, saj se je po ulicah sprehajalo kar veliko turistov. Ob zanimivih pripovedih vodiča smo se vozili po dolini Drave, mimo jezer, Beljaka in skozi Karavanke do Žirovnice, kjer nas je že čakala zaslužena »kočerja«. Prijetno utrujeni, siti in polni vtisov smo se vračali v naše Domžale. Obljubili smo, da se bomo udeležili še veliko podobnih izletov, saj smo spoznali veliko novih krajev, zanimivosti in bilo je lepo. MDI Domžale D. Lalić ^OČARSKJ KLo^ obvešča vse občane in krajane ter ostale udeležence v prometu, da bo v soboto, 25. septembra 2010, v času od 14.00 do 17.00 ure, na območju Ihana potekalo tradicionalno tekmovanje na tekaških rolkah ROLKANJE IHAN 2010 V času tekmovanja bo občasno moten promet zaradi zapore cestišča, in sicer na odseku Ihan-Goričica-Žabar-Goropeče. Vse udeležence v prometu zato naprošamo, da upoštevajo navodila redarske službe in prometno signalizacijo oziroma ureditev v času zapore. HVALA za razumevanje in VABLJENI na ogled zanimivega tekmovanja v Ihanu. Organizacijski odbor SK Ihan Joga v vsakdanjem življenju ťTlfjí /- i I/i 'ti HJii m. i/, P mcftf C rn nr Etomîsl«: > I II' l^t- II . . : . . II I ; il-lj t jii-rl L— I J:; -I- 1 tamnlki if ^ ii-|.i ........ ' : , r" ■' ■ ' ...... I ^ ...I .1. . , Rodofntje: ■ I'- ! '-I ■ I I I I I ..'■■Flllj.cl 1. ■..., .(■ , ,, [ -1 .|.r T ,.r ' iT' It............ m., i 111 n In 1.... 1 .„p .J.. I I .,,-. Moravê«: H- lilija - , ^ ... i 111 I lik I. M'^ ' I l'i III DoUko; ir r I M h I . ... li'F . L ■ IL-i, h JI .ř-: ' ■ I jiírříP fni FESTIVAL, ■hl> Ju » !ii-- . . .jliii i ■hIh Jm-lri-ciii : 1 diltj! ěib iLf iij'411 ^p^lji^njLr 1 I im^j.! jh jt ■l'||lMhllPgl SlDllI, ■lil a If !'■ .il llíi . IIk r nit^l lll.hl , L^iíILjÍEiltli-. r !■ "1 <>J lï.'F'' M iit^mniri -trUM Jv h iC.ljr|{/4flHII]IU.Il- 24 šport IO. SEPTEMBER 20I0 Poletne novice iz Karate društva ATOM Shotokan-Do Domžale KLUB BORILNIH VESCIN DOMŽALE Pred nami je delovna jesen Jutranja vadba in vadba pod ihansko skakalnico Počitnice so čas, ko so dnevi prosti obveznosti in lahko športniki namenijo čas svojemu nm'ljubšemu konjičku. Karateisti ATOMa so se zato pridno zbirali na jutranjih vadbah karateja, kot vsako leto pa je bilo pestro in uživaško tudi pod skakalnico, kjer so bili treningi karateja obarvani tudi atletsko. Kondicijska priprava bo poskrbela, da bodo karateisti fizično nared za septembrske turnirje, za piljenje tehnike pa sta poskrbela še dva mednarodna seminarja in dvoje karate priprav. Slovenska Izola je poleg vadbe karateja poskrbela tudi za času primerno veliko plavanja in posedanja na plaži, družabnih iger, ogledovanja ladij in ladjic in sladoleda. Da je bilo vzdušje res morsko, je poskrbel piknik na barki, kjer pa je ob počitniških zabavah beseda že tekla tudi o popočitniških turnirjih. Slovenski Boč je bil tudi letos zbirno mesto za člane A-SKIF reprezentance Slovenije, ki so se pred začetkom jesenskega dela Preden pogledamo, kaj so člani Kluba borilnih veščin Domžale delali poleti, poglejmo še rezultate finalnega državnega turnirja v kickboxingu, športni disciplini full contacta in 1. kroga športne discipline K 1-rulles v Brežicah. Med tekmovalci iz vse Slovenije so domžalski borci dosegli naslednje rezultate: državni prvak je med mladinci do 71 kg v športni disciplini full contact postal Žiga Štiftar, enak uspeh je v športni disciplini K 1-rul-les dosegel med člani do 81 kg Franci Pavlič, podprvak med člani do 91 kg športna disciplina full contact pa je postal Matej Balantič. Naslednji finalni krog bo 2. oktobra v Krškem za državne prvake v tej disciplini. Prijeten piknik za nove moči Tudi Klub borilnih veščin Domžale je letošnje poletje izkoristil za počitek, za prijetno druženje, za nabiranje novih moči, poguma in hrabrosti za tekmovanja ki so pred njimi. Tako so na prostoru Turističnega društva Turn-še-Češenik pripravili odličen piknik. Vsi, od najmlajših članic in članov do najstarejših, so se zabavali in družili ob nogometu, odbojki, metanju podkve itd. ter ob dobrem žaru. Hrabri tudi v nogometu Ob 7. avgusta prazniku Krajevne skupnosti Dob se je povabljena boksarska nogometna ekipa iz Kluba borilnih veščin Domžale z veseljem udeležila in sodelovala na odlično organiziranem nogometnem turnirju v Športnem parku Domžale. V Držimo pesti za Žiga Štiftarja Iz Kluba borilnih veščin Domžale bo slovensko reprezentanco na svetovnem mladinskem kicboksing prvenstvu v Beogradu konec septembra zastopal Žiga Štiftar, aktualni mladinski državni prvak 2010. Nastopil bo kar v treh različnih športnih disciplinah kickboxin-ga, light contacta, full contacta in kick lighta. Srečno! Sicer pa vas hrabri boksarji vabijo, da se jim pridružite na jesenskih treningih! Vera Karate društvo Atom Domžale v okviru 4. Karate - do mednarodnega turnirja za pokal Domžal BBtfHfl-JlB jciRan-iHi vabi v soboto, 25. septembra 2010, ob 19. uri, v avlo Osnovne šole _ Domžale, na KULTURNI VEČER s prikazom karate točk in ogledom karate filma Prazna roka, režiserja Rudija Urana iz Maribora in v nedeljo, 26. septembra 2010, ob 10. uri, v Halo komunalnega centra Domžale, na mednarodni odprti Karate-Do turnir za pokal Domžale 2010. Hkrati bo oba dneva karate seminar z japonskim strokovnjakom in specialnim gostom na turnirju - Sensei Manabu Murakamijem 7. Dan. Dobrodošli! Belgijski Werringen je prve štiri dni julija poleg karate inštruktorjev iz številnih držav sveta gostil tudi Domžalčane. V kimonih se je pod taktirko čilskega in dveh japonskih inštruktorjev potila enajsterica Domžalčanov, ki so uživali v idiličnem okolju ob jezeru, kjer po besedah Lovrenca Kokalja »manjkalo ni nič; treningi, zabava, hrana, vse kar mora človek imeti, daje srečen.« Italijanski Pesaro je na mednarodnem seminarju zbral karateiste svetovnega kova, v njihovi družbi so bili tudi trije Slovenci: Tade Trinko in Lovrenc Kokalj iz Domžal ter Darjan Rošker iz Maribora, ki so svoje veščine nadgrajevali tudi z znanjem Japoncev Shihan Miure 9.Dan ter Terajuki Okazakija 10.Dan. Slednji je poleg Kancha Kanazawe 10.Dan še edini živeči iz zadnje generacije kara-teistov, ki so še vadili skupaj z očetom modernega Karateja Senseiem Funa-coshi Gichinom in Nakajamo. Zares prava atrakcija! Vse občudovanje gre mojstru Okazakiju tudi zato, ker kljub 82 letom še vedno poučuje in izvaja nožne tehnike in kombinacije. Bistvo njegovega poučevanja je karate kot obrambna veščina, pri kateri se vsak korak in gib pričneta v obrambne namene. O SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE Umag 2010 Ker se med počitnicami v klubih ne izvajajo redni treningi, KK Forum vsako leto organizira Letno karate šolo. Taje tudi letos potekala v Ka-toru pri Umagu. Ker pa smo bili v Umagu predvsem zaradi treningov, smo te izvajali petkrat dnevno. Jutranji trening je potekal na prostem in v vodi, zato je bil za mnoge najlepši del dneva. Ogrevanje in prebujanje telesa smo izvajali v pokritem teniškem balonu, nato pa obuli superge in po urejenih sprehajalnih poteh ob vodi in v gozdičku tekli do bazena, kjer smo imeli maksimalno razgibavanje, nato pa sproščanje napetih mišic v vodi. Čez dan smo imeli še tri individualne treninge, kamor so hodili karate-isti, ki so imeli namen polagati izpit za višjo stopnjo pasu ali pa so želeli utrditi znanje, ki so ga osvojili na rednih treningih. Proti večeru smo imeli še en trening, kjer smo se posvetili predvsem učenju novih tehnik in obnavljanju znanja že znanih. Karateisti so poleg treningov lahko Izpit za višji pas so uspešno opravili: Utrinek iz jutranjega treninga v morju čez dan počeli različne stvari. Od igranja odbojke, plavanja v prijetno hladni vodi, poležavanja na soncu, igranja mini golfa ... Karateisti in njihovi spremljevalci so bili nameščeni v apartmajskih hišicah v nase- 8. kyu Mark Loboda 7. kyu Gal Kotnik 6. kyu Jan Čirič 5. kyu Edvard Vrtačnik, Klemen Justin, Ana Novak, Andraž Grčar 4. kyu Aljaž Banko, Iza Kotnik, Ana Županič, Blaž Korbun, Jan Ivan Lazarevič 3. kyu Nik Jerkič, Jan Simon, Gašper Bizjak, Janez Draksler 2. kyu Tjaša Šinkovec KARATE KLUB WANKAN-IHAN Aktivne počitnice Člani Karate kluba Wankan-Ihan smo bili tudi letos med počitnicami zelo aktivni. Trikrat na teden, po dve uri skupaj, smo se znojili in nabirali kondicijo po gorenjskih gozdovih,vmes je bilo zelo veliko poudarka na izvajanju nožne tehnike in kondicijskih vaj. Da pa ne bi pozabili karate tehnik in karate kat, smo za ta namen imeli še en dodaten dan rezerviran samo za karate in ker imamo lasten dojo, je to več kot odlično. Glede na udeležbo treningov pa moram posebej pohvaliti nežnejši spol, srn so prevladovale na vseh treningih. Ni kaj, moška populacija je tokrat zatajila. Kdor želi spoznati bistvo kara-teja in ga tudi trenirati, se nam lahko pridruži že sedaj. Vse informacije so na: www.kk-wankan.com. Karate klub Wankan-Ihan sezone zbrali na pripravah in testiranju pod okriljem SKI zveze Slovenije. Izmed ATOMovcev so na »štajerskem Triglavu« svoje sposobnosti teka na 100 in 3000 m, de anja sklec in zgibov, skoka v daljino, metanja medicinke in seveda karate tehnik preverjali in izboljševali tudi ATOMovci: Lovrenc Kokalj, Tamara Kokalj, Timotej Ko-kalj, Rok Kurent, Grega Teršek, Črt Hrovatin, David Kardum, Patricija Vehovec in Žan Podboršek. Še vabilo Na svoj koledar dogodkov v Domžalah, ki se jih boste udeležili, pod 26. september vpišite še 4. Odprti Karate-Do turnir za pokal Domžale 2010, ki ga organizira Karate društvo ATOM Domžale. Aktivnosti turnirja v Domžalah se bodo za karateiste začele že 24. septembra, ko bo v prostorih OŠ Domžale med 18. in 20. uro karate seminar z japonskim strokovnjakom in specialnim gostom na turnirju Sensei Manabu Murakami 7.Dan. Japonski gost bo svoje znanje širil tudi v soboto, od 10. do 12. in od 13. do 15. ure. V nedeljo se bo zares začelo ob 10. uri, ko bodo v Hali komunalnega centra v Domžalah zbrani že vsi nastopajoči. Za pokal se bodo karateisti pomerili v borbah, svoje spretnosti bodo v katah kazali številni slovenski in mednarodno priznani karateisti. Večer s pridihom karateja je zagotovljen tudi za nenastopajoče, ki si lahko že dan pred turnirjem, 25. septembra, v avli Osnovne šole Domžale, ob 19. uri, ogledate karate film Pot prazne roke režiserja Rudija Urana. Sobotni kulturni karate večer bodo popestrile karate demonstracije. Bojana UMETNOSTNO KOTALKANJE KDK Domžale zelo uspešen v Pulju V začetku poletja, od 25 do 26. junija, je v Pulju potekalo mednarodno ko-talkarsko tekmovanje za pokal Amfora 2010 v organizaciji Kotalkarske-ga kluba KK Uljanik Pula. Že tradicionalnega tekmovanja v športni dvorani Mate Parlov so se poleg kotalkaric iz hrvaških klubov udeležili tudi tekmovalci in tekmovalke iz Slovenije, Belgije, Nizozemske, Velike Britanije in Italije. Kotalkarsko drsalni klub KDK Domžale je tokrat nastopil zelo uspešno, saj je med 16. klubi osvojil odlično drugo mesto. Tekmovalke in edini tekmova- lec so dosegli več dobrih rezultatov, ki so doprinesli k visoki skupni uvrstitvi. Med posamezniki je edino zmago dosegel Domžalčan Blaž Kovač, ki je zmagal v kategoriji C. Med kadetinja-mi je Manca Capuder osvojila 2. mesto, v svojih kategorijah pa so 3. mesto osvojile Neža Pezdirc, Tanita Fabjan Demšar in Manca Hribar. Dvodnevno tekmovanje se je v večernih urah tako kot običajno končalo z revijalnim nastopom kotalkarjev in kotalkaric, ki je bil prava krona športnega dogodka. Igor Fabjan Priprave na revijalni nastop KK PIRUETA Kar štirje naslovi državnih prvakov Pirueti lju Polynesia, tisti, ki pa so si želeli nekaj več udobja, so se nastanili v hotelih. V Umagu so bili karateisti 1 ali 2 tedna, lahko pa so se odločili in v treningih, morju in prijetni družbi uživali 14 dni. Po koncu vsakega tedna so bili izpiti za višje pasove. Tisti, ki so pridno trenirali in so na izpitu pokazali zadostno psihofizično pripravljenost, so uspešno naredili izpit. Takih je bilo kar nekaj in prav taki navdušenci so razlog, da se poletna karate šola izvaja že 33 let in se bo še naprej. G. J. Sredi meseca julija je potekalo državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju, ki so se ga udeležili tudi tekmovalci Kotalkarskega kluba PIRUETA iz Domžal. Ni manjkalo uspehov in odličnih nastopov v posameznih kategorijah. Najuspešnejša je bila NIKA BABIČ, ki je v kategoriji mlajših mladink osvojila kar dva naslova državne prvakinje, in sicer v obveznih likih in v kombinaciji. S tem je potrdila, da je trenutno najboljša v državi in da je premagala vse težave s poškodbo, ki jo je pestila vse od lanske sezone pa do zadnjega državnega prvenstva. Vse je presenetila tekmovalka TINA OZEBEK, ki je od vseh nastopajočih najbolje odpeljala svoj prosti program in z velikim naskokom osvojila naslov državne prvakinje v kategoriji mladink ter si s tem zagotovila tudi nastop v reprezentanci Slovenije na bližajočem se evropskem prvenstvu, ki bo sredi septembra v Španiji. Tja bo odpotovala skupaj z NIKO BA- BIČ in ŠPELO BERLOT, ki je v kategoriji mlajših mladink osvojila tretje mesto in se zasluženo povzpela na zmagovalne stopničke, ter VERONIKO BREŠAR, ki je pristala na nehvaležnem četrtem mestu. V kategoriji D so se na zmagovalne stopničke povzpele kar tri tekmovalke iz kotalkarskega kluba PIRUETA, in sicer je bila prva ANA MARIJA DIVOVIČ, druga je bila LANA MARKELJ in tretja URŠKA ZEVNIK. Med najstarejšimi tekmovalkami to je v kategoriji članic je bila četrta PETRA POKOVEC. Zelo uspešne so bile tudi najmlajše tekmovalke saj so dokazale, da je pred njimi še velika prihodnost in so tik pod vrhom slovenskega kotal-kanja, LEJA ŽAJDELA je bila prav pri najmlajših tretja, njena starejša sestra NELI pa sedma. V kategoriji cicibank je TAMARA ŠVENT pristala na devetem mestu, njeni sotekmovalki pa sta v starejših kategorijah, to je pri mlajših deklicah VITA ŠKOFIC in pri starejših deklicah LARA DOLENC, osvojili osmi mesti. To je bilo eno najuspešnejše državno prvenstvo kotalkarskega kluba PIRUETA in upamo, da bodo tako nadaljevali še naprej. Vsem udeležencem reprezentance Slovenije iz domžalskega kluba PIRUETA želimo kar največ uspehov na bližajočih se evropskih prvenstvih, ki bodo v Španiji in v Italiji, obe sredi septembra letošnjega leta. IO. SEPTEMBER 20I0 šport 25 KK HELIOS Vidne spremembe v ekipi Domžalski košarkarji, ki so minulo sezono zaključili na 3. mestu, po dolgih letih pa jih od jeseni dalje ne bomo več gledali v jadranski ligi NLB, se že pripravljajo na nove izzive. Čeprav se bo, glede na obseg tekmovanja, njihov proračun zagotovo spremenil, pa to njihovih apetitov ne zmanjša, saj je cilj hitra vrnitev v ligo NLB in seveda še naprej krojiti vrh slovenske košarkarske scene lahko povsem realen. Bodo pa medtem zagotovo krojili tudi mednarodno sceno, vendar v nekoliko drugačni obliki kot zadnje sezone. Vrnitev na evropsko sceno Kot rečeno, po nekaj letih Jadranske lige, so se košarkarji Heliosa letos uspešno prijavili na tekmovanje v FIBA Eu-rochallenge. Če se spomnimo preteklih let, je Helios tekmoval v mednarodnem pokalu Radivoja Korača, prav tako v Superligi SBA, uprava KK Domžale pa je poskrbela, da kljub izpadu iz lige NLB domžalski ljubitelji košarke ne ostanejo brez mednarodnih tekmovanj. Odhodi košarkarjev _ Klub so po koncu sezone zapustili tuji igralci, med njimi tudi dolgoletni tuji košarkar v dresu Heliosa Alekseja Laškeviča, ki je bil pod domžalskimi koši prava legenda s svojim dolgoletnim stažem v Heliosu, kjer je odigral kar 11 sezon! Poleg tujcev pa sta klub zapustila tudi dva dolgoletna člana košarkarskega kluba Helios Domžale, ki sta vso svojo dosedanjo kariero odigrala v dresu domžalskih košarkarjev - Miha Zalokar in Jure Močnik. Medtem ko se je Zalokar odločil za zaključek kariere aktivnega košarkarja, pa se Močnik seli v Grčijo, kjer bo kariero nadaljeval pri prvoligašu Peristeriju. ^ in prihodi novih imen So pa v luči pričakovanih ciljev posegli tudi že po novih okrepitvah, saj so takoj ob koncu minule sezone pripeljali nekaj košarkarjev, med drugim tudi Klemena Prepeliča, Marka Vranjkoviča in Urbana Gorjanca, ki prihajajo iz Maribora, Tomaža Bolčina, ki prihaja iz Ajdovščine ter Matica Rebeca iz Postojne, ki pa se bodo najprej kalili v mlajših kategorijah in nato počasi prehajali v člansko, kot so povedali v klubu. Prva direktna članska okrepitev moštva pa je Grega Mali, dosedanji košarkar PRO-TEK Zasavja, sicer pa 26-letni, 197 cm visoki košarkar, ki je doma na poziciji branilca, do sedaj pa se je po-eg domačih ekip (Olimpija, Elektra, Laško, Zagorje) boril tudi pod koši v Grčiji in na Madžarskem. Druga okrepitev članske vrste je Dražen Bubnić, ki s Heliosom sklepa enoletno pogodbo. 206 cm visoki 24-letni hrvaški košarkar ima slovenski potni list, v minuli sezoni pa smo ga lahko opazovali v dresu Zlatoroga Laško, pred tem pa hrvaškega Kastava, Hermes Analitice, Geoplin Slovana, Elektre in Kopra. Prišel je tudi nekdanji košarkar Vojvodine, Crvene Zvezde, Budućnosti in Slovana, 210 cm visok, 25-letni Marko Lekić, 207 cm visok Vlado Pašalić, ki je minulo sezono igral v Zasavju in ne nazadnje tudi 19-letni Šved Andreas Pearson, ki bo s svojimi 187 cm igral na poziciji organizatorja. Predvsem slednji e lovorik že vajen iz mlajših kategorij, saj je zastopal barve svoje države v vseh mladinskih starostnih kategorijah, na kadetskem evropskem prvenstvu si je priigral naziv MVP igralca prvenstva, na zadnjem evropskem prvenstvu divizije B v kategoriji U-20 pa je bil izbran za najboljšega organizatorja prvenstva. Sicer pa so košarkarji Heliosa med drugim imeli v avgustu enotedenske priprave v Rogaški Slatini, prav tako pa so imeli 25. avgusta 2010 redni Občni zbor KK Helios Domžale. Mateja Kegel NK DOMŽALE Uspešen začetek sezone Domžalski nogometaši so letošnjo sezono začeli uspešno, z enakim število točk, kot jih ima prvouvrščeni Maribor so na druge mestu, njihov izkupiček pa je 5 zmag, eno izenačeno srečanje in en poraz. Pa poglejmo kaj se je v prvih sedmih krogih letošnjega pravenstva pravzprav dogajalo na zelenicah, kjer so srečanja odigrali domžalski nogometaši. V prvem krogu, ki so ga odigrali v Celju so proti domači ekipi CM Celja iztržili prve tri točke, izid je bil 1:0 za Domžale, strelec pa Smukavec, ki je končni izid postavil v 87. minuti. Sledila je prva domača tekma v tej sezoni, v Domžalah so gostovali nogometaši Luke Koper, ki so v domžalskem športnem parku prav tako pustili tri točke. Tokrat so Domžal-čani zmagali z 2:0, med strelce pa sta se vpisala Pekič v 21. minuti in Horvat v 50. minut. V Ajdovščini, kjer naj bi Domžal-čani gostovali konec julija, a je bilo srečanje odigrano v športnem parku v Domžalah, saj prenavljajo ajdovski stadion, je bil izid izenačen, že v naslednjem krogu proti lendavski Nafti pa so Domžalčani doživeli prvi poraz v letošnji sezoni. Do rezultata 3:2 za lendavske nogometaše pa so pripeljali naslednji strelci; Pekič (12), Vinko (18), Vassiljev (41 - 11 metrovka), Buzeti (48) in Smukavec (v 91). Sledile so tekme brez poraza in sicer so Domžalčani na stadionu ob Kamniški Bistrici s 3:0 ugnali Triglav Gorenjska, med strelce so se tokrat vpisali Teinovič (28), Smukavec (75) in Drevenšek v 89. minuti. V 6. krogu so nogometaši gostovali v Velenju pri Rudarju, kjer so zmagali z 1:0 (strelec Apatič v 66. minuti) in za konec še zmaga v 7. krogu proti nekdaj večkratnim državnim prvakom Hitu Gorici, ki je v športnem parku v Domžalah prav tako izgubila z 1:0, strelec za Domžale pa je bil to pot Pekič v 41. minuti. Po nekaj odmora, ki je sledil zaradi reprezentančnih obveznosti pa Domžale nocoj, 10. septembra ob 20. uri gostujejo v Stožicah pri Olimpiji, nato pa 18. septembra v domžalski športni park prihaja NK Maribor. Mateja Kegel Foto: Peter Koprivnikar Mlajši dečki NK Domžale (U-12) znova državni prvaki Selekcija do 12 let postaja pravi zaščitni znak Nogometnega kluba Domžale. Že drugo leto zapored je kot edina selekcija prinesla državno lovoriko na Kopališko. In tudi letos je morala v finalu streti oreh, imenovan NK Maribor. Fantje trenerja Tomija Broniča so po prepričljivih zmagah proti Izoli v če-trtfinalu in proti Triglavu v polfinalu finalno tekmo odigrali v gosteh proti ekipi, ki je z naskokom dobila prvenstvo MNZ Maribor, v končnici državnega prvenstva pa je prav tako dokaj gladko odpravila velenjski Rudar in ptujsko Dravo. Pričakovati je bilo, da bo obračun najboljših ekip mlajših dečkov na zahodu in vzhodu kakovosten in razburljiv do konca in res je bilo tako. Prvi dve tekmi sta se sicer odvijali povsem po domžalskih notah; rahla terenska premoč in nadzor nad igro sta bila ravno tolikšna, da so si Mariborčani na eni tekmi sami zabili gol, na drugi pa se je z dvema lepima zadetkoma izkazal Jure Lepoglavec. Čeprav tudi domačini niso bili brez priložnosti, se gostujoči mreži nista zatresli in na odmor so Domžalčani odšli s sanjskim izkupičkom: šestimi točkami in gol razliko 3:0. Do državnega naslova je manjkala le še točka ... A vijoličasti, ki jih je vseskozi spremljal tudi športni direktor Zlatko Za-hovič, so v nadaljevanju šli na vse ali nič. Čeprav je do sredine drugega dela kazalo, da imajo Domžalčani vendarle še vedno vse pod nadzorom (na eni tekmi so z golom Jana Repasa povedli z 1 : 0, na drugi pa z enakim izidom zaostajali), so se razmere na igrišču v hipu dramatično spremenile. Domačini so dvakrat zadeli ter na eni tekmi povedli z 2 : 0, na drugi pa izenačili na 1 : 1. Potrebovali so le še en gol in ta je zadnjih deset minut dobesedno visel v zraku. To je bilo brez dvoma najbolj infarktnih deset minut v zgodovini te odlične generacije domžalskih nogometašev ^ a sreča spremlja hra- bre in obramba na čelu z vratarjema Anžetom Malnarjem in Gašperjem Grošljem je s skrajnimi napori zdržala silovite mariborske nalete. S 7 : 4 v točkah oz. z rezultati 1 : 0, 2 : 0, 1 : 1 in 0 : 2 so Domžalčani ob huronskem navdušenju svojih navijačev postali državNi prVaki. Skupinska slika: Stojijo od leve proti desni: Tomi ^Bronič, Anže Malnar, S_ašo Koleša,Tadej Bizilj, Luka Šušnjara, Rok Simon, Anže Arh, Nik Smrkolj, Rok Perne, Žan Žužek, Žan Piskar, Žiga Istenič, Jasmin Korač, Miha Kebe. Čepijo od leve proti desni: Miha Kotnik, Tim Fermišek, Sani Alič, Jure Pavlin, Jošt Kimovec, Tilen Fujs, Luka Pavlinič, Jure Lepoglavec, Mirza Ljubijankič, Jan Repas, Gašper Grošelj. NOGOMETNI KLUB ROLTEK DOB - CLAN DRUGE NOGOMETNE LIGE Največji tekmovalni uspeh v zgodovini dobskih nogometašev stih, ki na stvar gledajo tudi drugače. Z vsemi poskušamo najti neko sinergijo in jo usmeriti v pozitivno delovanje kluba. Omeniti moram, da sem imel lju s pozitivno vizijo in voljo do dela, ki bila porok us ga dela kluba. je Še nedolgo nazaj ste v Slamniku lahko prebrali o uspehih dobskih nogometašev. Tedaj smo jim čestitali za prvo mesto v pokalu, le za lasna nam je v zadnji številki zmanjkalo časa, da bi predstavili največji tekmovalni uspeh v zgodovini dobskih nogometašev. Nogometni klub, katerega zametke beležimo že v letu 1937, pozneje pa v okviru Partizan Dob, je začel delovati po osvoboditvi. O največjem uspehu v zgodovini nogometnega kluba sem se pogovarjala z Bojanom Gasiorjem, ki je z dobskim športom že več kot 25 let. Najprej iskrene čestitke za zgodovinski uspeh. Ste ga pričakovali? Smo in nismo. Vso preteklo sezono smo v tretji ligi igrali zelo dobro in se po zadnji tekmi z ekipo Šobec Lesce uvrstili na drugo mesto v tretji ligi. Uspeh je bil brez primere v zgodovini kluba. Še bolj kot osvojeno drugo mesto, nas je veselilo dejstvo, da je ekipa sestavljena pretežno iz doma vzgojenih nogometašev, ki se je kalila v zadnjih šestih letih pokazala, da z marljivim in sistemskim delom lahko dosežemo zastavljene nam cilje. Uspeh, ki smo mu priča, je res prišel prej, kot smo ga načrtovali, pomenil pa je zadovoljstvo in potrditev dobrega dela. Naj ob tej priliki še enkrat izrazim moje iskrene čestitke igralcem, trenerjem in vsem simpatizerjem kluba, ki so s pozitivnem delovanjem prispevali k napredovanju. In potem je prišlo povabilo. Da, Nogometna zveza Slovenije je potem, ko je prvouvrščeno ekipo Adria, zaradi strogih kriterijev igranja v 2. slovenski nogometni ligi zavrnila, k igranju v omenjeni ligi povabila naš klub. Vabilo nas je presenetilo, dalo pa nam je tudi potrditev, da smo v preteklosti veliko naredili tudi na infrastrukturi in pogojih za tekmovanje v višjem rangu. Preverili smo, ali izpolnjujemo pogoje, se veliko pogovarjali z našimi igralci in o obveznostih, ki jih prinaša igranje v drugi ligi, ter soglasno sklenili, da povabilo sprejmemo in NK Roltek Dob je prvič v zgodovini zaigral v drugi slovenski ligi. Ob tem naj povem, da je sezona 2009/2010 prinesla tudi vrsto uspehov ostalim kategorijam, predvsem pa sem vesel številnih mladih nogometašev, ki z velikim veseljem ob podpori staršev prihajajo v naš klub in se pozitivno razvijajo. Za vami so že štiri kola, lahko že na kratko ocenite nastope dobske članske ekipe v drugi ligi? Lahko rečem, da je bila odločitev za nastop v drugi ligi pravilna, čeprav je z njo povezanih bistveno več del a. Izziv, ki smo si ga zadali z nastopom v drugi ligi, je bil velik, vendar spoznavamo, da smo se pravilno odločili. Veseli nas, da smo izkoristili možnost se preizkusiti z drugimi ekipami, ki sodelujejo v tem rangu. Kot novinci smo v prvih štirih kolih plačali tudi davek majhnosti in neizkušenosti, vendar pa ob treznem razmisleku lahko ugotovimo, da imamo konkurenčno ekipo in da bomo v tej ligi popolnoma konkurenčni vsem. Opažamo tudi, da je okolje sprejelo naš izziv, kar se vidi na dosedanjih tekmah, saj smo bili deležni velike podpore in množičnega obiska gledalcev. Kot novinci v ligi si želimo, da bi v njej tudi ostali, si nabrali novih izkušenj, predvsem pa razveseljevali z dobrimi igrami naše zveste navijače, ki nam stojijo ob strani. Ali nastopi članske ekipe v drugi ligi lahko vplivajo na manj skrbi za mlade nogometaše? Nasprotno. Trdimo, da je napredovanje članskega moštva plod dolgoletnega dobrega dela z mladinskimi selekcijami, kar rezultira tudi tekmovanje kadetov in mladincev v 2. SNL Zahod, kakor tudi vse ostale kategorije, ki so v svojih tekmovalnih skupinah med uspešnejšimi. Zavedamo se, da se uspehi članskega moštva začnejo graditi že v mlajših selekcijah, ki bi jih ob tej priliki rad pohvalil, za marljivo in pošteno delo. Že en sam pogled na klube, ki nastopajo v drugi slovenski ligi pokaže, da je NK Roltek Dob klub, ki izhaja iz najmanjšega kraja. Je to dobro ali slabo, kako je s sponzorji? ' kateri je želja po .....olj- Šport je dejavnost, uspehu vedno v prvem planu, bit: i bolj ši od nasprotnika pa stalni motiv. Tu ni pomembna velikost kraja, pomembno je, da imaš cilje in te ti ob poštenem delu vodijo k uspehu. Ja, ob naši odločitvi smo se zavedali majhnosti našega okolja, zavedali smo se pa tudi priložnosti, da naš kraj predstavimo širše kot nogometni kraj, ki v slovenskem prostoru zavzema svoje mesto. Poudarimo, da smo pri tem naleteli na velike simpatije nogometnih privržencev in to nam je dalo poleg našega prepričanja o dobro organiziranosti kluba, pozitiven naboj. Glede pokrivanja stroškov in naklonjenost vlagateljev oziroma sponzorjev se moramo zelo potruditi, kajti denarja nasploh v družbi primanjkuje. Kljub temu, smo z našim vztrajnim pristopom in motiviranostjo zagotovili sredstva za skromno, vendar optimalno poslovanje kluba. Ob tej priliki naj bi se zahvalil tudi lokalni skupnosti, našim večjim in manjšim sponzorjem, katerih ime in prepoznavnost bomo ponesli po vsej Sloveniji. Pozitiven prisluh k naši odločitvi je pokazala tudi Občina Domžale, ki se je odločila za povečanje finančnih sredstev prav športu. Vsekakor pa največje breme pada na iznajdljivost funkcionarjev ter staršev nogometašev in prijateljev kluba. Brez njih tega pozitivnega naboja ne bi bilo. Številni menijo, da ste kot predsednik najbolj zaslužni za uspeh, o katerem se pogovarjava? Morda, najbrž pa je tudi nekaj takih, ki se s tem ne bi ravno strinjali. Šport oziroma nogomet gledam malo iz specifičnega kota. Odločitve, ki jih sprejemam skupaj s svojimi sodelavci so plod gledanja v prihodnost in dobro za razvoj ekip in ostalih. Ob tem pa seveda poskušamo zadovoljiti tudi okuse čim večjih prijateljev kluba, kot tudi ti- to srečo, da sem ob sebi imel tudi ljudi vizijo in spešneg Naj še enkrat poudarim na veliko pripravljenost in sodelovanje staršev naših športnikov, ki odnašajo vsekakor levji delež uspešnosti naše sredine. Skupaj z njimi delamo v cilju, da privabimo čim več mladih, jih skupaj vzgajamo, tako na športnem, tekmovalnem, kakor tudi na osebnostnem nivoju. Zavedamo se, da je dolžnost kluba ne samo uspešnost v tekmovanju, pač pa tudi vcepljenju delovnih navad in reda svojih članov. Načrtujete kaj novega v Športnem parku Dob, kjer so zvesti obiskovalci tudi igralci tenisa in balinarji ter šahisti? Športni park Dob iz dneva v dan dokazuje, da postaja prijazen prostor ne samo za tekmovalne namene, ampak je namenjen tudi za obiskovalce, ki prihajajo na razna druženja, rekreira-nja ali sprehode, kakor tudi na običajno posedanje in spremljanje vseh teh množičnih dejavnosti. v našem parku. Veseli smo vsakogar, ki mu je Športni park Dob priložnost za rekreativni ali tekmovalni šport. Tako smo se razveselili tudi Društva šole za zdravje Dob, ki jih v športnem parku lahko pri njihovi rekreaciji srečate skoraj vsak dan, igralcem tenisa, balinarjem in šahistom pa je naš športni park pravzaprav drugi dom. Ob tem bi lahko rekli, da smo športniki dosegli svoj namen, to je, da se v športnem parku tekmuje, rekreira, srečuje in druži. Opažamo tudi, da je iz dneva v dan teh obiskovalcev več in se z zadovoljstvom vračajo med nas. Še kaj za konec? Še enkrat čestitke vsem, ki so kakorkoli prispevali, da Nogometni klub Roltek uspešno igra v drugi slovenski ligi, pa seveda povabilo vsem, da čim večkrat pridejo v Športni park Dob - navijat za naš klub ali le prijetno preživeti nekaj prijetnih uric. Dobrodošli! Hvala in uspešno še naprej. Vera Vojska Na črno-belih poljih Mladinci četrti v Sloveniji V državni mladinski ligi, ki je potekala v Rogaški Slatini, so mladinci Domžal osvojili četrto mesto. Tokrat brez standardnega igralca Mateja Filipa, ki je že prekoračil dvajset let. Zmagala je zasedba Iga, ki je sicer prava valilnica uspešnih mladih igralcev. Prve tri ekipe so bile razred zase, saj je imelo tretjeuvrščeno Novo mesto na čelu z Jernejem Zupančičem štiri točke prednosti pred Domžalami, drugouvrščena Radenska Pomgrad iz Novega mesta z Matejem Titanom na prvi deski še pol točke več, zmagovalec Jg v zasedbi Rožič, Janželj, Hiti in Župec pa pet toč več kot četr-touvrščena ekipa. V zasedbi Domžal je bil tokrat Plaskan manj razpoložen in je iz osmih partij dosegel tri točke, Lan Turek štiri, odlična pa je bila Špela Orehek, ki je ekipi priborila kar šest točk in pol. Dejan Klander se bo moral še privaditi na zahtevna tekmovanja, zbral je dve točki in pol iz osmih partij. Vsekakor se bo v mladinskih vrstah poznala odsotnost Filipa, saj sta zlasti v tandemu s Pla-skanom premagovala tako rekoč vse. V Rogaški Slatini je tekmovalo devet ekip, moralo bi jih deset, vendar se to ni zgodilo zaradi več odpovedi. Vrstni red: Ig 21, Radenska Pomgrad 20.5, Krka Novo mesto 20, Domžale 16, ŽŠK Maribor 15.5, Nova Gorica 14.5, Komenda 13.5, Milan Majcen Sevnica 13 in Triglav Krško 10. Bojan Hribar premočno vodi Na domžalskih turnirjih v pospešenem šahu je v premočnem vodstvu Komendčan Hribar, ki je zmagal skoraj na vseh turnirjih. To se je zgodilo tudi junija, ko je slavil s šestimi točkami, sledili so Vavpetič 5.5, Kra-gelj 5, Boris Skok, Veskovič in Jazbec s po 4.5 ter Jerina in Mrak s po štirimi točkami. Nastopilo je sedemnajst ljubiteljev šaha. Na julijskem turnirju je zmagal kamniški mojster Igor Kragelj s šestimi točkami, s pol točke zaostanka je sledil B. Hribar, za njima pa Ivačič s petimi, Butala 4.5 in Zupanc s štirimi točkami. Sodelovalo je šestnajst udeležencev. V avgustu je znova slavil Hribar 5.5, enak izkupiček je imel Ivačič na drugem mestu, tretji je bil Trboveljčan Perič s petimi točkami. Sledili so Jazbec, B. Skok, Vavpetič, Kotnik in Petra Grošelj s štirimi točkami in pol. Sodelovalo je 23 šahistk in šahistov, na vsakem turnirju odigrajo sedem kol. Šahovske novice Pulj Domžalski šahisti tekmujejo tudi na tujih turnirjih. V Pulju je na močnem mednarodnem turnirju, kjer je sodelovalo 287 šahistov iz 23 držav, Jože Skok s petimi točkami dosegel 102. mesto, Franci Košir s štirimi točkami in pol 154., Mirko Čokan pa s štirimi točkami 200. mesto. Virjan Boris Skok je s petimi točkami pristal na 109. mestu. Zmagal je hrvaški velemojster Robert Zelčič, najboljši Slovenec je bil mednarodni mojster Janez Barle s šestimi točkami in pol na sedemnajstem mestu. Otočec Na kvalifikacijskem turnirju za državno prvenstvo članic in članov je Špela Orehek s štirimi točkami in pol med 51 udeleženci osvojila dobro 29. mesto. Zmagal je mednarodni mojster Igor Jelen, sledijo fide mojstri Črepan, Marko Srebrnič in Gombač. Latschach Na mednarodnem turnirju Faakersee open 2010 na Avstrijskem Koroškem, kjer je sodelovalo 164 igralcev iz sedmih držav, med drugim dva iz Indije, je J. Skok s pet in pol točkami dosegel 26. mesto. Najboljši med Slovenci je bil mednarodni mojster Vojko Mencinger na devetem mestu, osvojil je šest točk in pol. Zmagal je ruski velemojster Arkadij Rotstein, ki ima nemško državljanstvo, iz devetih kol je dosegel sedem točk in pol. Drugi je bil indijski mednarodni mojster Atanu Lahiri, tretji pa Hrvat Rikard Medančič z enakim naslovom. Jože Skok 26 objave S^sSmmik IG. SEPTEMBER 20I0 li Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) Občina Domžale, Oddelek za urejanje prostora, objavlja OBVESTILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje V6/1 Količevo -osrednji del. Občina Domžale obvešča javnost, da je Občinski svet Občine Domžale na izredni seji, 14. 7. 2010, obravnaval dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje V6/1 Količe-vo - osrednji del in sprejel sklep št. 0073-12/10 o javni razgrnitvi in javni obravnavi predmetnega prostorskega akta. Kraj in čas javne razgrnitve Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje V6/1 Količevo - osrednji del bo potekala do 1. 10. 2010, s pričetkom deset dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Glede na datum objave sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale se javna razgrnitev začne 29. 7. 2010. Javna razgrnitev bo potekala v prostorih Občine Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Savska 2, 1230 Domžale in v prostorih Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir, Šaranovičeva 19, Vir, 1230 Domžale. Kraj in čas javne obravnave Javna obravnava bo v prostorih Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir, Šaranovičeva 19, Vir, 1230 Domžale, 15. 9. 2010 ob 18. uri, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. Način in rok za dajanje pripomb in mnenj Predloge in pripombe v zvezi z dopolnjenim osnutkom občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje V6/1 Količevo - osrednji del bo možno vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestih javne razgrnitve, ali jih posredovati pisno na naslov Občine Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Pripombe je možno posredovati do zaključka javne razgrnitve, to je do vključno 1. 10. 2010. Ostalo Gradivo bo z dnem začetka javne razgrnitve dosegljivo na mestih javne razgrnitve in na internetni strani Občine Domžale http://www.domzale.si, pod Javne razgrnitve. Številka: 350-12/08-36 Domžale, 30. 6. 2010 Občina Domžale Oddelek za urejanje prostora li OBČINA DOMŽALE Oddelek za urejanje prostora Ljubljanska 69, 1230 DOMŽALE tel.:(01) 72-13-686 faks: (01) 72-16-295 e-mail: prostor@domzale.si Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 108/2009) Občina Domžale objavlja JAVNO NAZNANILO, s katerim obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka o začetku priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje Občine Domžale, spremembe in dopolnitve 2009 - AC priključek Študa - navezava na Ihan - v prvi obravnavi. Pričetek javne razgrnitve bo deset dni po objavi sklepa občinskega sveta o posredovanju gradiva v javno razgrnitev (št. sklepa 007321/2010) v Uradnem vestniku Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 07/2010). Javna razgrnitev bo potekala med 8. julijem in 1. oktobrom 2010. Gradivo bo razgrnjeno na Občini Domžale, Oddelku za urejanje prostora, Savska 2, 1230 Domžale, v prostorih Krajevne skupnosti Ihan in v prostorih Krajevne skupnosti Simona Jenka. Javna obravnava bo potekala v veliki dvorani Domžalskega doma, Ljubljanska 58, v sredo, 8. septembra, ob 16. uri, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. Spremembe namenske rabe se nanašajo na naslednje zemljiške parcele po katastrskih občinah: • k.o. Študa: deli zemljišč s parc. št.: 422/1, 423/2, 423/1, 426/1, 427/1, 428/1, 430/1, 427/2, 430/2, 484, 337, 332, 340, 336, 338, 335, 334, 312, 336, 311, 313, 304, 309, 500, 293, 294, 295, 292, 310, 187/37, 187/43, 187/34, 187/33, 187/32, 187/31, 187/30, 187/29, 529/370, 497/5, 183/67, 529/206, 529/207, 529/295, 183/36, 183/35, 183/30, 183/29, 183/28, 183/27, 162/1, 163, 169/1, 167/1, 167/2, 167/3, 167/7, 167/4, 167/5, 169/6, 518/4, 522/6, 523/5, 523/1, 524 in zemljišče s parc. št. 428/2 v celoti; • k.o. Ihan: deli zemljišč s parc. št.: 230, 231/1, 231/7, 231/5, 231/13, 231/3, 231/12, 240, 242/1, 239/2, 239/5, 239/1, 246/2, 561/6, 561/8, 269/1, 269/2, 270/5, 270/1, 279/1, 279/5, 270/8, 270/15, 270/16, 274, 275, 559/33, 299/2, 303 in zemljišča s parc. št. 231/14, 231/8, 243/1, 242/2, 239/6, 561/5 v celoti. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe na dopolnjeni osnutek vpisati v knjige pripomb, ki bodo na mestih javne razgrnitve, ali jih posredovati pisno na naslov Občina Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Občina Domžale bo proučila pripombe in predloge javnosti in v roku 30 dni po končani javni razgrnitvi do njih zavzela stališče, ki bo objavljeno na spletni strani Občine Domžale www.domzale.si. Številka: 359-53/09 Domžale, 30. 6. 2010 Občina Domžale Oddelek za urejanje prostora P OBČINA DOMŽALE Oddelek za urejanje prostora Ljubljanska 69, 1230 DOMŽALE tel.:(01) 72-13-686 faks: (01) 72-16-295 e-mail: prostor@domzale.si Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 108/2009) Občina Domžale objavlja JAVNO NAZNANILO, s katerim obvešča javnost o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje Občine Domžale, spremembe in dopolnitve 2009. Pričetek javne razgrnitve bo deset dni po objavi sklepa Občinskega sveta o posredovanju gradiva v javno razgrnitev (št. sklepa 0073-22/2010) v Uradnem vestniku Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 8/2010). Javna razgrnitev bo potekala med 29. julijem in 1. oktobrom 2010. Gradivo bo razgrnjeno na Občini Domžale, Oddelku za urejanje prostora, Savska 2, 1230 Domžale in v prostorih vseh Krajevnih skupnosti. Javna obravnava bo potekala v veliki dvorani Domžalskega doma, Ljubljanska 58, v sredo, 8. septembra, ob 18. uri, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. Spremembe namenske rabe se nanašajo na naslednje zemljiške parcele po katastrskih občinah: • k.o. Brdo: 8-del, 145, 146, 147, 148/1, 149, 150/1, 151-del, 467-del, 77/6-del, 77/7-del, 77/19-del, 83-del, 90/2-del, 87-del, 88/3-del, 97-del; • k.o. Brezovica: 733/44-del, 733/43-del, 692-del, 733/41-del, 733/42, 733/40, 767/29-del, 719/2-del, 766/1-del, 1409/4-del, 1409/5, 766/2-del, 770-del, 765-del, 1130/2-del, 722/2-del, 767/24, 763, 767/25, 767/26, 733/14, 733/2, 722/1, 733/19, 733/18, 733/17, 733/46, 735/1, 734/2, 736/2, 734/3, 734/1, 735/2, 733/16, 736/1, 733/15, 737/2, 737/1, 737/3, 693, 733/54, 733/47, 1127/3-del, 741-del, 740, 645-del, 643-del, 642-del, 640-del, 742/1-del, 739-del, 742/2-del, 747/1-del, 745-del, 744/2, 747/3, 744/1, 746, 747/4, 743/2, 743/1-del, 757/1-del, 748/2, 748/1, 747/5, 749/2, 749/1, 751-del, 752, 753/1, 753/2, 1132-del, 760/3, 760/2, 760/1, 759, 1131, 758/1-del, 758/2-del, 757/2, 754, 882, 883, 884, 885, 886, 887, 888, 889, 890, 891, 892, 894, 895, 896, 897, 898, 899, 900, 901, 902, 903, 904, 906, 907, 908, 909, 910, 913, 914, 915, 916, 917, 919, 920/1, 921/1, 922/1, 924/1, 925, 926, 927/1, 928/1, 930/1, 931/1, 932/1, 933/1, 934/1, 935, 1127/4-del, 1425/6, 1425/7, 1425/8, 1425/3, 1425/4, 1425/5, 1425/9, 1425/10, 942, 941/2, 852, 853, 854, 856, 857, 858, 859, 860, 946/1, 261-del, 262/5-del, 1163-del, 263/2-del, 262/3-del,1164/2-del, 314/4, 314/2, 218-del, 222/4-del, 87/4-del, 87/1-del, 88-del,1181-del, 7/3-del, 16/2-del, 7/4, 18/1-del, 1147/1-del, 27/5-del, 782-del, 783-del, 787/1-del, 105/1-del,105/2, 105/3-del, 1124/3, 1125/2-del, 1127/1-del, 1073/1, 1073/5, 1073/6, 332/2-del, 334-del, 1167-del, 331-del, 329-del; • k.o. Depala vas: 302/4-del, 305/3, 307/1, 345/3-del, 315/2, 344/1-del, 344/2, 250/4-del, 345/2-del, 334/1-del, 333/3-del, 333/4-del, 329/1-del, 328-del, 333/1-del, 540, 249/6-del, 249/1-del, 348-del, 120-del, 342/1-del, 136/2-del, 137/2-del; • k.o. Dob: 1231, 1232, 1233, 1234, 930/1-del, 1618/1-del, 1619-del, 1621-del, 1622, 499-del, 500, 501/1, 501/2, 502/3, 502/5, 502/6, 502/7, 509, 1274-del, 1275, 1276-del, 1277, 1354-del, 1271/1-del, 1272-del, 1273/2, 1273/1-del, 1355/1-del, 1355/2-del, 1524/1-del, 1524/2, 614, 615, 616, 1528/10, 1528/12, 1527/1-del, 1528/11, 376/1, 376/3-del, 376/5-del, 376/4-del, 376/9, 327/2-del, 327/7, 327/8-del, 1535-del, 514/5-del, 510/7-del, 510/6-del, 1650, 1651, 1654/2; • k.o. Domžale: 1571-1-del, 5480-del, 1577/2, 1576/2, 1575/2, 1574, 1573, 1613/1-del, 1613/2, 5424/1-del, 1581/2-del, 1764/2, 1612-del, 2499/4, 5454/2-del, 5724-del, 695/3, 692/3-del, 695/1-del, 5448-del, 695/4, 695/5, 692/3, 85/1, 86, 5443-del, 692/1-del, 692/3-del, 692/23-del, 692/24-del, 692/25-del, 692/26-del, 692/27, 5446/2-del, 4678/11-del, 4678/20, 4678/22, 4678/23, 4680/1-del, 4678/24, 4678/21-del, 4678/19-del, 4678/16-del, 4678/15-del, 4678/17, 5142/9, 5412/7, 5412/8, 4678/25, 5141/1-del, 5141/3, 5141/4, 5141/5, 5142/4, 5142/5, 5142/6, 5737/1, 5144/2, 5694-del, 5686/1-del, 1469/2, 1471/1, 1469/1-del, 3345/3, 458/1-del, 5710-del, 2390-del, 2470/1, 2468/1-del; • k.o. Dragomelj: 333/1, 333/13-del, 341/4-del, 343/1, 341/1, 341/3, 482/4, 488-del, 341/2, 468/6, 468/7, 468/4, 490/2-del, 482/3-del, 338/19, 58/5-del, 58/13, 331/10-del, 331/4-del • k.o. Homec: 103/5, 6/1-del, 398/1-del, 1/1, 2/1-del, 352/1-del, 398/2-del, 459/8, 126-del, 128-del, 390/17-del, 390/24, 390/59-del, 390/34-del; • k.o. Ihan: 191/1-del, 192/1-del, 199/3, 19916-del, 199/12-del, 199/11-del, 199/4-del, 199/5-del, 199/17, 569/5-del, 97-del, 109/1-del, 109/2-del, 109/49-del, 109/48-del, 109/4-del, 81-del, 80-del,, 109/24-del, 109/58-del, 71/9-del, 559/31-del, 78/13-del, 78/2-del, 74/2-del, 109/24-del, 81-del, 79-del, 109/7-del, 109/8-del, 109/79-del, 109/9-del, 109/10-del, 109/11-del, 109/100-del, 109/114-del, 109/115-del, 559/31-del, 102/2-del, 101/1-del, 100-del, 99-del, 98/1-del, 98/2-del, 109/4-del, 109/5-del, 109/27-del, 81-del, 80-del, 71/9-del, 109/24-del, 559/31-del, 78/13-del, 78/2-del, 74/2-del, 191/1-del, 192/1-del, 199/3, 19916-del, 199/12-del, 199/11-del, 199/4-del, 199/5-del, 199/17, ; 6/9, 6/4, 9/6, 9/5, 9/3, 10/10, 9/4, 559/23-del, 6/25, 6/26, 9/2, 9/9, 10/18, 10/19, 10/1-del, 12/5-del, 9/12-del, 232, 233; • k.o. Krtina: 630-del, 631-del, 626/1-del, 626/9-del, 629/2-del, 56-del, 57, 663/2-del, 966-del; • k.o. Pšata: 436-del, 437, 585, 587-del, 637/1-del; • k.o. Radomlje: 399/1, 401/7-del, 180/8-del, 180/9-del, 182/4-del, 186/1-del, 186/3-del, 185/1-del, 186/6-del, 186/7-del, 186/9-del, 202/3-del, 1024/1-del,1024/2-del, 1024/3-del, 1024/8-del, 1171-del; • k.o. Rova: 1082/1-del, 127/9, 127/4, 127/7-del, 127/8, 127/6-del, 124/4-del, 804-del, 801-del, 386/2 - del, 387/1 -del, 407/4, 407/3-del; • k.o. Selo: 726/3, 726/2, 308/5, 308/2, 308/4-del, 308/3-del, 308/1, 308/6, 306/3, 726/1, 309/1, 709/1-del, 309/8-del, 305/2-del, 647-del, 685/1-del, 651/33, 651/32, 651/6-del, 651/5-del, 651/4-del, 651/3-del, 651/2-del, 651/1-del, 557-del, 403/1-del, 418/43-del, 418/66-del, 418/42-del, 289, 313/3, 335/3, 336/2-del, 335/5-del, 335/1-del, 283/2-del, 281-del, 708/6-del, 283/1-del, 283/3, 283/4, 111-del, 115/2-del,115/3, 115/5, 115/6, 356/4-del; • k.o. Studenec: 100/3-del, 100/4-del, 100/7-del, 100/5-del, 100/6-del, 1950-del, 716-del, 67/1, 82/1-del, 1849-del, 80-del; • k.o. Študa: 132/2, 132/3, 133/3, 132/6, 133/2, 183/17-del, 183/18, 183/19-del, 183/20-del, 183/21-del, 183/86, 187/75, 516/5-del, 183/16-del, 183/81, 182/2, 183/83-del, 183/85-del, 183/87-del, 344/1-del , 345-del, 347/2-del, 488/1-del; • k.o. Trojica: 535/2-del, 362/4-del, 362/7-del, 362/5-del, 36/2, 36/5-del, 36/6-del, 155/1, 155/2-del, 155/3, 156, 6, 27-del, 420/3, 420/6, 630-del, 0-del, 13-del. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe na dopolnjeni osnutek vpisati v knjige pripomb, ki bodo na mestih javne razgrnitve, ali jih posredovati pisno na naslov Občina Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Občina Domžale bo proučila pripombe in predloge javnosti in v roku 30 dni po končani javni razgrnitvi do njih zavzela stališče, ki bo objavljeno na spletni strani Občine Domžale www.domzale.si. Številka: 359-54/09 Domžale, 22. 7. 2010 Občina Domžale Oddelek za urejanje prostora P Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) Občina Domžale, Oddelek za urejanje prostora, objavlja OBVESTILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Domžale. Občina Domžale obvešča javnost, da je Občinski svet Občine Domžale na nadaljevanju 36. seje, 22. 6. 2010, obravnaval dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev irostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Domžale in sprejel sklep št. 0073-20/10 o javni razgrnitvi in javni obravnavi predmetnega prostorskega akta. Kraj in čas javne razgrnitve Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Domžale bo potekala do 1. 10. 2010, s pričetkom deset dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Glede na datum objave sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale se javna razgrnitev začne 9. 7. 2010. Javna razgrnitev bo potekala v prostorih Občine Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Savska 2, 1230 Domžale, in v prostorih vseh Krajevnih skupnosti na območju Občine Domžale, in sicer Krajevne skupnosti Simona Jenka, Slamnikarska 14, 1230 Domžale, Krajevne skupnosti Slavka Šlandra Domžale, Slamnikarska 14, 1230 Domžale, Krajevne skupnosti Venclja Perka Domžale, Slamni-karska 14, 1230 Domžale, Krajevne skupnosti Ihan, Breznikova cesta 76, Ihan, 1230 Domžale (Dom krajanov), Krajevne skupnosti Dob, Ulica 7. avgusta 9, 1233 Dob, Krajevne skupnosti Homec-Nožice, Bolkova 39a, 1235 Radomlje, Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata, Dragomelj 116, 1230 Domžale, Krajevne skupnosti Jarše-Rodica, Groblje 1, 1230 Domžale, Krajevne skupnosti Krtina, Krtina 41, 1233 Dob, Krajevne skupnosti Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje, Krajevne skupnosti Radomlje, Prešernova 43, 1235 Radomlje, Krajevne skupnosti Rova, Žiška 10, 1235 Radomlje in Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir, Šaranovičeva 19, Vir, 1230 Domžale. Kraj in čas javne obravnave Javna obravnava bo soba, Ljubljanska 69, prostorih Občine Domžale, sejna nadstropje, 8. 9. 2010 ob 18. uri, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. Način in rok za dajanje pripomb in mnenj Predloge in pripombe v zvezi z dopolnjenim osnutkom sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Domžale bo možno vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestih javne razgrnitve ali jih posredovati pisno na naslov Občine Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Pripombe je možno posredovati do zaključka javne razgrnitve, to je do vključno 1. 10. 2010. Ostalo Gradivo bo z dnem začetka javne razgrnitve dosegljivo na mestih javne razgrnitve in na internetni strani Občine Domžale http://www.domzale.si, pod Javne razgrnitve. Številka: 359-2/08-36 Domžale, 30. 6. 2010 Občina Domžale Oddelek za urejanje prostora NOV SEDEŽ VETERINARSKEGA DOMA DOMŽALE Spoštovani! Obveščamo vas, da se je zaradi rušenja objekta, v katerem je bil sedež Veterinarskega doma Domžale d.o.o., ta preselil na novo lokacijo. Sedež Veterinarskega doma Domžale d.o.o. ter Veterinarske ambulante in trgovine za male živali se nahaja na Ihanski cesti 19a, Zaboršt. Na tej lokaciji poslujemo od 26. julija 2010 dalje. URADNE URE: od ponedeljka do petka od 7. do 12. ure in od 17. do 18. ure sobota od 7. do 9. ure, nedelja in prazniki od 8. do 9. ure. TELEFONSKE ŠTEVILKE OSTANEJO NESPREMENJENE: ambulanta in dežurna številka: 01/ 721-28-84 osemenjevanje plemenic: 01/721-61-94 in 01/721-28-84 trgovina za male živali: 01/722-68-62. Veterinarski dom Domžale d.o.o. S % K /^ i( Zaboršt s V ® voi:—---* AC C_ ________ Pre:, S^MMK lO. SEPTEMBER 20I0 objave 27 IP Občina Domžale OBVESTILO SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM IN MALIM GOSPODARSKIM DRUŽBAM Zainteresirane samostojne podjetnike in male gospodarske družbe obveščamo, da se še vedno lahko prijavijo na naslednja odprta javna razpisa: na Javni razpis za posojila s subvencionirano obrestno mero za spodbujanje razvoja podjetništva v Občini Domžale za leto 2010, ki je bil objavljen v Slamniku št. 7/10, 21. 5. 2010, ter spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče/Razpisi; na Javni razpis za dodeljevanje sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v Občini Domžale za leto 2010 za ukrep Spodbujanje promocijskih aktivnosti podjetij, ki je bil objavljen v Slamniku št. 6/10, 23. 4. 2010, ter spletni strani Občine Domžale http://www. domzale.si/, pod rubriko Vložišče/Razpisi. Rok za oddajo vlog na podlagi obeh navedenih razpisov teče do porabe sredstev, vendar najkasneje do vključno 30. 10. 2010. Dodatne informacije lahko dobite na Občini Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, na tel.: 72-14-251. Občina Domžale Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS 77/2007 - UPB1, 56/08, 4/10), 2. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur.l. RS 16/2008, 123/08) Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, objavlja JAVNI POZIV za sofinanciranje projektov ohranjanja kulturne dediščine v Občini Domžale za leto 2010. 1. predmet javnega poziva Občina Domžale bo iz proračunskih sredstev za leto 2010 financirala projekte ohranjanja kulturne dediščine, ki se nahajajo na območju Občine Domžale, in sicer: - akcije, povezane z adaptacijo, prenovo, zaključnimi deli in zaščito kulturne dediščine; - restavratorski in sanacijsko-konservatorski posegi na kulturni dediščini; - raziskovalni in publicistični projekti s področja kulturne dediščine; - nujna vzdrževalna dela zaradi preprečitve propadanja kulturne dediščine; - akcije in vzdrževalna dela druge kulturne dediščine lokalnega pomena, za katere je izražen širši lokalni interes; - zbiranje, urejanje in hranjenje premične kulturne dediščine. 2. pogoji za prijavo: Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji na javno povabilo: - da so fizične ali pravne osebe, ki imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za izpeljavo prijavljenih projektov; - so lastniki oziroma upravljavci kulturne dediščine oziroma imajo dovoljenje lastnika kulturne dediščine za izvedbo prijavljenega projekta; - da imajo vsebinsko in finančno opredeljen projekt; - da so pridobili mnenje pristojnega javnega zavoda, ki opravlja javno službo na področju varstva nepremične in premične dediščine (pristojni javni zavod). 3. potrebna dokumentacija Prijavitelj v svoji vlogi navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis projekta (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe); - predračunska vrednost projekta; - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna; - mnenje pristojnega javnega zavoda; - lastnik mora priložiti dokazilo o lastništvu-izpisek iz zemljiške knjige ALI navesti točne parcelne številke, na katerih stoji objekt, ki je predmet vloge; - upravljavec mora priložiti izpisek iz zemljiške knjige ALI navesti točne parcelne številke, na katerih stoji objekt, ki je predmet vloge IN dokazilo o pravici upravljanja; - ostali prijavitelji morajo priložiti izpisek iz zemljiške knjige ALI navesti točne parcelne številke, na katerih stoji objekt IN dovoljenje lastnika kulturne dediščine za izvedbo projekta; - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Prednost pri sofinanciranju bodo imeli projekti: - glede na pomen kulturne dediščine v Občini Domžale; - glede na stopnjo ogroženosti kulturne dediščine, ki ju poda pristojni javni zavod. 4. okvirna vrednost javnega poziva Sredstva bodo razdeljena v okvirni vrednosti 28.000 EUR. 5. rok za oddajo vlog Rok za prijavo je do porabe vseh razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do vključno 29. oktobra 2010. 6. način oddaje vlog Vloge z obrazcem, ki je sestavni del prijave, s pripisom »Za javni poziv št. 610-3/2010« lahko vložite osebno na vložišče Občine Domžale;^soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na tel.: 7220-100 int. 152 ali 151. Oddaja vloge pomeni, da se prijavitelj strinja z vsemi pogoji iz tega javnega poziva. Vloge bodo obravnavane po vrstnem redu oddaje vlog. 7. obveščanje o izboru Vlagatelji bodo o izidu javnega poziva obveščeni najkasneje v roku 60 dni od prejema popolne vloge. Župan Toni Dragar H Občina Domžale JAVNO POVABILO K ODDAJI VLOG ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DRUŠTEV S PODROČJA TEHNIČNE KULTURE I. Občina Domžale načrtuje v letu 2010 sofinanciranje programov društev oziroma nepridobitnih organizacij (v nadaljevanju: društva) s področja tehnične kulture. Vabimo vsa društva, ki izvajajo programe na navedenem področju na območju občine Domžale in bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijavo. Pri odločitvi o dodelitvi proračunskih sredstev za namene, ki so predmet javnega povabila, bodo upoštevana že dodeljena sredstva iz proračuna Občine Domžale v letu 2010 za ista društva in iste namene. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - celoten opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe), - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 614-2/10« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 30. septembra 2010 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. IV. Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po prejemu popolnih vlog. Župan Toni Dragar i? Občina Domžale OBVESTILO KMETOVALCEM V OBČINI DOMŽALE Zainteresirane kmetovalce obveščamo, da se še vedno lahko prijavijo na Javni razpis za posojila s subvencionirano obrestno mero za posodabljanje kmetijskih gospodarstev v Občini Domžale za leto 2010, ki je bil objavljen v Slamniku št. 6/10, 23. 4. 2010 ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče/Razpisi. Rok za oddajo vlog teče do porabe sredstev, vendar najkasneje do vključno 15. 9. 2010. Doba vračanja posojila znaša do 8 let, letna obrestna mera je tri mesečni EURIBOR + 0 %. Skrajni rok za črpanje odobrenega posojila je 15. 12. 2010. Posojila se plasirajo preko Gorenjske Banke d.d. Kranj. Posojila se dodeljujejo za naslednje upravičene stroške: - stroški gradnje ali adaptacije hlevov in ureditve izpustov ter stroški nakupa materiala; - v sklopu novogradnje hleva so upravičeni stroški tudi: stroški za nakup materiala za novogradnjo gnojne jame ali gnojišča ter stroški za nakup materiala za novogradnjo ali adaptacijo senika ali silosa; - stroški za nakup nove kmetijske mehanizacije; - stroški za nakup opreme hlevov (oprema za krmljenje, molžo in izločke); - stroški nakupa rastlinjaka in montaže ter opreme; - stroški nakupa in postavitve mrež proti toči. Za pridobitev posojila zaprosite z vlogo, ki jo lahko dobite v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://wwwdomzale. si/, pod rubriko Vložišče/Razpisi in kateri priložite tudi ustrezno zahtevano dokumentacijo. Dodatne informacije lahko dobite na Občini Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo na tel.: 72-14-251. Občina Domžale I? Na podlagi 12. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/04, 7/06, 9/09) Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale objavlja R A Z P I S celoletnih štipendij za dijake in študente dodiplomskega študija v občini ^Domžale za šolsko leto 2010/2011 PREDMET RAZPISA Občina Domžale za šolsko leto 2010/2011 razpisuje celoletne štipendije za 1. nadarjene dijake in študente, 2. socialno šibke dijake in študente, 3. dijake in študente deficitarnih poklicev: • zidar, tesar, elektrikar-elektronik, elektrikar-energetik, kuhar, natakar, pek, strojni tehnik, elektrotehnik, • inženir elektrotehnike, zdravnik, zobozdravnik. 4. dijake in študente kmetov, ki so državljani Republike Slovenije, imajo stalno bivališče v občini Domžale, niso zaposleni in nimajo druge štipendije. Vsi kandidati morajo predložiti: • izpolnjen obrazec: Vloga za dodelitev štipendije, • življenjepis, • dokazilo o vpisu v tekoče šolsko leto, • dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja. Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo za nadarjene, poleg navedenega obvezno priložijo še: • dokumentacijo, s katero izkazujejo posebno nadarjenost (izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografija objavljenih del, potrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila in podobno), • dokaze o vključevanju v delo društev in organizacijah v občini Domžale. Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo za socialno šibke dijake in študente ter štipendijo za dijake in študente kmetov, priložijo še: • dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana ter dokazila o premoženjskem stanju, • dokazila, da se starši preživljajo izključno s kmetijstvom (velja le za dijake in študente kmetov). Zgoraj navedena dokazila lahko pridobi uradni organ sam na podlagi uradnih evidenc, če vlagatelj poda ustrezno pisno soglasje v izpolnjenem obrazcu Vloge za dodelitev štipendije. Merila, ki se upoštevajo pri podeljevanju štipendij: • za kandidate pod točko 1.-nadarjenim dijakom in študentom se štipendija lahko dodeli dijaku in študentu od vključno drugega (2) letnika dalje, s prav dobrim ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu oziroma študentu, ki ima vsaj prav dobro (8) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen. Prednost pri izbiri imajo kandidati z višjo oceno oziroma kandidati, ki dosegajo izjemne rezultate v smislu nadarjenosti. • za kandidate pod točko 3. - dijakom in študentom deficitarnih poklicev se štipendija lahko dodeli dijaku od vključno drugega letnika (2) dalje, praviloma s prav dobrim ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu, oziroma študentu od drugega letnika (2) dalje. Prednost pri izbiri imajo kandidati z višjo oceno. • za kandidate pod točko 2. in 4. - socialno šibkim dijakom in študentom ter dijakom in študentom kmetov se štipendija lahko dodeli, če dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis ne presega celoletnega zneska 30 % povprečne mesečne bruto plače preteklega leta v RS (431,69 EUR) in redno opravljajo svoje šolske oziroma študijske obveznosti. Pri dodeljevanju štipendij socialno šibkim dijakom in študentom ter dijakom in študentom kmetov se upošteva dijakov oziroma študentov socialni položaj (dohodek na družinskega člana in premoženjsko stanje). Pravico pridobiti štipendijo za dijake in študente kmetov ima kandidat, katerega starši se preživljajo izključno s kmetijstvom. Prednost pri dodelitvi štipendije imajo dijaki oziroma študenti, ki prihajajo iz družin z več otroki in katerih dohodek na družinskega člana je nižji in katerih premoženjsko stanje je slabše. Obrazec Vloga za dodelitev štipendije z ustreznimi prilogami naj kandidati pošljejo najkasneje do ponedeljka, 4. oktobra 2010 na naslov OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obvezni obrazec Vloga za dodelitev štipendije lahko kandidati dvignejo na vložišču Občine Domžale oziroma je objavljen na spletni strani občine Domžale (www. domzale.si) pod rubriko: Razpisi, vabila. Strokovna služba bo obravnavala popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z merili in kriteriji določenimi v Odloku o štipendiranju v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale št.9/04, 7/06, 9/09). O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru. Vse dodatne informacije lahko kandidati za štipendije dobijo na telefonski številki: 7241-305. Številka: 1103-2/2010 Domžale, 1. september 2010 Občina Domžale Oddelek za družbene dejavnosti 28 objave lO. SEPTEMBER 20I0 Tako tiho, skromno si trpel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustil Janez Zalokar z Vira pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo dr. Mušiču za zdravljenje in oskrbo. Hvala tudi g. župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen obred. Iskrena zahvala gre tudi pevcem in pogrebni službi Vrbančič ter vsem poklicnim in upokojenim gasilcem PGD Vir in gasilcem iz Tosame. Zahvala tudi sorodnikom in sosedom za izrečeno sožalje in sveče. Vsi njegovi ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Angela Grmek iz Domžal, Aškerčeva 39 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala tudi Ženskemu pevskemu zboru Stane Habe, ga. Mariji Robida za besede slovesa in ga. Karmen Vovk iz Zavoda Comett za vso skrb in nego v času njene bolezni. Vsi njeni So dnevi, so leta in so pomladi, ko smo se preprosto imeli radi. So ljudje, ki jih je potrebno zadnjič objeti, in so trenutki, ko je treba na novo začeti. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Jožeta Flereta Študljanska 87, Domžale se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sočustvujete z nami v teh težkih trenutkih. Hvala vsem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Posebna zahvala prijateljem lovcem LD Mlinše, članom PGD Študa in gospodu Šimencu. Vsi njegovi Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči in čeprav spokorno spiš, v mislih z nami še naprej živiš. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, tašča, teta Ljudmila Klopčič s Homca Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob izgubi stali ob strani, izrekli ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in mašne darove. Lepa hvala tudi g. župniku Antonu Dobrovoljcu za lepo opravljen obred, zdravnici dr. Olgi Ložar ob hudi in hitri bolezni in pogrebni službi Vrbančič Vsi njeni Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustila naša teta in sestra Ana Martinec roj. Korošec, iz Sr. Jarš Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in sveče. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Mengeš za dobro oskrbo in nego, ki so ji jo nudili. Vsi njeni Srce išče izgubljeno in upa na vrnitev, ostaja ljubezen in spomin na skupne dni. V SPOMIN 5. avgusta je minilo eno leto, odkar nas je zapustila Metka Peršolja iz Domžal Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Pogrešamo te! Vsi tvoji Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN 18. julija je minilo žalostno leto, odkar se je od nas poslovila nenadomestljiva žena, mami in stara mama Anamarija Barle roj. Slapar Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in kakorkoli ohranjate lep spomin nanjo. Vsi njeni Nihče ne ve, kje in kdaj, nihče si ne bi mislil, da bo tvoja življenjska pot tako kratka. Ti ne trpiš, le nam si pustil trpljenje za vse življenje. V SPOMIN IN ZAHVALO 21. avgusta 2009 nas je po tragični nesreči v 35. letu starosti za vedno zapustil naš dragi sin, mož, oče in brat Jani Maučec iz Preloga pri Ihanu Ob tej bolečini se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Še posebej zahvala ihanskim gasilcem in g. Nandetu Starinu za govor ter ihanskemu gospodu župniku. Hvala vsem, ki prižigate sveče, postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate. Vsi njegovi Tvoja dejanja se še vedno vidijo in slišijo! V SPOMIN 6. septembra bo minilo 20 let, odkar nas je zapustil Matevž Florjančič iz Radomelj Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči ^ V SPOMIN 18. avgusta je minilo dve leti, odkar nas je zapustil Anton Stare - Tone Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in prižigate sveče. Vsi njegovi Prazen je dom, prazen med rožami počitka kotiček tvoj, ostal je spomin in delo pridnih rok za teboj. V SPOMIN Lojzetu Sajevicu Minilo je žalostno leto, odkar te več ni, naš dragi Lojze. Pogrešamo te. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in se ga spominjate. Vsi njegovi Zdaj ne trpiš več, draga. Zdaj počivaš. Kajne, zdaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, od kar te več med nami ni. (S. Makarovič) ZAHVALA V 81. letu nas je zapustila naša mami, babica, prababica, sestra in teta Angelca Mežnar rojena Korošec z Vira pri Domžalah Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili sveče in cvetje ter nam izrekli besede v tolažbo. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Vrbančič ter gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate sveče v njen spomin. Vsi njeni Izčrpala svoje si moči, zaprla svoje si oči. V 81. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica in teta Marija Lenardič roj. Keržan, (sedaj iz Podrečij, kjer je živela zadnjih pet let, prej je živela na Učak 5 pri Trojanah) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki ste se poslovili od nje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Mariji Starbek za dolgoletno zdravljenje, zahvala tudi patronažnim sestram, ki so jo obiskovale in oskrbovale na domu, posebno še Sabini Gašperlin, ki je bila največkrat pri njej. Hvala g. župniku Slavku Judežu za lep cerkveni obred. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Vrbančič za lep pogrebni obred. Hvala cvetličarni Vijolica iz Doba. Hvala tudi osebju Kliničnega centra za lepo oskrbo, kjer je preživela zadnje dni življenja. Vsem še enkrat hvala za vse, ker ste nam stali ob strani. Hvala vsem za sveče in cvetje ter tolažilne besede. Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ^ ZAHVALA 12. junija 2010 nas je po dolgi, težki bolezni zapustil dragi mož, ati, brat, dedek, stric in tast, upokojenec podjetja Svilanit - Kamnik Karl Robida iz Domžal, Gostičeva ulica 16 Iskrena hvala vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli ustna in pisna sožalja ter darovali sveče in cvetje. Hvala tudi vsem, ki ste mu kakorkoli pomagali lajšati tegobe med njegovo težko boleznijo. Posebna hvala gospe Gostinčar, direktorici Doma upokojencev Domžale. Gospodu Janezu Kvaterni-ku, jarškemu župniku, pa hvala za lepo opravljen pogrebni obred. Žena Marija, sinova Matjaž in Andrej z družino Življenje z marsičem nas prizadene, nas nosi sem in tja kot val morja, je tebi povzročilo mnoge rane, ki so skelele te skoz leta vsa. Sporočamo žalostno vest, da nas je v letu starosti zapustil naš dragi Janez Zabret iz Preserij pri Radomljah, Levstikova ulica 1 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo dr. Tomažu Mušiču, sestri Ireni za zdravljenje v času bolezni, sestri Marinki Lužar za vso pomoč, sosedom Levstikove ulice, gospodu župniku za lepo opravljen obred, cvetličarni Na ovinku za cvetje, pevcem za zapete pesmi in pogrebni službi Vrbančič. Še enkrat vsem in vsakomur posebej hvala. Vsi njegovi IO. SEPTEMBER 20I0 objave 29 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 68. letu je po težki bolezni tiho odšla naša draga Ana - Marija Kocmur roj. Andrejka Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. ZAHVALA 7. avgusta nas je nenadoma zapustil naš dragi Franc Stupica st. z Vira pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane sveče in cvetje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot na pokopališče v Dob. Posebna zahvala pogrebni službi Vrbančič, pevcem za odpete pesmi, trobentaču, PGD Vir, Društvu upokojencev Vir in g. župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi Vsa toplina Tvojega srca in vsa Tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. V SPOMIN 13. septembra bo minilo četrto leto, odkar ni več z nami naša ljuba žena, mami in sestra Helena Gotar roj. Gregorin, iz Doba, Tavčarjeva 1 Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Vsaka mama je najboljša mama; čutna, ljubeča, skrbna in potrpežljiva. Ko pa enkrat je več ni; ti ostane praznina in spomin na skupne dni. V SPOMIN 17. septembra mineva prvo leto, odkar nas je zapustila Rozka Sojer z Vira pri Domžalah Hvala vsem, ki jo nosite v srcu in se je spominjate. Njeni ZAHVALA 18. avgusta nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric Ra'ko Cencelj iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena ustna sožalja, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem ter pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi Pride čas, ko si srce želi le spati, v sen večni potovati, ko življenje je zaključeno. V SPOMIN Hranislav Brkić - Brane z Vira Iskreno se zahvaljujemo Pogrebnemu zavodu Vrbančič, pevskemu zboru, trobentaču za žalostinko in cvetličarni za cvetje. Na zadnjo pot smo ga pospremili v ožjem družinskem krogu na Ljubljanskih Žalah. Sinova Zoran in Marko s Polono, vnuka Jan in Eva ZAHVALA 23. avgusta 2010 nas je v 78. letu starosti zaradi hude bolezni zapustil naš mož in oče ^ A Franc Bokan iz Domžal, Miklošičeva 4a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem tovarne Fructal ter znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, ponujeno pomoč v težkih trenutkih in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala domžalskemu g. župniku za lepe besede slovesa ter pogrebni službi Vrbančič. Posebna hvala vsem, ki ste ga razumeli in imeli radi. Vsi njegovi Trdo delo in trpljenje spremljalo te je vse življenje. Ljubil si svoj skromni dom in močno voljo do življenja imel. Tvoje srce več ne bije, naše pa zelo boli, spomin nate nikoli ne mine in solza se ne posuši. V SPOMIN 16. avgusta je minilo leto dni,odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi, tast in brat Srečko Dolenc iz Radomelj Hvala vsem,ki se ga spominjate in prižigate sveče v njegov spomin. Vsi njegovi Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. Svojo življenjsko pot je sklenila naša draga mama, babica in prababica Jelena Juračič s Homca pri Radomljah Hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti na pokopališče v Homcu. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem in trobentaču ter pogrebni službi Vrbančič. Največja zahvala pa velja dr. Olgi Ložar, ki je za čas maminega življenja skrbela za njeno zdravljenje. Sinova Tone in Stane z družinama ter ostalo sorodstvo Kogar nosiš v srcu, ta ne umre, ostaja ljubezen in spomin na skupne dni, ostaja upanje na snidenje tam med zvezdami. ZAHVALA V 34. letu starosti nas je po dolgoletni bolezni zapustil sin, brat in stric Jožko Kos iz Brezij Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, sveče, darovali za sv. maše ter nam izrekli besede v tolažbo. Posebna zahvala dr. med. Tomažu Mušič za zdravljenje v času bolezni. Iskrena zahvala patronažni sestri Mari in Zavodu za pomoč na domu Comett, predvsem gospe Majdi in gospe Darinki. Hvala gospodu župniku Slavku Judež za lepo opravljen pogrebni obred, hvala gasilcem GD Studenec za spremstvo na njegovi zadnji poti, pevcem za zapete žalostinke in Pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi Odpelji me v nebo, pokaži, kje je to, kjer čas ne dela ran in vsak obraz je znan. Odpelji me v nebo, saj vem, ti zmoreš to, onkraj vseh meja, je luč Gospodova. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustil in odšel po večno plačilo naš dragi mož, oče, ata, tast in brat Stane Brojan iz Domžal Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za sv. maše. Zahvaljujemo se duhovnikom za darovane sv. maše, še posebno g. župniku Janezu Šimencu za vodenje pogrebnega obreda in izrečene besede sočutja in tolažbe. Hvala mladinskim animatorjem za izrečene poslovilne besede, pevcem župnijskega pevskega zbora in Kranjskega okteta. Hvala tudi gasilcem, sodelavcem iz Slovenskih železnic in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste mu v času bolezni stali ob strani. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju, še posebno dr. Petru Keclju in dr. Janezu Svoljšku. Žena Iva, sin Drago in hčerka Stanka z družinama, brat Vinko z družino Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči in tragični izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica Rajka Keršiča m z Račnega vrha 39, Dob 12. 8. 1976-3. 8. 2010 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, mu podarili cvetje in sveče, darovali za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala lovcem LD Troja- ne-Šentožbolt ter ostalim lovskim družinam, PDG Trojica-Žeje, sodelavcem Goegrada, g. župniku za lep pogrebni obred, govornikoma g. Zajcu in g. Rožiču za izrečene poslovilne besede ter pogrebni službi Vrbančič in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: žena Mateja, sin Matic, hčerki Anja in Žana, ati, mami, brat Boštjan in sestra Simona z družinama Ti ne veš, kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 75. letu starosti sklenila in se preselila v večnost naša draga mama, sestra in teta -v- Albina Šarc roj. Grašič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom,znancem in osebju Doma upokojencev Domžale, vsem ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili sveče, darovali za svete maše in cerkev ter nam izrekli besede tolažbe. Vsi njeni Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal ^ ZAHVALA V 76. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi ati Anton Kavka Glavičev z Brda Od njega smo se na prvi poletni dan poslovili na ihanskem pokopališču. Vsem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami, se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, ponujeno pomoč, darovano cvetje, sveče in svete maše. Dr. Ladislavu Hacetu in dr. Vesni Homar hvala za dolgoletno zdravljenje, sestri Dragici Šarec pa za pomoč pri negi. Hvala tudi urgentni službi Zdravstvenega doma Domžale. Za čudovit pogrebni obred se zahvaljujemo pevcem in gospodom župnikom Marku Andreju Pozniču, Jožetu Hauptmanu in Janiju Jasencu. Hvala tudi pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman vaju išče. Ni več vajinega smehljaja, utihnil je vajin glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spita, a v naših srcih še živita. V SPOMIN V začetku septembra mineva pet in dve leti, odkar sta nas zapustila naša draga Marlena in Maks Hrovat iz Domžal Hvala vsem, ki se ju v mislih spominjate, postojite ob njunem grobu in jima prižigate sveče. Vsi njuni 30 objave IO. SEPTEMBER 20I0 O strma pot, o težka pot, ko od srca srce se loči, mi spremljamo te žalujoči, saj ti za večno greš od tod. ZAHVALA V 67. letu nas je zapustila naša draga žena, mami, hči, mama in tašča Milena Saje roj. Koželj 1943-2010 Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče in ostale darove v dobrodelne namene. Posebej se zahvaljujemo pevcem in govorniku za lepo opravljeno slovo. Vsem in vsakemu posebej, prisrčna hvala. Mož Alojz, hči Edita in sin Janez z družinama, mama Ivanka ter ostali sorodniki. Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer sedaj si ti. Po tej poti za teboj pridemo mi vsi. V SPOMIN Angela Grimini z Brezovice pri Dobu 19. julija 2010 je minilo 14 let, odkar te draga mama ni več med nami, a v naših srcih za vedno boš ostala! Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni Ljubil si lepo naravo in tihi kotiček domače vasi. Pogled tvoj je odplaval v daljavo, na tihe neznane poti. ZAHVALA 19. julija. 2010 se je v 87. letu za vedno poslovil naš oče, dedek in pradedek Janez Grimini z Brezovice pri Dobu 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, cvetje in sveče. Zahvala gospodu župniku, vsem gasilskim društvom, praporščakom, gospodu Štefanu Rožiču in gospodu Ladotu Cerarju za izbrane poslovilne besede, pevcem ter pogrebnemu zavodu Vrbančič. Vsi njegovi Le hrepenel jaz bodem k tebi, ne bom po tebi žaloval, saj našel si na Božjem nebi, kar tukaj si zastonj iskal. ZAHVALA V četrtek, 22. julija, je v 71. letu življenja odšel k Nebeškemu Očetu naš dragi oče, tast in brat Ivan Mohorič (26.11.1939-22. 7.2010) Hvala vsem, ki ste ga ob bolezni obiskovali, molili zanj in mu stali ob strani. Posebna hvala zdravstvenemu osebju, dr. Mariji Starbek in patronažni sestri Mojci Jenko pri lajšanju trpljenja, sodelavkam Ho-spica, gospema Andreji Zore in Tatjani Hrovat za pomoč pri negi na domu in za besede vzpodbude in tolažbe. Hvala duhovnikoma g. Janezu Šimencu in g. Juriju Zadniku za duhovno oskrbo in lepo opravljen obred, redovnici sestri Milici Volavc za pomoč v molitvi. Zahvala tudi pogrebnemu zavodu Vrbančič za organizacijo pogrebne svečanosti, Kranjskemu kvintetu in trobentaču za občuteno petje in igranje ob slovesu. Hvala številnim sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, ki ste darovali cvetje, sveče in mašne daritve. Ohranite ga v molitvenem spominu. Žalujoči: sin Peter z ženo Ireno, brat in sestre ter ostalo sorodstvo V SPOMIN Prof. Milena Vodopivec (1921-2010) Sredi vročih julijskih dni smo se na domžalskem pokopališču poslovili od naše nekdanje profesorice slovenskega jezika na Nižji gimnaziji in kasneje obeh osnovnih šolah v Domžalah, gospe Milene Vodopivec. Tisto soboto dopoldne smo se srečali z njeno ožjo in širšo družino; sinom Milanom, vnukom Matijo in sestro Slavko Pihlerjevo številni njeni učenci, ki nam je vcepila ljubezen do lepega in pravilnega slovenskega jezika ter nas naučila njegovih temeljev za vse življenje. Rodila se je v Gabrovki pri Litiji v družini enajstih otrok, v revščini, ki jo je zaznamovala za vse življenje. Oče je bil orožnik, zato se je družina stalno selila (Gabrovka, Stična, Črnuče), dokler niso prišli 1936. leta v Domžale. Na začetku okupacije se je l. 1941 vpisala celo na medicino, toda že 30. 4. 1942 so jo v Ljubljani italijanski okupatorji aretirali kot aktivistko OF in internirali najprej v koncentracijskem taborišču Visco (Italija), potem pa so jo izročili nemškemu okupatorju v taborišče Ravensbruck. Vojna je kruto zasekala v njeno družino, saj je izgubila tri brate in sestro - dvojčico. Po osvoboditvi se je l. 1945 vpisala na slavistiko in poklicno pot začela najprej kot novinarka pri časniku Ljudska pravica, potem pa na za-ela žji gin ziji Domžale (pri gostilni Keber), četku petdesetih let začela poučevati slovenski jezik na Nižji gimna- po njeni ukinitvi leta 1958 pa na prvi in kasneje na drugi osnovni šoli v Domžalah. Živela je doma v Domžalah, s sinom Milanom, ki je doštudiral ekonomijo, najprej v Ljubljani in potem v ZDA. Ponosna je bila nanj, saj je v Svetovni banki naredil vrhunsko kariero in sedaj vodi skupino za razvoj človeških virov v Pretorii (Južna Afrika). Z veseljem se je posvečala tudi svojim trem Folklorna skupina Groblje Vabi na ogled folklornega večera V Grobljah kot nekoč, ki bo v soboto, 11. septembra 2010, ob 20. uri v Kulturnem domu Groblje. Nastopalo bo pet skupin: FS KD Koprivnica, Hrvaška, FS KD Javorje iz Šmartna pri Litiji, Ljudske pevke Mare Vilar, otroška FS KD Domžale in domača FS Groblje. Rezervacije vstopnic: Anton Košenina, tel.: 040-704-497 (po 7 evrov). vnukom. Njena druga in morda največja ljubezen pa je bila šola; zanjo je živela. Kot je prijazno zaznal sin Milan ob slovesu: nisem vedel, da je imela moja mama poleg mene še toliko otrok, sedaj jo šele vidim in čutim v pravi luči, morda je prej nisem vedno razumel. Svojo učiteljsko pot je začela v letih težkega pomanjkanja po vojni: hrana ''na karte'', ''blago na pike'', ob obvezni oddaji kmetijskih pridelkov do l. 1954. Takrat večina otrok ni končala osnovne šole, samo manjši del nas je prišel do nižje gimnazije (sedanji 5.-8. razred osnovne šole). Zaradi težkih materialnih razmer je potem spet samo manjši del nadaljeval šolanje na gimnaziji ali srednji tehnični šoli, večina sošolcev in sošolk pa je končala 3-letno poklicno (obrtno) šolo ali pa šla takoj delat. Takrat so naši profesorji nenehno spodbujali in prosili naše starše: dajte ga naprej v šolo. Za vsakega posebej so si prizadevali - včasih celo bolj kot za svoje otroke. Nikdar ne bom zato pozabil, da sta prof. Vodopivčeva in prof. Velkavrhova prišli peš na Ro-dico nagovarjat moje starše, da me dajo v gimnazijo, saj sem že imel delavsko knjižico Papirnice Količe-vo za mojo prvo zaposlitev kot petnajstletnik. Prof. Vodopivčeva pa je potem še pisala glavnemu uredniku Dela, naj mi dajo štipendijo za študij novinarstva (ki je sicer kljub temu nisem dobil). Spodbujala me je pri mojih prvih dopisniških korakih za Mladino, Delo, Gorenjski as in takrat Občinski poročevalec sedanji Slamnik), zato ostajajo ne samo ona temveč tudi drugi naši učitelji in učiteljice iz tistih časov v našem spominu kot pravi tovariši in tovarišice. Takrat to ni bila fraza. Niso nas le učili, temveč tudi vzgajali in nam pomagali pri naših prvih korakih v samostojno življenje. Franci Gerbec V SPOMIN Klemen Miklič - Benko Na začetku poletja je po tragični nesreči v 36. letu starosti umrl Klemen Miklič, tabornik, alpinist, gorski reševalec in aktualni predsednik Planinskega društva Domžale. Od njega smo se v velikem številu poslovili na pokopališču v Kamniku v torek, 6. julija 2010. Kot taborniški vodnik je šel čez dobro šolo prilagajanja, spoznavanja in delanja začetniških napak. V alpinistično šolo je prišel gorniško razgledan: plezanja se mu ni bilo treba učiti. Nosil ga je v sebi, kot prvinsko obliko gibanja, pa tudi kot način doživljanja sveta. Leta 1995 je postal alpinist in nanizal preko 500 vzponov. Ob množici vzponov doma in v tujini, v kopnem in pozimi, je preplezal tudi tri prvenstvene smeri: Pozabljeno škatlico v Martinj turnu, Postružka v Mešeniku in Pravo barvo vašega razpoloženja v Planjavi. V Planinsko društvo Domžale društvo se je včlanil leta 1993, leta 2002 je postal voljeni član upravnega odbora, leta 2006 pa podpredsednik društva. Kot društveni odbornik je odstopal od stereotipnega gledanja alpinistov, ki menda vidijo samo sebe in svojo senco. Cenil je dejavnost vseh in vsakogar v društvu, zato je bil njegov prispevek v razpravah tehten in upoštevanja vreden. Letos spomladi je postal petnajsti predsednik društva. Odločitev ni bila lahka, toda prevzel je odgovornost, kot že tolikokrat doslej. Njegov prvi cilj v gorah pa je pred leti postalo gorsko reševanje. Zadal si je cilj, da bi se pridružil reševalcem - letalcem, ki v gorah s pomočjo helikopterja opravljajo hitra posredovanja. Rdeča nit tabornega vodništva, dela v alpinističnem odseku in nalog gorskega reševalca - dajati drugim - v obliki znanja, izkušenj in pogumu - se je žal pretrgala. Za znanje, odrekanje in skromnost je leta 2005 prejel bronasti častni znak Planinske zveze Slovenije, letos pa bronasti znak civilne zaščite. Tomo Česen je nekoč dejal, da smo korak pod vrhom še vedno bližje dolini, kot vrhu. Zato se trudimo obvladovati tveganje in se v najtežjih preizkušnjah soočati z izgubo. Zdi se mi, da mi ob pisanju priše-petavaš besede: »Jaz sem že osvojil vrh, na katerega vi šele plezate, zato ne žalujte, moji dragi, jaz sem svoje delo že dokončal!« V imenu Planinskega društva Domžale se ti za tvoj prispevek v društveno življenje srčno zahvaljujem. Borut Peršolja Fotografija: Janez Kosirnik Pravljični Palček 2010/2011 v Knjižnici Domžale Glavni namen in smisel projekta je spodbujanje staršev, da bi brali svojim otrokom, kajti zavedati se moramo, da se srečanje otroka s knjigo, zgodi le s pomočjo odrasle osebe. Tudi letos vabijo k sodelovanju vzgojiteljice v vrtcih in učiteljice prvih razredov. Možne pa so tudi individualne prijave otrok, ki niso vključeni v vrtec. Skupaj s starši bodo otroci »brali« in pripovedovali pravljice do konca meseca februarja 2011. V mesecu marcu 2011 pričakujemo skupinske izdelke otrok na temo pravljični palček/ pravljični junaki, ki si jih bodo lahko vsi obiskovalci Knjižnice Domžale ogledali v mesecu aprilu in maju 2011. V mesecu aprilu 2011 se boste skupaj zbrali na zaključni prireditvi. Seveda pa bodo vsi mladi bralci ob zaključku prejeli tudi majhno darilo. Več informacij dobite v knjižnici Domžale na Oddelku za otroke in mladino. Prijave zbirajo do vključno 1. oktobra 2010. Vabljeni! Razstava fotografij s potovanja po Afriki - Življenje je potovanje Do 18. septembra 2010 si lahko na razstavnih panojih ogledate fotografije s potovanja Eve Tomšič in Simone Šivec po čudovito barvitem kontinentu Afrike. V vitrinah pod fotografijami pa je razstavljenih tudi nekaj predmetov, stvari in slik, ki sta jih prinesli s seboj. Uživajte na njunem potovanju - življenje je potovanje. Če pa vas katera fotografija prevzame, dotakne in bi jo želeli imeti zase, jima pišite na email: eva@lifeisajour-ney.si ali simona@lifeisajo-urney.si. Vabljeni k ogledu! T MESTNE LEKARNE imau bňiau ^ i^Ujinhi n, i m WM» liÉimJimÉh 32.301 Ih LEKAfthtA DOMŽALE loboia, »adslja l^t pruznilt od 17.00 db 20.00 LEKARNA XAMřJlK {îutrici) nadeíja in pmintlii od da 1 Í.OQ w w w.rn«ilTte lekorne. si IO. SEPTEMBER 20I0 uredništvo 31 Pisma bralcev Ob|avl|amo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva Izgubljene vrednote Gospodarska kriza, ki nas je prizadela, je posledica krize vrednot, napačnega razumevanja medsebojnih odnosov, brezbrižnosti do ohranjanja naravnega in bivalnega okolja, izkoriščevalskega ponašanja lastnikov kapitala in nesposobnosti oblasti obvladovati krizno stanje v državi. Smo res tako globoko v svetu zmot in prevar, da več ne vidimo izhoda? Pa vendar. Izhod bodo morale poiskati tako imenovane elite, ki so se polastile oblasti in premoženja. Preprosti delovni ljudje, ki za te razmere niso nič krivi, na le te tudi ne morejo bistveno vplivati. Jože Nemec Prenova Karantanske ceste Mislim, da sem v časopisu Slamnik prvič prebrala novica o preurejanju Karantanske ceste - bilo je enkrat v aprilu. Moja prva misel je bila, ali je to obsežno delo v domžalski občini res nujno potrebno (projekt bo stal milijon evrov), kam se bo cesta širila, če je na voljo omejen prostor in kako bo z obstoječimi drevesi - ali bodo ostala ali padla? Če se prav spominjam, je bilo lepo opisano kako bo izgledala prenovljena cesta - vozišče, pločnik za pešce, kolesarska steza, vmes zelen pas z grmički, pa še klopce, stojala za kolesa, svetilke ^ Ampak o drevesih pa nič, seveda, da se ljudje ni bi jezili in protestirali. Tisti strokovnjak, ki je tako projektiral prenovo ceste, ni nič pomislil, da bi s tem prizadel veliko ljudi, predvsem nas Domžalčanov, ki nam ni vseeno kako živimo v našem mestu in ki imamo radi zeleno naravo. Najbolj pa so prizadeti oskrbovanci Doma upokojencev, mnogi tudi žalostni. Zaradi starosti in bolezni imajo mnogo težav, zdravja nimajo več, zdaj so jim vzeli še senco in drevesa, košček lepega, ki jih je razveseljeval. Pred Domom je rasla 11 lepih ostrolistnih javorjev, trava je bila lepo zelena zaradi njihove sence, cveteli so rododendroni in druge cvetice. Oskrbovanci so radi sedeli pred Domom in opazovali ptičke, ki so se spuščali z dreves in po tleh pobirali drobtinice. Tudi sama sem šla pogosto mimo in poklepetala z znanci. Take malenkosti, ki so mladim in zdravim nepomembne, razveselijo starega človeka. Zdaj pa ni več tako lepo, kot je bilo. Ne vem točno, kdaj so požagali drevesa, ampak verjetno je že kakšen mesec. Ko sem prvič zagledala osiromašeno podobo Doma upokojencev, me je dobesedno presunilo to klavrno stanje. Kako je sedaj, kakšna je situacija? Sonce žge z vso močjo na kovinsko streho, trava, cvetice, grmički se sušijo. Ali strokovnjaki niso nič pomislili, da bo treba še bolj hladiti prostore Doma in koliko bo več stroškov zaradi tega. Pa verjetno bo potreben še kakšen drug poseg na stavbi, da bo delo in bivanje v Domu primerno. Preje so senco dajala drevesa, pa še svež zrak in lep izgled. Rasla so 30 let, sedaj pa jih ni več! Ali ni bilo možno najti drugačne rešitve? Podobno velja tudi za blok v soseski Krizant, kjer je raslo 12 ali 13 mladih javorjev, ki pa so jih do konca požagali pred kratkim. Pa tudi breze pred Flerinovo hišo ni več, pa cipresa pri baru Mozart se je morala tudi umakniti. Narava se mora kar naprej umikati modernim zamislim strokovnjakov. Ampak strokovnjake imamo zato, da s svojim posegi izboljšujejo življenje, ne pa, da ga slabšajo. Pa naj kdo reče, da bo sedaj kvaliteta bivanja ob Karantanski cesti boljša! V času velikih klimatskih sprememb bi morali vsi skrbeti za to, da bi bilo dreves čim več, saj nam dajejo kisik, iz zraka črpajo CO2, iz tal pa vodo oz. vlago, ki jo preko listov oddajajo v ozračje, pa še na estetski videz ne smemo pozabiti. Prepričana sem, da moje mnenje ni osamljeno! Prosimo odgovorne na Občini Domžale, da poskrbijo, da se v našem mestu posadi čim več dreves. Jeseni je pravi čas za to. Pa brez zamere in lep pozdrav, Danica Huth Grasto Nič vam nismo dolgovali, položnice smo vse plačali. MIAMI vam je dolgoval, ki je naš denar pobral. Upravnika bi vi tožili, ne pa da ste nas privili, s tožbo ste nas ustrahovali, da vam dvakrat smo plačali. Ko pa tožbo ste zgubili, denarja niste nam vrnili, nobene nimate vesti, da poštene ukradete ljudi. Sploh ne moremo do vas priti, z vami se pogovoriti, da nam ne bi zdaj vrnili, ste kot polhi se poskrili. Marija Jenc Mali oglasi Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50. ŠMARCA - prodam stanovanje 90m2 v dv. st. hiši, 45m2 kleti, na parceli 392m2, vpisan v zk, vredna ogleda. 041 898 652, 175.000 eur Iščete KUPCA ali greste za PODNAJEMNIKA. Nudimo kvalitetne storitve, HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale, Tel. 040 41 41 41. RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Tel: 040/268-090. VE-ZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p. Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722 78 97, 041-689-840 RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE po ugodni ceni nudi računovodski servis. GSM: 041 732 267. FRS Nahtigal, d.o.o., Pot za Bistrico 23, 1230 Domžale. NOVO v Domžalah - Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Gsm: 041/920-149 INŠTRUIRAM MATEMATIKO. dipl.ing.mat. Tel: 040/550-040. KE-CELJ Martin s.p., Maklenovec 3, 1225 Lukovica Iščem zazidljivo parcelo. Tel: 041 369 750. NJI V LJI CELO V ČEŠNHCAH PRI MO- PRODAMO ZAZIDLUVO PARCELO V Č RAVČAH V Velikosti 524 kvadratnih metrov. CENA 37.000,00 EUR. VSE DODATNE INFORMACIJE IN DOGOVOR ZA OGLED parcele, SO MOŽNE NA GSM: 031 / 209 - 501 Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale Nagrajenci nagradne križanke številka 9 v glasilu Slamnik so: Breda Martinčič iz Mengša prejme brezplačni vikend najem vozila HONDA CIVIC, Janez Stupica iz Dola pri Ljubljani prejme plastično ročko 4 l olja Castrol SLX, Helena Juvan iz Domžal prejme plastično ročko 4 l olja Castrol GTX, Anica Matevžič iz Domžal pa prejme preventivni pregled vozila z meritvami. Nagrade tokratne križanke podeljuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale, srečni nagrajenci prejmejo 3 krat po 2 vstopnici za ogled filmske predstave v KD Franca Bernika. Pravilne odgovore pričakujemo do srede, 15. septembra 2010. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče! NAGRADNA Kulturni dom KRIŽANKA Franca Bernika, p. p. 2, 10 1230 Domžale. Idmavá (SVEZE SVETLO, TEHTNICA TTš^ 12 Ne Ù cvet MOKRO V spolni O orgai". Q sečevod A t ogljikovi hidrati ŠKORPIJON LIST beljakovine © plod HLADNO Z E sklepi, _ M kolena, L kosti, koža sol, korenina, gomolji KOZOROG korenina! Avtorica Ivi Bohorič Sprašuje Domžalčane, katera stara hiša v Domžalah je to. Naslednja številka glasila Slamnik iade v petek, 24. septembra 2010. Rok za oddajo prispevkov je 16. september do 12. ure. GOSTA MEGLA POMEŠANA S SAJAMI IN DIMOM VINDU-STRUSKIH KRAJIH PRIVRŽENEC SK0T1ZMA MOTORNI VLAK LESENO PIHALO GERMANU ZLATKO ZAHOVie GLAVNI POMNILNIK RAČUNALNIKA SNOV ZA GNOJENJE RASTLIN POSTAVE POVEUE, ZAPOVED AVTOR: GREGA RIHTAR PREDMESTJE MARIBORA KRHKA, PROZORNA SNOV V OKNU OTOK V ALEUnH IZRASTEK NA GLAVI MARJANA LIPOVŠEK SLAVKO ŠORN SNOV, KI TVORI KELATE ANJA RUPEL ANGLEŠKI P15ATEU, NOBELOVEC 1907 (RUDYMD, KNJIGA 0 DŽUNGLO ČLOVEK BREZ IMENA POJAV NA RAZBURKANEM MORJU GLAVNO MESTO RUSKE AVTONOMNE REPUBLKE MORDOVUE ŠVICARSKI KANTON Z GLAVNIM MESTGM AARAU SLOVESNA PESEM Z VERSKO VSEBINO SVETLA ZVF7DA V OZVEZDJU DEVICE KOVANJE PODATKI AMERIŠKI KOŠARKAR BRYANT OPATUA NA BAVARSKEM ZBIRKA RISB NA DUNAJU STROJ ZA DROBUE-NJE ZRNJA PRODAJALEC APNA PEVEC PESTNER PIŠKOT ANGEL KUC, POZIV GRM RODO-DENDRON LETNI POSEK GOZDA PFKAČ ZAPEKO TOASTA DEL PARNEGA STROJA VEBDUR NOMIST^ BENO LAPAJNE Kn^AISKI KOŠARKAR MING OČE LATINSKI IZRAZ ZA ZRAK NIZEK ŽENSKI GLAS IRimj LET ŽOGE V LOKU DEPARTMA V VZHODNI FRANCUI NEOLITSKO NASEUE MESTO V ZAHODNI HEMČm NAŠA ZAHODNA SOSEDA LEON ŠTUKEU CIRIL KOSMAČ CESARIA EVORA GIBLJIV STIK MED KOSTMI OSNOVNA GRADBENA ENOTA žnnH BITU S KIPAR IZ EGINE SISTEM PROIZVODNIH ODNOSOV NA PREHODU IZ SUŽENJSTVA V FEVDALIZEM ZAKONČE-VAMAn KROMPIRJEV SVA-UEK, HRUSTAVEC NEMŠKI MEDNARODNI NOGOMETNI SODNIK (WOLFGANG) SKRAJNI KONEC POLOTOKA DimSKA DRŽAVA Z GLAVNIM MESTOM PANAJI POMOČ: ALBERTINA-zbirka risb na Dunaiu. APEL-klic. noziv. ASTENIK-človek šibke Dostave. ETTAL-onatiia na Bavarskem. JEZERKA-iezerska nostrv. KROKET-kromniriev svaiiek. hrustavec. iVIOTORKA-motorni viak. SPIKA-svetia zvezda v ozvezdiu Device Sola B&B, izobraževanje odraslih - tudi v Domžalah Želite pridobiti višjo izobrazbo? Imate nedokončano srednjo šolo? Rešitev je enostavna, ko šola pride k vam ©. Že to jesen so možni vpisi v izobraževalne programe ene večjih zasebnih šol, B&B, tudi v Domžalah. Na elektronski naslov referat@promet.info je prispelo naslednje vprašanje: Spoštovani, danes sem s strani delodajalca prejel obvestilo, da se za delovno mesto, ki ga zasedam, po novi sistematizaciji predvideva višja stopnja izobrazbe ter da bi z zaključenim šolanjem lahko zadosti'l spremenjenim pogojem. Priznam, da do sedaj nisem sledil razpisnim rokom o vpisu za študij in vas prosim, če mi pojasnite naslednje: - ali se lahko vpišem v septembru in če je tako, ali imate lokacijo v okolici Domžal? - katere dokumente moram prinesti k vpisu in kdaj se lahko oglasim? - ali moram šolnino plačati pred začetkom? Hvala lepa in lep pozdrav Peter Poslan mu je bil naslednji odgovor: Spoštovani gospod Peter, veseli nas, da se zanimate za študij na naši šoli. Vpis na višjo šolo je mogoč še v septembru, in sicer bomo prav v Domžalah na Ljubljanski c. 58 (v stari knjižnici) v oktobru začeli izvajati' višješolska strokovna programa ekonomist in poslovni sekretar. K vpisu prinesite spričevala 3. in 4. letnika ter potrdilo o zaključku srednješolskega izobraževanja, osebni dokument in tri fotografije. Pridite brez denarja. Letno šolnino lahko plačate v deseti'h obrokih. Za morebitne dodatne informacije pokličite v referat šole v Domžalah na številko 041 351 333 ali na brezplačno številko 080 2111, podrobnosti pa lahko pogledati tudi na www.promet.info. B&B izobraževanje in usposabljanje d.o.o. V šoli B&B boste deležni prijaznosti in osebnega pristopa. Organizacija študija je prilagojena odraslim, zaposlenim udeležencem, ki ustvarjajo poklicno kariero. Predavanja potekajo dvakrat tedensko, urniki so izdelani za celo študijsko leto vnaprej, o vseh nepredvidenih spremembah ter o ocenah so študenti obveščeni preko SMS-sporočil. Zato poleg osebnega dokumenta, spričeval o dokončanem izobraževanju in vaših fotografij ob vpisu potrebujemo le še številko mobilnega telefona. Višješolska strokovna programa ekonomist in poslovni sekretar ter srednješolski strokovni program logistični tehnik izvajamo tudi v Domžalah v stari osnovni šoli oziroma stari knjižnici na Ljubljanski 58. Vpisi že potekajo. Višješolski strokovni program ekonomist traja 2 leti. Diplomanti pridobite stopnjo izobrazbe VI/I po Bolonjski deklaraciji. Program ekonomist pokriva različna področja dela. 1. letnik je enoten, v 2. letniku pa se študenti odločite za področje, ki ga želite bolje obvladati, npr. komercialo, organizacijo, računovodstvo, bančništvo, zavarovalništvo, nepremičnine, pošto. Diplomanti se zaposlite na različnih področjih v zasebnem sektorju ali v javni upravi. Višješolski strokovni program poslovni sekretar traja 2 leti. Diplomanti pridobite stopnjo izobrazbe VI/I po Bolonjski deklaraciji. Program zajema splošne predmete, kot so računalništvo, javna uprava, poslovno komuniciranje, v drugem letniku pa se odločite za modul spletno poslovanje ali komuniciranje z javnostmi. Diplomanti se zaposlite predvsem na področju pisarniškega dela, na sodiščih, v zdravstvu, šolstvu in povsod, kjer je potrebno opravljati zahtevnejša administrativna dela. Srednješolski strokovni program logistični tehnik je prenovljeni srednješolski program za pridobitev V. stopnje izobrazbe. V program se lahko vključite odrasli udeleženci s končano osnovno šolo ali nedokončano štiriletno srednjo šolo. Izobraževanje se zaključi s poklicno maturo; študij je možno nadaljevati na višji strokovni šoli. Kdor prvi pride, je prvi vpisan © Na šoli B&B pridobite temeljno kvalifi'kacijo za izvajanje javnih prevozov blaga in potnikov, oziroma se usporobite za upravljavce viličarjev, težke gradbene mehanizacije in dvigal. Oddajte informativno prijavo na http://www.promet.info v rubriki usposabljanje ali pokličite gospo Petro na številko 031/624 000 ali 04/280 83 00 za svetovanje. Jamstvo za kakovost B&B so mnogi posamezniki, zaposleni v zasebnem in javnem sektorju, ki so uspešno zaključili študij na B&B. Poslovne sekretarke v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah se ponašajo z diplomo B&B. Štiri diplomantke B&B so prejele nagrado revije Poslovna asistenca za najboljša diplomska dela. Želite izvedeti več? Sporočite nam svoj naslov na referat@ promet.info in poslali vam bomo katalog izobraževanj. WWW. promet, info Razlogov za vesele ^in ugodne nakupe ne bo manjkalo.