dohodek - temelj razvoja Iskre
Obravnava smernic razvoja SOZD Iskra v obdobju "81-85 je bila v ospredju dnevnega reda skupne seje pred-Sedstva KOS in sekretariata ZSMS SOZD Iskra, ki je bila v sredo, 9. aprila.
j Uvod k razpravi o smernicah razvoja Iskre v naslednjem Srednjeročnem obdobju je podal član KPO Edi Delopst, ki ^ predvsem poudaril, da so predložene smernice predvsem S^balna usmeritev Iskre v prihodnjem srednjeročnem °bdobju 1981-85 na podlagi novega zakona o samouprav-||em družbenem planiranju. Pri tem je zlasti omenil pro-61em dohodka, ki je v bistvu temelj slehernega nadaljnjega Socialističnega samoupravnega planiranja. To planiranje ^elji na temeljni organizaciji združenega dela in le-ta je Nosilka plana.
Pri pripravah na novo srednjeročno obdobje je omenil j :udi pomembnost naložb, trženja, inovacij in seveda ustvar-JNoja dohodka, kar je vse tesno povezano z uspešnim plani-
ranjem. Pri vsem tem je seveda odločilnega pomena tudi izvoz, ki mora zajeti čim več naših TOZD in tako računamo, da bo iz dosedanje enotretinske udeležbe Iskrinih TOZD v zunanji trgovini prišlo v obdobju 1981-85 do dvo-tretinske udeležbe naših TOZD na izvoznem področju.
Po krajši razpravi so udeleženci skupne seje dali vso politično podporo smernicam, pri čemer mora sindikat organizirati razpravo na vseh ravneh ter ustvarjalno poseči in prispevati tako k oblikovanju temeljev našega srednjeročnega plana, hkrati pa je treba tudi poskrbeti, da bodo temeljni planski dokumenti sprejeti tudi v dogovorjenih in načrtovanih rokih.
Član KPO Boris Mužič je nato podal obširnejšo varnostno politično oceno SOZD, medtem ko je direktor TOZD Zunanji trg Iskra Commerce Marcel Božič obširneje spregovoril o zunanjetrgovinskem poslovanju Iskre in problemih izvoza in uvoza.	D.Ž.
T°ZD TOVARNA ELEKTROMOTORJEV, ŽELEZNIKI
Tudi v planih stabilizacijska prizadevanja
V Železnikih so se na uresničeva-politike ekonomske ustalitve gospodarjenja dobro pripravili. Sesta-, So obsežen in predvsem konkreten iPan vseh tistih področij, ki bi lahko akorkoli prispevala k boljšemu gozdarskemu položaju TOZD.
*si ukrepi, ki jih bodo izpeljali, so I riavni del gospodarskega plana za ošnje leto, torej neločljiv del vsega istega, kar se bo v tovarni dogajalo, i. Katere pa so pravzaprav tiste °čke, kjer bodo lahko največ do-segii?
Letošnji proizvodni plan Tovarne ilcktromotorjev je izdelan na podlagi Pr°dajnih možnosti in zmogljivosti PZizvodnje. Že v plan sam pa je vgra-raa med drugim precejšnja rast pro-Mtivnosti. Letos predvidevajo kar % povečanje, to pa seveda samo sebi narekuje skrajno vključenost Seh in vsakega posameznika. Osnova ^ letošnje delo so vsekakor dosežki fjdnjih let, zlasti leta 1978 in prete-j/e8a. Uspehi so pomembni zlasti pri valiteti izdelkov, pa tudi pri točnosti jNobav in pri ceni. Pri izvajanju plana °do morali precejšen delež prispevati uci samoupravni organi in družbeno-P°litične organizacije.
, Osnovne postavke njihovih priza-®vanj pa so opredeljene v treh osnov-
nih poglavjih. Na prvem mestu je povečanje produktivnosti, sledi pa zahteva po zmanjšanju materialnih stroškov proizvodnje, povečana odgovornost služb in posameznikov, zaposlovanje in rast osebnih dohodkov, čas, namenjen različnim sestankom se bo moral precej skrajšati, delovna disciplina se bo morala poostriti.
Že bežen pregled zastavljenih nalog daje jasno sliko, s kakšno zavzetostjo so se v Železnikih lotili stabilizacije. Osrednja zahteva, povečanje produktivnosti, bo uresničena s pomočjo povečanja izkoristka delovnega časa — predvidevajo rast od 65,3 na 68%, poskušali bodo zmanjšati bolniški stalež za najmanj 2%, sorazmerno z boljšo izrabo delovnega časa predvidevajo tudi boljšo izkoriščenost strojnih zmogljivosti. Na to področje štejejo tudi prispevek pri zmanjšanju zastojev zaradi materiala, orodja, slabe dokumentacije, slabe organiziranosti, slabe koordinacije med oddelki in podobno. Odstotek nameravajo pri tem zmanjšati od 6,6 na 5 % razpoložljivega delovnega časa. Temelj dvigovanja produktivnosti pa bo selektivno korigiranje normativov v družbeno sprejemljive mere presežkov — z drugimi besedami to pomeni, da bo potrebno nekatere norme povečati za približno
I .----------------------------------.—:---------------------------
Učinkovito organiziranje ZK
V	vsaki osnovni organizaciji ZK si moramo zastaviti predvsem vprašanje, kako se čim bolj učinkovito organizirati ter se usposobiti, da bi bili v Politični akciji kar najbolj učinkoviti.
Zato stoje v ospredju številne naloge, med njimi je na prvem mestu vsekakor naloga, da moramo biti v vsakem delovnem in življenjskem okolju pri uresničevanju konkretnih nalog kar najbolj uspešni in splošna politična stališča spreminjati v konkretnost.
Dalje moramo v vsaki osnovni organizaciji ZK potrebno idejno poli-rično usposabljanje usmeriti za akcijo komunistov v političnem sistemu. Zato je naloga osnovnih organizacij, da delovne ljudi, kjer 00 ZK deluje, Mobilizira za učinkovito nastopanje v posameznih institucijah političnega Sterna. Z delovanjem znotraj sistema in preko delegacij naj bi osnovne delegacije ZK oziroma njihovi člani skupaj z drugimi družbenimi dejav-Hiki aktivno in demokratično sodelovali pri razreševanju družbenih problemov.
Osnovne organizacije ZK morajo sproti reagirati na probleme v svojem okolju, dalje morajo imeti stališča in konkretno ocene do vprašanj, ki so oa dnevnem redu delegacij, samoupravnih organov, delegatskih skupščin 'n družbenopolitičnih organizacij.
V	vseh osnovnih organizacijah ZK je potrebno utrjevati kolektivno delo in odgovornost nadalje demokratizirati odnose znotraj in pri delu osnovne organizacije ZK. Predvsem z enakomerno delitvijo obveznosti in odgovornosti med vsemi člani ter z neposrednim ugotavljanjem in uveljavljanjem odgovornosti. Politično delo ne more sloneti samo na sekretarju, namestniku sekretarja ali sekretariatu.
Za krepitev idejno politične in akcijske enotnosti ZK je pomembna tovariška kritika in samokritika.
Za poenotenje pogledov, mnenj in stališč v zvezi komunistov znotraj organizacije združenega dela je potrebno bolj razvijati oblike akcijskega Povezovanja, kot so tematske ali problemske konference, delovne koordi-nacije sekretarjev OOZK itd. Akcijsko povezovanje mora prispevati k razreševanju vseh vprašanj, kjer je potrebna enotna in učinkovita akcija Zveze komunistov. Pri tem je pomembna vloga organov občinske konference ZKS.
Sklepe višjih organov ZK sprejemajo v nekaterih osnovnih organiza-c'jah ZK samo kot informacijo.xi sklepi in usmeritve pa so obveznost za vse člane in tudi obravnavati jm morajo vse 00 ZK in to tako, da jih konkretizirajo na svoje okolje.	]
5 %, vse ostale pa podrobno pregledati. Skupen rezultat vsega tega bo po predvidevanjih za približno 8 % večja produktivnost.
Zmanjšanje materialnih stroškov proizvodnje bo temeljilo v prvi vrsti na zmanjšanem izmetu materialov, polizdelkov in izdelkov. Predvidevajo, da bodo ta delež lahko znižali z 2,6 na 2 %. Poleg določenega obsega stroškov za dnevnice, kilometrine itd. pa bodo več pozornosti kot doslej namenjali tudi sortiranju in prodaji vseh vrst odpadnih materialov, kjer bo le mogoče bodo vgrajevali cenejše materiale, odločili pa so se tudi za tipizacijo predvsem standardnih izdelkov in materialov. (Nadaljevanje na 2. strani)
V
Tone Pušar, predsednik KS ZSMS DO Široka potrošnja
Skupni
problemi
„Po temeljitem pretehtavanju slabosti dela mladinske organizacije naše Delovne organizacije smo prišli do zaključka, da so problemi pravzaprav povsod bolj ali manj isti. Na prvo mesto se uvršča postavljanje mladine pred akcije obrobnega pomena, po vrstnem redu pa sledijo še: nezainteresiranost za delo v vrstah mladinske organizacije, velika fluktuacija delavcev, mlajših od 27 let, v marsikateri osnovni organizaciji „čakajo“, da bodo mesto dobili servirano na pladnju itd. Ob rob tem problemom pa se navezuje seveda še vrsta posebnosti v posameznih sredinah. Prepičel krog aktivnih članov se ponekod otepa še s povsem „banal-nimi“ težavami — nimajo vozniških izpitov, nimajo osebnih avtomobilov, javni prevoz pa ni zadosti učinkovit, da bi osebna prevozna sredstva lahko nadomestil. To pa kaj kmalu postane osrednja težava za povezano delo mladine v DO, ki se s svojimi TOZD in dislociranimi obrati razprostira po velikem kosu naše ožje domovine!11
Č/an predsedstva CK ZK Jugoslavije Dobroslav Čulafič in predsednik predsedstva CK ZK SAP Vojvodine Radovan Vlajkovič sta v torek, 8. aprila, obiskala kolektiv kranjske Elektromehanike na Laborah. Tovarno avtomatskih telefonskih central sta jima razkazala član KPO SOZD Iskra Pavle Gantar in član KPO za kadrovske in splošne zadeve DO Elektromehanika Ivan Cvar.
L.D.
OBISK NA BLEJSKI DOBRAVI
V novih prostorih z novo proizvodnjo
Tudi letos bomo nadaljevali s tradicijo delovnih petkov, to je z obiskom predstavnikov DPO in KPO SOZD Iskra v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela v Iskri. Ni potrebno posebej omenjati pomembnosti in koristi takšnih obiskov, saj predstavljajo neposredno povezanost in razreševanje problemov med SOZD in TOZD v Iskri. Tako je bil letošnji prvi tovrstni obisk v petek, 4. aprila v TOZD Tovarna telefonskih enot DO Iskra Elektromehanika na Blejski Dobravi.
Delovnega razgovora so se udeležili predstavniki SOZD predsednik KOS Janez Kern, član KPO Pavle Gantar, predsednik KS ZSMS SOZD Iskra Avguštin Ciuha, predsednik aktiva ZZB Franc Križnar, sekretar DPO SOZD Iskra Miloš Pavlica in odgovorni urednik glasila „Iskra“ Dušan Željeznov. Iz delovne organizacije Iskra Elektromehanika Kranj pa so bili navzoči predsednik DS DO Elektromehanika Jože Fende, predsednik sindikalne konference Vinko Marolt, član KPO DO Elektromehanika ing. Ivan Fink, predsednik aktiva zveze borcev v kranjski DO Avrelij Tronkar, predsednik mladinske organizacije v DO Franc Kozina in sekretar DPO Milan Šenk.
Iz Iskrine TOZD Tovarne telefonskih enot pa so sodelovali predsednik mladine višji tehnolog Janez Ločni-škar, vodja proizvodnje Tone Pene, namestnik predsednika Osnovne organizacije sindikata in tehnolog Marjan Baloh ter v. d. individualnega poslovodnega organa Anton Končnik.
Gostitelji so najprej predstavili svojo temeljno organizacijo združenega dela. Iz njihovega izvajanja povzemamo:
V letošnjem letu mineva 11 let, odkar so se začeli uresničevati dogovori med SO Jesenice in Iskro Elektro-mehaniko Kranj o prenosu dela proizvodnje telefonije iz Kranja na Jesenice. Prostorski problemi, širitev proizvodnje in pomanjkanje delovne sile v Kranju in na drugi strani nezaposlenost ženske delovne sile na Jesenicah je akcijo pospešilo, tako da je steklo kadrovanje in priučevanje že v začetku leta 1970, sredi leta pa so bili zgrajeni proizvodni prostori za zaposlitev cca 150 delavcev na proizvodnem programu justiranja telefonskih relejev in izdelavi žičnih oblik za telefonijo.
Zaradi prevzema večjih izvoznih naročil in velikega pritiska na zaposlovanje, se je število zaposlenih stalno večalo. Kulminacija je bila dosežena leta 1972 s 433 zaposlenimi.
Le specifičnost proizvodnje t. j. velike serije, ozek asortima in dvoizmensko delo je omogočalo proizvodnjo s toliko zaposlenimi ob skoraj povsem zanemarjenih normativih delovnih pogojev. Organizacijo proizvodnje je motila vrsto težav zaradi utesnjenosti in pomanjkanja skladiščnih prostorov.
V	tem času je obrat posloval kot dislocirana proizvodnja drugih temeljnih organizacij Elektromehanike. V obratu je bila organizirana samo okrnjena proizvodna in kontrolna funkcija, medtem ko je vsa priprava proizvodnje potekala v DO.
Taka organiziranost je omogočala proizvodnjo, za sledenje konjukturnih gibanj na trgu — predvsem na izvozu, po drugi strani pa je nudila delo ženam Jesenic in okolice ob določeni socialni varnosti v okviru DO.
V	letu 1975 se je obrat konstituiral v temeljno organizacijo združenega dela. Po preteku prvega leta poslovanja, kot formalno samostojna temeljna organizacija, je bilo jasno, da brez ustreznega programa, ustrezne priprave proizvodnje, ustreznih kadrov in pa rešitve prostorskega problema ne more dolgoročnejše načrtovati svojega razvoja niti nuditi ustrezne socialne varnosti zaposlenim. V procesu srednjeročnega planiranja 1976—80 se je ob pospeševalnem učinkovanju uveljavljanja ZZD in okolnosti trenutne usahnitve večletnega izvoznega posla v letu 1976, izoblikovala dolgoročnejša programska usmeritev in začrtala sanacija prostorskega problema.
Glavnim ciljem srednjeročnega plana se temeljna organizacija uspešno približuje. Na področju proizvodnega programa se je preusmerila na proizvodnjo crossbar zasebnih avtomatskih central, od najmanjših do največjih kapacitet; veliki napori se vlagajo v modernizacijo programa v prihodnje, ko se načrtuje postopen prehod na elektroniko. Na področju priprave proizvodnje so organizirane vse potrebne službe, tako da se proizvodnja že odvija in krmili z lastno pripravo. Veliko naporov se vlaga tudi v spremembo kadrovske strukture s pridobivanjem novih kadrov, z aktivno štipendijsko politiko in z zelo visoko stopnjo izobraževanja ob delu.
(Nadaljevanje na 2.strani)
S sestanka na Blejski Dobravi!

V novih prostorih z novo
proizvodnjo
(Nadaljevanje s 1. strani)
Z odpiranjem novih prostorov v letu 1979 smo uresničili osnovni cilj, ki pogojuje realizacijo vseh ostalih ciljev.
Temeljna organizacija, danes 438-članski kolektiv, se je doslej organizirala in razvijala v obstoječih prostorih, ki so bili projektirani za 100 do 150 zaposlenih in pa v najetih prostorih v skupni velikosti cca 1800 m2 in to kar na štirih lokacijah. Utesnjenost, nenormalne delovne pogoje, lokacijsko disperzijo, pomanjkanje skladiščnih prostorov, transportnih poti, prostorov za službe, družbeno prehrano, sanitarije itd., smo rešili s pridobitvijo nove proizvodne hale, prizidka in skladišča. Tako je sedanja skupna površina 5800 m2 na eni lokaciji, soliden temelj, na katerem moramo graditi nadaljnji razvoj temeljne organizacije. Posebno je treba poudariti, da je bilo ob tej investiciji veliko pozornosti posvečeno tudi družbenemu standardu, počutju in potrebam zaposlenih, saj smo reševati tudi vedno do sedaj odprte pro-
bleme kot: industrijsko ambulanto, kuhinjo oz. družbeno prehrano, garderobe, sanitarije, parkirišče itd.
Vrednost celotne investicije je cca 40 mio din. Brez dodatnih del je bila investicija realizirana v okviru predvidenih sredstev v enem letu kot je bilo načrtovano.
S to investicijo smo v okviru DO prvič prebiti led na področje zavest-nejšega združevanja sredstev posameznih temeljnih organizacij.
Po predstavitvi TOZD so predstavniki delavskega samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij v tovarni na kratko poročali o samoupravnem in političnem delu. Še posebej so upoštevati probleme dohodkovnih odnosov. Ugotoviti so, da kljub razmeroma nizkemu odstotku članstva ZK v tem kolektivu in razmeroma močni mladinski organizaciji, ki šteje 130 članov, poteka delovanje v samoupravni organiziranosti in političnem smislu dobro in učinkovito, kar je vse porok, da bo Iskrin TOZD na Blejski Dobravi tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju uspešno deloval in posloval v skladu z že doseženimi uspehi zadnjih let.	^
Približati Iskrin izdelek
prodajalcem
Delovni organizaciji Široka potrošnja in Iskra Commerce nadaljujeta letos posebno akcijo pospeševanja prodaje. Gre za srečanja s prodajnim osebjem trgovske mreže. Dve takšni srečanji, naj ju imenujemo seminarja, sta biti pred dnevi, najprej na Reki in nato v Pulju.
Zakaj gre? V Iskri ugotavljamo, da številni prodajalci, predvsem pa tisti iz prometnih organizacij, naših izdelkov preprosto ne poznajo. In če nekdo nečesa ne pozna, ga tudi ne bo mogel uspešno prodajati in se ga bo dobesedno izogibal. In tega številnim prodajalcem ne smemo zameriti, kajti iz prospektov ati reklam naših izdelkov res ne morejo spoznati.
In osnovni namen teh srečanj je
prav v tem, da prodajalcem predstavimo Iskro in Iskrine izdelke, ker pa gre predvsem za prodajalce trgovske mreže, jim seveda predstavimo izdelke široke potrošnje — skupino zabavne elektronike in skupino gospodinjskih aparatov.
Na puljskem srečanju, ki smo se ga udeležili, so delavci delovne organizacije Široke potrošnje Stane Koprivnikar, Srečo Zalar, Božidar Borštnar in Franc Lukšič uvodoma predstavili Iskro, podrobneje delovno organizacijo Široka potrošnja. Sledilo je predavanje o psihologiji prodaje, zatem pa sta biti predavanji in demonstracija izdelkov.
Najprej so številnim trgovcem predstaviti obstoječi program, zatem pa še najnovejše izdelke, ki šele zdaj ali pa šele bodo prišli na prodajne pulte.
Z	~-----------N
Dnevni red 11. zasedanja DS SOZD Iskra
Za 11. zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra, ki bo 21. aprila je pripravljen naslednji dnevni red:
1.	Potrditev sklepov 10. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 27. 2. 1980 in"informacija o izvršitvi in izvajanju sklepov
2.	Predlog sprememb in dopolnitev Letnega programa SOZD ISKRA za leto 1980 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1976—1980
Poročevalec: D el o pst Edvard
3.	Poročilo o poslovanju SOZD ISKRA v letu 1 979 Poročevalec: Delopst Edvard
4.	Analiza razvojnih možnosti SOZD ISKRA s smernicami in elementi za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD ISKRA za srednjeročno obdobje 1981-1985
Poročevalec: Delopst Edvard
5.	Predlog enotne metodologije in minimum enotnih kazalcev, ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje planov v SOZD ISKRA Poročevalec: Delopst Edvard
6.	Sklepi 9. konference mednarodnega trženja Iskre, Bled 19,—21.3. 1980 Poročevalec: Bogoev Ivo
7.	Poročilo o kakovosti proizvodov Iskre Poročevalec: Kozina Lotar
8.	Sklepanje o predlogu Samoupravnega sporazuma o medsebojnem dolgoročnem sodelovanju na raziskovalnem, strokov no-tehničnem in izobraževalnem področju med SOZD Iskra in SŽ — Metalurški inštitut Ljubljana Poročevalec: Kobe Miloš
9.	Predlogi KOS SOZD:
—	imenovanje, oz. razrešitev člana sveta Šolskega centra Iskra
—	imenovanje delegata v komisijo samoupravne delavske kontrole pri Elektrotehniški šoli v Ljubljani
—	imenovanje, oz. razrešitev člana koordinacijskega odbora za izvajanje sporazuma med SOZD Iskra in Inštitutom Jožef Stefan
—	sklepanje o nadaljnjem delovanju dejavnosti za rekreacijo v okviru SOZD Iskra
10. Razno: Informacija o delu na področju informatike
V------------------------------------------------------------------------------J
Med izdelki zabavne elektronike so biti tokrat v središču pozornosti novi barvni televizor Panorama Horizont s 56 cm ekranom (proizvodnja bo stekla prihodnji mesec), novi družini prenosnih televizorjev Mojca in Pika ter „rahlo zakasneli" Hi-Fi radijski sprejemnik.	^
Med gospodinjskimi aparati so udeležencem seminarja predstavili najnovejšo mikrovalovno pečico (redna proizvodnja se bo začela prihodnje leto), poseben univerzalni gospodinjski mešalnik, ki ga bo Iskra začela izdelovati letos po Braunovi licenci in bo na tržišču dosegal gotovo velik uspeh, pa že bolj poznani električni nož itd.
Ob koncu seminarja smo vodjo Marketinga v DO Široka potrošnja Staneta Koprivnikarja zaprositi za kratko oceno teh akcij. Tole je povedal: Predlanskim smo izvedli 6 takšnih seminarjev v Sloveniji, lani pa smo šli tudi v druge republike. Za letos smo sprejeli nalogo, da bomo obdelali vse jugoslovansko tržišče, a zaradi varčevalnih ukrepov nam verjetno to ne bo uspelo. Delno tudi zaradi tega, ker nimamo profesionalnih demonstratorjev."
Kot že rečeno, je ta akcija letos zajela že prodajalce iz večjega dela Slovenije, zdaj pa tudi z Reke in dela Istre. V tem_ tednu, ki se izteka, so predstavniki Široke potrošnje in Iskre Commerce na več seminarjih v ožji Srbiji - v Nišu, Beogradu in Kragujevcu in drugod. V kratkem gredo na pot v Vojvodino, v Makedonijo in v Kosovo.
Delavci iz Široke potrošnje in Iskre Commerce poudarjajo, da osnovni namen teh seminarjev ni le v tem, da seznanimo trgovsko mrežo z Iskrinimi širokopotrošnim proizvodnim programom, pač pa je nadvse pomembna tudi tako imenovana, povratna informacija. Pa še nekaj: Kolikor bolj bodo ta srečanja postala tradicionalna, toliko bolj bodo prodajalci Iskrinih izdelkov začutili pripadnost naši firmi. To se je morda še najbolj pokazalo na nedavnem puljskem srečanju, ki je bilo tokrat že drugič, in so nanj prišli res vsi, ki so bili na podobnem predavanju že lani. V krajšem pogovoru so izraziti prepričanje, da bi morala biti takšna srečanja najmanj enkrat na leto, zlasti zaradi hitrega menjavanja Iskrinega proizvodnega programa.
L. D.
TOZD ELEKTROMOTORJI
Tudi v planih stabilizacijska prizadevanja
(Nadaljevanje s 1 .strani )
Pri poglavju ,.odgovornost" bodo vztrajali zlasti na doslednem opravljanju delovnih nalog, napovedali pa so tudi bitko za preprečevanje izogibanja odgovornosti.
Spoznanje, da smejo letno zaposliti le približno 1 % več delavcev je tesno povezano z ugotovitvijo, da je skrajni čas, da se prične proizvodnja povečevati le na račun intenziviranja izkoristka obstoječih zmogljivosti.
Sestankovanje je tesno povezano z vprašanjem discipline. Odločiti so se, da bo večina sestankov v popoldanskem času, vsi po vrsti pa bodo morali biti kratki in dobro pripravljeni. Prekrški, ki sodijo v okvir slabe discipline bodo zahtevali več angažiranja zlasti političnih aktivistov in samoupravnih organov, pa tudi tistih, ki so v proizvodnji med drugim zadolženi za skrb za boljšo disciplino, zlasti mojstri.
Pomemben delež pri uresničevanju sprejetih ciljev pa bo imel prav gotovo novi pravilnik za stimulacijo in ugotavljanje delovne učinkovitosti.
Osnutek tega dokumenta je že izdelan in je trenutno v javni razpravi. Do sprejetja teh določil pa bodo v Tovarni dosledneje upoštevati obstoječi pravilnik za vrednotenje učinkovitosti dela. Obnoviti bo zato potrebno delo komisij za spremljanje in vrednotenje učinkovitosti dela.
Fleischman
Te dni se prvič v Jugoslaviji mudi napredni mehiški novinar Ignacio Gon^e'
kot gost Zveznega komiteja za informacije. Med svojim bivanjem pri nas je torek, 8. aprila obiskal tudi Iskro, kjer se je pogovarjal s članom KPO Pavlel° Gantarjem in sodelavci o našem SOZD, mto pa si je ogledal našo tovfl* telekomunikacij na Laborah.	J
Gost iz prijateljske Mehike je novinar pri napredno, levo usmerjenem časa1'1, „Uno Mas Uno“, ki izhaja v nakladi 140 tisoč dnevno v mehiškem glavni mestu Ciudad Mexico. Ignacio Gonzales je tudi avtor knjige o Jugoslaviji naslovom „JUGOSLA VIJA-OSVOBODILNA VOJNA (1941-45) V ki je leta 1978 v Mehiki, (dž)
SALON ELEKTRONSKIH SESTAVNIH DELOV PARIZ ‘80
Nekaj zanimivosti
Na razstavi elektronskih sestavnih delov je bila na vrsti razstavnih (in prodajnih) mest predstavljena tudi strokovna literatura z domala vseh področij elektrotehnike. Izredna bera knjig, revij, priročnikov, publikacij take in drugačne vrste ni pritegnila nič manj obiskovalcev kot ostali razstavni pulti.
Sovjetska zveza je prisostvovala svetovni predstavitvi elektronike preko podjetja „Techsnabexport“, vendar ne s komponentami temveč izključno . z osnovnimi materiali. Čisti silicij, germanij itd. Zanimanje v prvih dneh je bilo zelo majhno.
i' "
Skromno mesto je zasedla italijanska firma Amtron, ki se ukvarja 5 prodajanjem (in izdelovanjem) „kitov“ za ljubitelje elektronike. Prisostvovala so verjetno kot predhodnica dunajskemu sejmu elektronike ^ hobby, saj drugih, precej močnejših firm s tega področja ni bilo.
X - ^	,,
Multinacionalka „Thomson CSF" je bila v središču pozornosti. A'6 toliko zaradi predstavljenih izdelkov kot zaradi stavkajočih delavcev. ‘l so v velikem številu pridrli na razstavišče, zahtevali najmanj 3000 frankot mesečne mezde, poudarjali, da vse izdelke izdelujejo njihove roke in da tj' borijo že celih 6 mesecev^ Na sliki del razstavnega prostora pa „obisku stavkajočih. . .
___; •»
°0 ELEKTROMEHANIKA KRANJ
Več pozornosti inozemskim firmam
Delavski svet je na zadnji seji v tej mandatni dobi obravnaval poročilo inozemskih proizvodnih firm, v katerih so naložbe sredstev Iskre Elektro-mehanike in Iskre Commerce. Delavski svet je obravnaval tudi informa-djo o razvoju panoge električnega ročnega orodja.
■I j ^ poslovnega poročila o gospo-^ °arjenju v preteklem letu je tudi po-ji; h°vanje inozemskih proizvodnih firm 5 psie A. G. Pieterlen Švica, IRET S. 1 L( Q'a Trst - Italija in Iskraemec S.A. e ^i;0 Ekvador, kjer so vložena sredstva ’	^ re Elektromehanike in Iskre
-1*1 °?rnerce v določenem razmerju.
pf\ n ^*rme so bile ustanovljene z name-^ ,0m vključevanja v mednarodno deli-1 nV ^e*a na proizvodnem področju, 12 \ ^re(ivsem na področju kooperacij, , °Polnjevanja programa, prenosa te-ologije in drugih pogojev, med kate-ni zadnji ta, da se Iskra poizkusi v , ^narodni konkurenci s proizvodnjo • .a*'tetnih izdelkov in s tem tudi b°ljša izvoz domačih izdelkov, s y , .alabšana gospodarska situacija v ; adnjih letih se je odrazila tudi pri 1 P°slovnih rezultatih navedenih firm in 0 nam nalaga dolžnost sprejema strežnih ukrepov in izboljšanja H ’ 0Lnja- Predhodno je bil problem že j rabnavan na razširjenem kolegiju in Predsedstvu sindikalne konference. V Sej razpravi je bila poudarjena odgo-°rnost za vodenje teh firm, kijih kot Pooblaščenec vodi Iskra Commerce,

ter izboljšuje sodelovanje in poslovanje s temeljnimi organizacijami — predvsem ERO s Perlesom in Emecom, Iret pa z Iskro Elektrozveze, ker je program radijskih zvez z izločitvijo IPT, TEN in Elektroniko Horjul v glavnem izločen iz Elektromehanike.
Za sanacijo branže ERO v zvezi s poslovanjem Perlesa je DS imenoval posebno komisijo, ki jo vodi član KPO L. Kuhar. Za ugotovitev poslovanja v sestrski firmi Perlesa — Perles France pa je imenoval posebno komisijo IC. DŠ bo ponovno razpravljal o tej problematiki, ko bodo izdelana poročila komisij.
V tesni povezanosti s poslovanjem inozemskih firm je tudi razvoj panoge električnega ročnega orodja, ki se mora kot posebno zanimiv program v prihodnjih letih močno razširiti, ker vključuje tudi investicije proizvodnje v Murski Soboti. Delavski svet je v zvezi s tem sprejel tudi določene predloge kot smer reševanja problemov s posebnim poudarkom na odgovornosti vseh, ki so delali in bodo delali na tem področju.
N. Pavlin
OB
mednarodnem dnevu invaudov
Rehabilitacija, pravica in dolžnost
Takšno je letošnje geslo mednarod-nega dneva invalidov: rehabilitacija je ^snovna pravica prizadetega občana, l^ati pa tudi njegova dolžnost, kajti Hvalidnost ni noben razlog za preki-a,tev z normalnim življenjem. Rehabi-aacija invalida pa pomeni tudi obvez-nost družbi, da za vključitev v to ži-| %nje nudi ustrezne pogoje — seveda najprej v človekovem delovnem | ^ °lju, kjer naj bo invalidova zaposli-m tev prilagojena njegovim spremenje-^ telesnim sposobnostim.
S prekvalifikacijo invalida in z razporeditvijo na pravo in telesni kvari ustrezno delovno mesto mnogo Pripomoremo k delavčevemu zado-oljstvu in dobremu počutju. To b°je prav gotovo pomeni tudi večjo produktivnost in z njo večji dohodek, nvalid pa na pravem, sebi primernim elovnem mestu spet čuti, da je kori-en in da je njegov delovni prispevek enjen kot prispevki zdravih občanov.
. Aktiv invalidov Iskre Elektromeha-. e je lani v sodelovanju s strokovni-službami izdelal program dela za azreševanje invalidske problematike v elovni organizaciji. Vse TOZD in užbe so program sprejele, vendar se ei° počasj jzvaja ja nedoslednost v Rajanju je povzročila že prenekatero všečnost — spomnimo se samo pri-bera invalidke iz ljubljanske Vege, ki Je bil objavljen v Jani.
Naš aktiv invalidov ima v svojem , e*u zajeto tudi nalogo, da ob medna-| 'bdnem dnevu invalidov obišče ne-P Pbkretne in težko pokretne upoko-z $ f,ne.invalide ter jih skromno obdari. s0. j evilo le-teh zelo variira, tudi stopnja 2H nvalidnosti se spreminja, večinoma aa8|o stopnjuje. Letos so obiskali naindvajset invalidov, med katerimi 0 tudi štirje mladinci. Obiska so bili
Na obisku pri invalidki Rozaliji Križaj.
vsi zelo veseli, saj je za nekatere to edini stik z delovno organizacijo, v kateri so bili pred upokojitvijo zaposleni. Nekaj se jih je pohvalilo, da jih bivši sodelavci pogosto obiskujejo in jim vsestransko pomagajo. Večino od njih tare bolezen, zato izražajo željo pa zdravljenju v toplicah in podobnih okrevališčih. Čutijo se namreč odmaknjeni od tovrstne zdravstvene pomoči.
Obiskani invalidi se s trdno voljo in delovno zavzetostjo borijo proti osamljenosti, nedejavnosti in nedelavnosti. Nekateri se zanimajo za delo na domu — predvsem slepi in invalidi, ki so priklenjeni na invalidski voziček. Občutek koristnosti družbi in ustrez-(Nadaljevanje na 4. strani)
mi
Obiski na domovih ob dnevu žena
Tudi letos je 10 Društva za pomoč duševno prizadetim občine Kranj organiziral obiske na domovih ob dnevu žena. Obiskali smo predvsem tiste družine, katerih otroci so mladostniki ali odrasle prizadete osebe in so prepuščeni staršem ali sorodnikom. Zavedajoč se, da glavno breme nosi mati oziroma mati-rejnica, smo jih tudi skromno obdarili. Glavni namen obiskov pa je bil, da se pogovorimo o nekaterih problemih, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju.
Zelo zaskrbljujoč v nekaterih družinah je alkoholizem. Izpovedi mater, žena pa tudi otrok so prav grozljive. Čudimo se, da tukaj družba ne more nič ukreniti. Ponižanju, pretepanju, izkoriščanju in maltretiranju se nekatere žene, matere in otroci ne morejo izogniti. Zaradi neprespanih noči hodijo utrujeni v službo in šolo. Takim stvarem bi bilo potrebno narediti konec. Neka mati je izjavila, da je hudo, če ni moža oziroma očeta, toda še huje je, če je le-ta alkoholik.
Zaskrbljujoči so tudi primeri, kjer je težko prizadeta oseba že v letih, starši pa so stari in bolehni. Možnosti za sprejem v kakšen zavod ni, ker ni prostih kapacitet - to velja za vso Slovenijo. Kanček upanja je morda tretji zavod, ki pa je šele v izgradnji. Rehabilitacijski center na Gorenjskem bi tudi rešil prenekateri primer, ki smo ga zabeležili. Vendar s centrom ne bo nič, ker ni finančnih sredstev, čeprav je študija že izdelana. Tudi v srednjeročnem planu so ga črtali iz seznana. Tako so nam starši upravičeno zastavljali vprašanje — Kaj bo, ko nas ne bo?
Obiskah smo tudi dolgoletno pedagoško delavko Krašnovo, ki je precej svojega življenja posvetila prizadetim, sedaj pa prebiva v domu upokojencev v Kranju.
Omenim naj še, da je večina staršev s prizadetimi otroki zaposlena v DO Iskra Elektromehanika Kranj, zato sc ob tej priložnosti zahvaljujem vsem predpostavljenim v TOZD, kjer so ti starši zaposleni, za razumevanje, kajti nekaj obiskov je bilo potrebno opraviti tudi med delovnim časom.
Uspešnost naših obiskov potrjuje izražena želja vseh obiskanih po ponovnih srečanjih.	m, p.
Priznanje ZDIŠ aktivu invalidov Elektromehanike.
ISKRA
Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehanike KRANJ, n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja TOZD NABAVNA ORGANIZACIJA KRANJ
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
SAMOSTOJNI REFERENT PREVZEMA t.
Pogoji:
—	srednješolska strokovna izobrazba,
—	S-letne delovne izkušnje
—	3-mesečno poskusno delo
DVA PREVZEMNA DELAVCA II.
Pogoji:
—	enoletna poklicna šola,
—	2-letrie delovne izkušnje,
—	3-mesečno poskusno delo. Kandidati naj prijave z dokazili o
izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovksa služba. Savska loka 4, 64000 Kranj.
V nedeljo, 30. marca je okrog 20. ure zagorel znak ISKRA na kranjskem nebotičniku, ki meri skupaj z montažnim podstavkom 13 m. Vzrok temu so bili slabi spoji na svetlobnih telesih, zaradi česar je prišlo do iskrenja. Zagorela je plastična prevleka zvezde, popokale so cevi za osvetljevanje, medtem ko so transformatorji za prižiganje luči, mehanizem za vrtenje zvezde in pločevinasto ogrodje ostali nepoškodovani.
Seminar za vodstva 00 ZSMS
po šolah
Konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju pri OK ZSMS Kranj je 14. in 15. marca 1980 pripravila seminar za vodstva osnovnih organizacij ZSMS na Bledu. Udeležila sta se ga tudi predstavnika predsedstva 00 ZSMS šolski center Iskra. Seminar je obsegal predavanja o reformi šolstva s poudarkom na usmerjenem izobraževanju, samoupravljanju na šolah, o idejnopolitičnem usposabljanju članstva ZSMS in o aktualni družbenoekonomski in politični situaciji v občini.
r
V popoldanskem času je potekalo delo po skupinah: osnovnošolci so govorili o pogledu v zakon za OŠ, srednješolci o problematiki predmeta STM, študentje pa o organiziranosti študentov. Govor je bil tudi o vlogi ZSMS v političnem sistemu, nalogah ZSMS ob sprejemu pionirjev v ZSMS, oddelčnih konferencah in mladinskih urah.
Podano je bilo poročilo o vpisu v šol. leto 1978/79 z razpravo in predavanjem o kranjskem gospodarstvu v luči uporabnikov usposobljenih kadrov in dobrih samoupravljalcev, na koncu pa so bili sprejeti zaključki, sklepi in dogovori za bodoče naloge.
KAJENJE IN SAMOUPRAVLJALSKA ZAVEST
V	teh dneh nam je bilo ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja — 7. aprilu — dano v razmislek geslo: kajenje ali zdravje — izberite! Tako predstavljena dilema je ostra in brezkompromisna. Vzbuditi hoče resnično zanimanje za problem kajenja in njegove usodne posledice. Po besedah direktorja svetovne zdravstvene organizacije resno obstaja možnost, da bo kajenje ena največjih nevarnosti za ljudsko zdravje. Kajenje je prav gotovo edino med vzroki mnogih obolenj v današnjem svetu, ki ga je moč uspešno odpraviti.
Naša samoupravna socialistična družba na vseh ravneh se močno zaveda nevarnosti kajenja. Osveščanju o škodljivosti kajenja sta bila namenjena tudi lanski teden Rdečega križa in letošnji teden boja proti raku.
Kako pa se v našem delovnem kolektivu vključujemo v vsa ta prizadevanja?
Brez dvoma izstopa sklep odbora za družbeni standard in varstvo pri delu delovne organizacije ob koncu leta 1978 o prepovedi kajenja v vseh bifejih in restavracijah za ves čas pripravljanja in razdeljevanja hrane. Razen zelo redkih izjem ta sklep znamo spoštovati.
Pred poldrugim letom sem v priložnostnem zapisu v tem glasilu predstavil širša družbena hotenja, da je treba podpirati in širiti pozitivne zglede omejevanja, ali prenehanja kajenja v delovnih in pomožnih prostorih. Pri tem je seveda nepogrešljiv aktiven odnos prizadetega posameznika, tako kadilca kot tudi nekadilca. Upoštevati pa je treba še eno dejstvo, ki ga mnogokrat zanemarjamo, namreč da bosta kadilec in nekadilec morala tudi v prihodnje živeti in delati skupaj. Zato je treba najti kar se da strpno obliko sožitja v slehernem okolju, brez razvnemanja strasti, brez diskvalifikacij, kulturno.
Nekaj takih drobnih, vendar pomembnih zgledov imamo tudi v Elektromehaniki, ko so se sodelavci v ožjih skupinah oziroma manjših delovnih prostorih dogovorili za strpno formulo. V takih primerih se nekadilcem ni treba na skrajno konflikten način prizadevati za zdravju primerne delovne ali bivalne pogoje. V nekaterih temeljnih organizacijah je predlog za zadovoljivo rešitev prišel celo na delavski svet. Pred nekaj leti je bil obravnavan na DS v TOZD ATC, v zadnjem času pa v TOZD Nabavna organizacija. Oba dogodka, ki sem jih izbral iz vrste drugih prizadevanj nekadilcev v Elektromehaniki, imata skupno črto: neuspeh.
V	interesu socialistične samoupravne demokracije je, da krepimo samoupravni interesni pluralizem. Gre za to, da bi nasprotja reševali na samoupravne načine, kar pomeni, da bi samoupravni interesni pluralizem ob vsakem problemu uveljavili kot proces, ki ima svoj začetek, potek in konec — ne pa kot glasovalno aritmetiko, ..ozaljšano" s cinizmom posameznikov. Saj končno od nekdaj velja rek, da tisti, ki ne zna spoštovati drugega, ne spoštuje niti samega sebe. In pa, da je ohranjanje zaprtih in močno zakajenih prostorov tudi znamenje dosti nizke delovne kulture.
Pri odpravljanju žgočih pojavov v zvezi s kajenjem se soočamo in se bomo tudi v bodoče soočali z razlikami v interesih med posamezniki in družbenimi skupinami. Samoupravni interesni pluralizem ni le nekakšno anarhično prepletanje interesov brez vloge zavestnih sil in znanj.
Zato je zdaj in bo treba tudi v prihodnje intenzivno delati v obeh smereh: krepiti vlogo subjektivnih sil in širiti znanje o škodljivosti kajenja, o poteh za doseganje zadovoljivih rešitev. Le tako bomo prišli do take oblike demokratičnega razpletanja obstoječih kadilskih protislovij, kjer se bo v največji meri uveljavil celovit družbeni interes delovnih ljudi — samoupravljalcev.	p p0|ak
X______________________________________________________________________________' 03 J
INDUSTRIJA AVTOELEKTRICNIH IZDELKOV
Delovni sestanek mladih
Konec marca , po delovnem času, je bila dvorana delavskega samoupravljanja v novogoriški Iskri — Avtoelektriki spet polna mladink in mladincev, ki so prišli na prvo konferenco koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS delovne organizacije. Na dnevnem redu so imeli več pomembnih točk, dogovorili pa so se tudi za nekatere kadrovske spremembe v vodstvu te najmlajše politične organizacije.
Mladi delegati so najprej sprejeli cijah. Nato so se dogovorili, da bo zapravila o delovanja koordinacijskega	radi preobremenjenosti dosedanjega
sveta 00 ZSMS Iskre — Avtoelektri- predsednika mladih Valterja Bense ke, ki so jih predhodno obravnavali in opravljal funkcijo predsednika do dopolnili v vseh osnovnih organiza- konstitutivne seje, oz. do volilne kon-
DO ELEKTROMEHANIKA KRANJ
REHABILITACIJA, PRAVICA IN DOLŽNOST
(Nadaljevanje s 3. strani)
na zaposlenost kljub telesni prizadetosti jim pomeni več kot denarna nagrada. Mladim invalidom pa je predstavnik mladinske organizacije, ki je bil na obisku s člani aktiva, razložil možnosti delovanja v okviru mladinske organizacije.
Ena izmed obiskanih je bila Rozalija Križaj iz Bitnja pri Kranju. Obolela je za do danes še neozdravljivo boleznijo sklerozo multipleks, zato se je spomladi leta 1975 po dvaindvajsetih letih dela v Iskri invalidsko upokojila. Bolezen ji ne prizanaša, stalno se stopnjuje in ji otežkoča gospodinjska dela, katera v glavnem opravlja sede. Pogreša obiske bivših sodelavk in sodelavcev, med katerimi se je tako dobro
počutila. Izrazila je tudi željo po topliškem zdravljenju.
Invalidi se po svojih sposobnostih vključujejo tudi v siceršnje družbeno in rekreativno življenje. To pa seveda spet pomeni dolžnost družbe, da poskrbi za ustrezne pogoje, ki bodo invalidu omogočili, to vsestransko vključenost v vse ravni življenja in dela. Organizacije združenega dela pa bi se morale v teh zaostrenih gospodarskih pogojih lotiti dolgoročnega planskega usmerjanja politike invalidskega varstva in zagotoviti dela in naloge, ki bi jih lahko opravljali invalidi.
Varstvo invalidnih oseb mora postati resnično naša skupna skrb.
E. Križnar
S FOTOAPARATOM NAD KRŠILCE
V Iskri Elektromehaniki je premalo prostora za parkiranje, vendar še kljub temu ne tako malo, da bi morali parkirati na cestnem pasu, ki je namenjen pešcem. Fotografiji kažeta, kako posamezni vozniki ne upoštevajo cestno-pro-metnih pravil in s tem ogrožajo pešce.
Vprašanje o varnem odhodu pešcev iz tovarn v Savski loki, ki ga je postavil delegat na delavskem svetu, bi lahko tudi mi postavili vozniku avtomobila KR 180-41.
Voznik avtomobila KR 884-70 smatra, da so prometni znaki za naslanjanje, ne pa za urejanje prometa.
Parkirnega prostora je še dovolj.
Rajko Novak bo opravljal funkcijo predsednika mladih.
ference, ki bo v jeseni, član predsedstva Rajko Novak iz delovne skupnosti skupnih služb. Rajko je že doslej veliko pripomogel, da je ta organizacija med najbolj delavnimi v novogoriški občini pa tudi osnovne organizacije v
Predsednica komisije za informiranje -Lea Jančar.
ostalih občinah, Tolmin, Ljubljana in Sežana prav nič ne zaostajajo po aktivnostih in izvrševanju nalog ter sklepov, ki izhajajo iz koordinacijskega sveta.
Na tej seji so potrdili tudi izvolitev novega sekretarja Aleksandra MUjavca, ki je prevzel te dolžnosti ob odhodu prejšnjega sekretarja na nove delovne dolžnosti izven delovne organizacije. Prav tako so se dogovorih, da bo blagajniške posle opravljala poslej Majda Korenjak. Komandir pohodne čete bo še naprej Vojko Velikonja, iz TOZD — Inštitut za avtoelektriko, predsednik komisije za informiranje pa Lea Jančar iz TOZD - Tovarna delovnih sredstev.
V nadaljevanju je sledil dogovor o nadaljnjih nalogah, ki so izredno pomembne in obširne. O teh je spregovoril Rajko Novak, ki je predvsem podčrtal skrb za stabilizacijske ukrepe povsod tam, kjer mladi delajo in živijo. Prav tu morajo dati svoj prispevek in s svojim „obnašanjem“ pokazati resnost te vsesplošne in ne enkratne akcije.
Tudi v razpravo o predlogu usmerjenega izobraževanja, ki je še kako velikega pomena za naš bodoči kader se bodo aktivno vključili, razmišljajo pa tudi, da bi v bližnji prihodnosti povabili v Avtoelektriko naše štipendiste in učence, kjer bi se skupno pogovorili o delu, id jih čaka po končanem šolanju v Avtoelektriki.
Vso skrb bodo posvetili tudi uresničevanju Titove pobude o kolektivnem vodenju in odgovornosti, ki iz tega izhaja. Menili so, da je bilo tu še premalo narejenega, zato bodo res namenili vso pozornost tej akciji.
Razveseljivo je bilo poročilo mladih, da vlada za delovno akcijo, ki so jo nameravali izvesti to soboto na Stador planini izredno zanimanje, saj je bilo vseh prijavljenih okrog 100. Zal je zemeljski plaz preprečil izvedbo akcije in je preložena na poznejši datum.
Še o nekaterih drugih tekočih akcijah so se dogovorili, vendar bomo o njih poročali sproti, ko bodo vidni tudi rezultati.	Ma,ko Rakuiček
TOPRAVEK
V članku Gibljivi delovni čas, objavljenem v 12. štev. Iskre 5. aprila t. 1. je tiskarski škrat ,,skrajšal" obvezni delovni čas — in sicer bi moralo biti pravilno napisano:
OBVEZNI DELOVNI CAS: 7.30 - 13.00
Kako je bilo pred 20. leti ?
inv
‘sre
Ta mesec, točneje 25. aprila, bo kolektiv novogoriške Iskre — Avto-elektrike praznoval 20-letnico obstoja in delovanja, 20 let rasti in uspehov. Slavje tega jubileja bo skromno, v znaku stabilizacijskih ukrepov, vendar toliko bolj prisrčno, navdahnjeno z. nemajhnimi uspehi, ki se jih vsi veselimo. Ti uspehi so se kovali celih 20 let.
Težah je bil začetek, ko je praktično le 40 zaposlenih pričelo s prvo montažo zaganjalnikov, brez ustreznih delovnih izkušenj in pripomočkov. Sicer pa poglejmo, kaj je takrat poročalo glasilo „Iskra“ z letnico 1960 v
članku z naslovom: „Interna otvoritev obrata v Novi Gorici". Članek je zelo
obratu Šempeter skromna slovesno5* na — nekakšna interna otvoritev. V do:d( poldanskih urah so si delovne prosto^jse in začetno proizvodnjo v njih namfeC pc ogledali sekretar OK ZKS Nova G°j rica, Tine Remškar, predsednik 1,18ii podpredsednik OLO Nova Goric5, le; Kamilo Budihna in Jože Eržen te! te predsednik ObLO in sekretar ObUo ZKS Ludvik Gabrijelčič in Još^že Saksida, iz tovarne „Iskra“ pa glavače direktor, Silvo Hrast, tehnični dire^rri tor ing. Milan Železnik, sekretar TMs] ZKS, Alojz Štamcar, šef proizvodnje'ka
zanimiv, zato res priporočamo, da ga skrbno preberete.
Sredi februarja se je v Šempeter pri Novi Gorici preselil prvi del oddelka avtoelektrike „Iskre“ iz Kranja. Že pičla dva dni po preselitvi iz matičnega podjetja in kljub vzporednim adaptacijam delovnih prostorov, je kolektiv novega obrata že začel s končno montažo zaganjalnikov z 2,5 in 4 KM, ki jih „Iskra“ dobavlja jugoslovanski industriji avtomobilskih traktorskih in ladijskih motorjev.
To je pravzaprav šele skromen začetek proizvodnje v tem obratu, ki se bo že v letošnjem letu razvil v močno proizvodno enoto, opremljeno z najmodernejšim strojnim parkom in sposobno v celoti izpolniti svojo nemajhno plansko obveznost.
Novi obrat , Iskre" — avtoelek-trični oddelek v Šempetru bo v industrijsko manj razvitem goriškem okraju odigral zelo pomembno vlogo, saj bo za svojo proizvodnjo črpal s tega področja predvsem vso nekvalificirano delovno sdo, ki jo je tu še dovolj.
Trenutno dela v novem obratu poleg nekaj vodilnih delavcev, ki so prišli iz matičnega podjetja, kolektiv nad 40 mladih delavcev in delavk iz Šempetra in okolice, ki je bil v mesecih december, januar in do preselitve v Šempeter na priučevanju v Kranju. V sorazmerno kratkem času so se tu seznanili z delom in montažo avtomobilskih zaganjalnikov z 2,5 in 4 KM, kot prvim izdelkom v tem novem oddelku, nato pa se bo kolektiv razširil in bo stekla še druga proizvodnja izdelkov avtoelektrike na tekočih trakovih. Prav kot iz oddelka avtoelektrike v matičnem podjetju doslej, prihajajo iz oddelka v Šempetru kvalitetni zaganjalniki, ki jih naša avtomobilska industrija tako potrebuje.
V torek, 23. februarja, je bila v
ing. Alojz Grčar, predsednik UpraJ nega odbora Vinko Šarabon, podpre11 sednik Delavskega sveta, Julij Novljc-in drugi.
Po ogledu je bila delavskemu k° pt lektivu v menzi „Avtoobnove“ prič ril jena zakuska, na kateri so bili prisotahe tudi vsi gostje. Ob tej priložnosti sijsk mlademu kolektivu spregovorila sC'stj kretar OK ZKS Nova Gorica, Tič Remškar in glavni direktor „Iskre ilz, Silvo Hrast.	,. tn
Tine Remškar je med drugim depivjj „Morda se niti še prav ne zavedanprii kolikšnega pomena je formiral1) oc obrata „Iskre“ v Šempetru za gosp0' li(
darstvo našega okraja. Želel bi se 1
tej priložnosti v imenu Okrajnega ljo°' n skega odbora, političnih organizacij vsega prebivalstva, znova zahvalitit0' varišem iz ,,Iskre", da so z razurn6' vanjem izbrali za svoj novi obrat avt° elektrike prav naš okraj. Zavedamo5: skupne odgovornosti in storili boi11 vse, da delo tega oddelka v ničemer0 bo zaostajalo za delom v matične11 podjetju. Prav tako naj se s tega mes toplo zahvalim strokovnjakom Kranja, ki si prizadevajo, da bi obrat čimprej polno zaživel. VodsČ „Iskre“ je z novim obratom v ŠeČ petru pokazalo lep primer pravM socialističnih odnosov in preprhp sem, da boste vi, člani tega novel kolektiva, začeli z vso voljo in P' letom s proizvodnjo!"
Glavni direktor „Iskre“, Sil' Hrast pa je v svojih izvajanjih izra1 naslednje misli: „Iskra" je močan čl1 v verigi našega socialističnega gosp0 darstva. Kot taka je s pomočjo Nova Gorica lahko storila ta korak1' svojo dejavnost razširila tudi na iPju riški okraj. S tem smo odprli novo f v hitrejšo in učinkovitejšo rast tak obratov in vi ste tu pionirji take: dela. Želim samo, da bi vselej im6
m
P
občutek, da niste sami, temveč, dafli za vami močan kolektiv „Iskre‘\ $r
vam bo pomagal vaš obrat tako uspc šobiti, da se bo iz skromnih začetke (Nadaljevanje na 5. stran1 čj ________________________________
V nedeljo, so v Beogradu zaprli XIX. mednarodni avtomobilski sejem-Predstavljeno je bilo mnogo novosti, največ zanimanja pa je požel nov | Zastavin osebni avtomobil imenovan „Jugo 45“ (na sliki), v katerega so u. vgrajeni tudi izdelki novogoriške Avtoelektrike. Več o novostih in o „£ sejmu samem bomo spregovorili v prihodnji številki.	j v
____/ ča
____f
iSKRA COMMERCE
Prodorno v mednarodno delitev dela
t nami je še ena uspešna zunanje-, Sovinska konferenca — tokrat že Leveta. Podrobno je preučila doseda-i| Je Iskrine uspehe in neuspehe na P°dročju mednarodnega trženja ter kazala poti in možnosti za nadaljnji I pr°dor v mednarodno delitev dela.
Konferenca je ob zaključku spre-Ja.tUdi osnutek sklepov. Ti sklepi so QaJ pripravljeni, o njih pa bo v po-Joeljek, 21. aprila sklepal delavski celotne sestavljene organizacije. Blejska konferenca je poudarila, da oile Iskrine temeljne in delovne rganizacije kljub različnim proble-om nadvse uspešne pri izvrševanju ednjeročnega načrta mednarodnega zenja v obdobju 1976-80. Z lanskim oSt iv.°zom 120 milijonov dolarjev in do- j ^rt?vanim letošnjim 145 milijonov ot£ se !^ev *30 ^s'cra izP0lnHa Ih celo pre-’ eč| ®‘a srednjeročno obveznost v višini qc- ^ JHllijarde dolarjev izvoza. ijL Konferenca na Bledu je med dru-.jCJi j'71 potrdila tudi sklep o razmerju de-te,. žev izvoza. Naj ga omenimo: v razvi-Ib^lo dežele zahoda naj bi izvozili potko? yiC0 0(1 celotne izvozne vsote, v de-aeiiičf .v razvoju in članice SEV pa po j..metino. Udeleženci konference so
-.f^. “d dnimm tuHi	da je V
imenovano
dobju stopnja rasti uvoza s konvertibilnega območja za polovico manjša od stopnje rasti izvoza na to področje, delež uvoza iz dežel, članic SEV pa naj doseže petino celotnega uvoza. Podobno kot prejšnje, je tudi blejska konferenca poudarila nujnost večjega sodelovanja Iskrinih predstavništev v tujini na področju uvozne dejavnosti in eden od sklepov je bil, da se mora ta delež preko teh točk povečati za petino.
Glede uvoza so udeleženci tradicionalnega srečanja še poudarili, da mora Iskra probleme pri uvozu reprodukcijskih materialov reševati predvsem z 10 % povečanjem izvoza nad načrtovanim, in to na konvertibilno območje.
V treh dneh intenzivnega dela so Iskrini zunanjetrgovinski strokovnjaki ter vodilni delavci proizvodnih organizacij obširno spregovorili tudi o jugoslovanskem zunanjetrgovinskem sistemu. Glede pridobivanja in razpolaganja z deviznimi pravicami med Iskrinimi kolektivi je konferenca menila, da je treba porabo teh pravic kar najbolj racionalno in prednostno usmeriti v tiste proizvodnje, ki so namenjene za izvoz, to načelo pa je treba uvelja-
rTKl^d drugim tudi poudarili inic k t ‘ZV0Z že prerasel tako ir
viti tudi pri uporabi deviznih sredstev za investicije v razširjeno reprodukcijo.
Eden od pogojev za nadaljnji uspešni nastop Iskre na mednarodnem tržišču je tudi nujnost posodobitve organiziranosti mednarodnega trženja v Iskri na osnovi matrične organiziranosti, pomembnejšo vlogo pa morajo dobiti tudi proizvodne delovne organizacije. Bistven dejavnik v tem procesu mora biti nujna in pospešena izgradnja informacijskega sistema kot osnove za poslovne odločitve. Temeljna naloga osrednje izvozne organizacije ostaja še naprej akvizicija in kakovostna obdelava tujih tržišč, pri čemer bodo imela še pomembnejšo vlogo Iskrina predstavništva v tujini, v katera pa moramo vložiti dosti več kapitala, kar je tudi pogoj za njihovo racionalno in učinkovito delovanje.
Sklepi blejske konference obširno govorijo tudi o izgradnji in izpopolnitvi finančne funkcije v Iskri, ki bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju eden od pogojev za izpolnitev nalog na področju mednarodnega trženja. Pri tem mora Iskrina banka postati učinkovit instrument za povečevanje gibljivosti akumulacije in učinkovitega investicijskega potenciala. Seveda v sklepih niso zapostavljena področja, kot na primer kakovost našega poslovanja na tujem tržišču, pa organiziranost na področju inovacij in trženje sistemov, velik poudarek pa je namenjen tudi kadrovski problematiki.
L.D.
Injc-kat ira'1’ za
eg°rijo ustvarjanja deviznih pravic uvoz v gospodarsko nujno medna-n° delitev dela. Konferenca je ob-rno spregovorila tudi o ciljnem trže-
]c0 pU ter selekciji tržišč in prodajnih rirč' Prii0gramov- Kritično pa je spregovo-otfiil 3 tudi o proizvodnih programih, nji-i stilstk'01 zastarevanju ter premajhni se-«■.! za inovativno dejavnost ter inve-
m 1CDJe' ,
,rA Razumljivo je
(žrečenih tudi o
Več pozornosti zunanje-trgovinskim kadrom
bilo mnogo besed -~.«i uuui u Iskrinih uvoznih po-pial-Ji ah- Pri tem je konferenca ugoto-

v vrsti naših proizvod-prevelika in nedopustna od uvoza. Poudarila je, naj prihodnjem srednjeročnem ob-
Sil'
:ra:
0
&
,k*
1 itMarcel Božič.
Na zunanjetrgovinski konferenci na Bledu, kateri namenjamo veliko pozornosti že v nekaj zadnjih številkah našega glasila, je imel enega vidnejših prispevkov tudi direktor zunanje-trgo-vinske temeljne organizacije v Iskri Commerce Marcel Božič. Spregovoril je o kadrih za mednarodno trženje.
Najprej se je dotaknil dejstva, da so povsod v svetu v zunanjetrgovinskih dejavnostih zaposleni najsposobnejši delavci, ljudje, ki nimajo le kvalifikacij za opravljanje svojega dela, pač pa morajo imeti poleg svoje strokovnosti tudi dovolj globoko družbenopolitično razgledanost ter čut za medčloveške odnose, saj predstavljajo pri svojem delu tudi deželo in družbenopolitično skupnost, iz katere prihajajo.
V svojem začetnem obdobju Iskrinega resnejšega pristopa k mednarodni delitvi dela — to je bilo nekako v začetku šestdesetih let, se je v takratno zunanjo trgovino prekvalificiral predvsem obstoječi komercialno-tehnični kader. Sprva mu je delo vsekakor uspevalo — delno zaradi strokovnosti pa tudi zaradi skromnega obsega zunanjetrgovinske menjave ter majhnega in enostavnega asortimana blaga.
Organiziranost trženja v tem začetnem obdobju je bila enostavna, saj takrat še nismo imeli svojih enot v tujini niti ustreznega zastopniškega sistema. Seveda pa je Iskra kmalu spoznala, da brez lastnih delavcev na terenu ne bo uspela. V sredini šestdesetih let smo že odprli svoje prve štiri
INDUSTRIJA avtoelektricnih izdelkov
Kako je bilo pred 20. leti ?
(Nadaljevanje s 4. strani) prej razvil v močno proizvodno Nikoli ne smemo pozabiti, da nujno potrebuje naše izdelke.
I j * industrije je odvisen od naših izit m ov> zato se moramo zavedati svoje ^šovornosti in storiti vse, da bomo ^ etali čimveč kvalitetnih izdelkov. . 6lri°, da bo treba še marsikaj storiti, ' ai v notranji organizaciji matičnega
podjetja, preden bo ta obrat stekel v polni meri. Toda, vemo tudi, da to delo ne bo zaman in da bo prav obrat avtoelektrike v Šempetru potem med najmodernejšimi v državi. Rad bi, da bi se tudi v kolektivu „Iskre“, ki ve, zakaj se v svojih naporih bori, počutili najbolje, saj ste del velike delovne skupnosti, ki si z vso vnemo prizadeva, da bi bil jutrišnji dan še lepši! “
\
POZDRAV IZ JLA
l Novega mesta se nam je oglasil vojak pko Korenč, sicer doma iz Logatca, za-i s|en pa je bil v tovarni žarnic v Ljubljani
fcehnol°9
I ° tamenjei L- Cerrl Marka k °b
}V?la ’ elie . b kar
a v nekoliko skrajšani obli-e pred tem pa tebi, Marko
pripravnik. Ker pisemce ni lavj Omenjeno le meni, pač pa tudi sode-
°bjavljamo.
je|3 a za pozdrave, sprejmi pa tudi prisrčne *e za čimboljše počutje v vojaški suknji najhitrejši potek dnevov.
Marko Rakušček
>te^
e piše Marko: ..Večkrat se spomnim
mesece, kolikor sem bil zaposlen
J n?vogoriški; Avtoelektriki, v tovarni ■^| e .nic, saj se mi je ta delovni kolektiv zelo __> iubil. Prav tako mi je prirasel k srcu naš
rA'
časopis „lskra", ki mi omogoča, da redno spremljam dogajanja in uspehe v ostalih DO in TOZD in seveda v moji delovni organizaciji. Prav zato bi izkoristil to priložnost za zahvalo mojim sodelavcem iz tehnologije, razvoja in konstrukcije, ki so mi omogočili redno prejemanje našega glasila.
Sodelavci so me zelo lepo sprejeli medse, spoznavanje s tehnologijo je bilo zame nadvse zanimivo, zato se bom po končanem odsluženju vojaškega roka spet čim-prej zaposlil v našem kolektivu.
Naj za zaključek vse lepo pozdravim in zaželim še veliko delovnih uspehov.
MARKO KORENČ v. p. 1394/28 Novo mesto
enote v tujini — New Vorku, Stuttgartu, Milanu in Londomu in ta predstavništva so še danes hrbtenica naše inozemske mreže. Novo nastala kadrovska vprašanja je Iskra reševala z lastnimi in zunanjimi kadri, sama pa je organizirala tudi dodatno zunanjetrgovinsko šolanje. Spet povsem nove potrebe pa so se pojavile, ko smo v tujini formirali proizvodne enote.
V	nadaljevanju je Marcel Božič obširno ocenil kadrovsko zasedbo v zunanjetrgovinski temeljni organizaciji v Iskri Commerce ter v enotah v tujini, podrobno pa je razčlenil tudi strukturo kadrov, ki delajo na tem področju Iskrinega trženja. Konec lanskega leta je v Iskrini zunanjetrgovinski organizaciji delalo več kot 450 ljudi, od tega 30 v enotah v tujini. Ne bo odveč, če pogledamo tudi izobrazbeno strukturo teh delavcev: 18 % jih ima visoko izobrazbo, 16% višjo, 33 % srednjo, preostali pa imajo nižjo izobrazbo.
Vodilni zunanje-trgovinski delavec v Iskri Commerce je obširno spregovoril tudi o projekciji kadrovskih potreb na račun mednarodnega trženja v prihodnjem srednjeročnem obdobju. V zvezi s tem je med drugim poudaril:-
„Pri analiziranju zunanjetrgovinske menjave za naslednje srednjeročno obdobje lahko ugotovimo, da bo težišče nadaljnjega razvoja kadrov v naslednjem srednjeročnem obdobju na usposabljanju visokostrokovnih delavcev za celotno zunanjetrgovinsko aktivnost.
Na tržiščih, kjer smo prisotni s prodajo naših klasičnih izdelkov, se bomo srečevali s še močnejšo mednarodno konkurenco in uporabiti bomo morali vse sposobnosti, da ohranimo svoje pozicije. Ravno tako pa nam bodo potrebni visokostrokovni kadri za nadaljnjo ekspanzijo nastopa na tujih trgih s prodajo sistemov. Zaradi navedenega se pojavljajo zahteve po vi-sokostrokovnih kadrih, tako v domicilni zunanjetrgovinski organizaciji, kot v enotah v tujini.
V	programu za naslednje srednjeročno obdobje se predvideva povišanje deleža delavcev v zunanji trgovini z visoko izobrazbo na 22 % in z višjo na 17 % in znižanje deleža delavcev z nižjo izobrazbo na 27 % pri prek 20 % povečanju delavcev v zunanji trgovini.
Vprašanje na katerega moramo ugotoviti je, kako bomo v Iskri za potrebe zunanjetrgovinske dejavnosti te pokrivali v srednjeročnem obdobju in kakšni bodo načini usposabljanja delavcev v Iskri za potrebe zunanje trgovine"
PO 21. LETIH V ISKRI V POKOJ
„Ne, takšnega slovesa pa res nisem zaslužila in ga tudi pričakovala nisem," je bila minuli torek prijetno presenečena Anica Podrekarjeva, vodja oddelka saldakontov v finančnem sektorju Iskre Commerce. Vsi na Zaloški cesti, kjer je ta oddelek, so vedeli, da odhaja njihova ..šefinja" v pokoj, v pokoj po 35-letih dela, od tega 21 v Iskri in pripravili so ji res prisrčno slovo.
„Veste, poslavljam se od kolektiva, ki mi je bil vedno in mi bo vedno ostal drag.' Imela sem srečo, da sem dobri dve desetletji delala z ljudmi, s katerimi sem se dobro razumela in s katerimi smo mnogo ustvarili. Naš finančni sektor je v teh 21. letih prebrodil številne krize, še dosti, dosti več pa smo imeli srečnih in nepozabnih trenutkov."
Anica Podrekarjeva se v spominih na delo v Iskri skoraj vedno ustavi pri mladih. Morda tudi zato, ker je bila tudi ona mlada, ko je prišla v naš kolektiv, mlada in na višku svojih moči. ..Veliko sem delala prav z mladimi, in prav ti mladi so mi mnogo pomagali, jaz pa, seveda, njim, če sem le mogla. Kolikokrat smo za to našo Iskro, za to našo Iskro Commerce delali ponoči, pa ob sobotah, nedeljah, praznikih . . . Delali' zato, da smo lahko pravočasno opravili kakšno nalogo. Veste, v finančnem sektorju ni lahko delati. Tukaj lahko zdržijo le pridni ljudje, pa tisti, ki jim ni težko sedeti osem ur na enem mestu. Svoje čase so finančni sektor krstili za dosmrtno ječo. Zdaj je delo nekoliko lažje, toda še vedno gredo mladi raje drugam." ,
Kljub slovesu, ki so ga Anici Podrekarjev! pripravili njeni številni mladi prijatelji
—	sodelavci, naša slavljenka tudi takrat ni mogla „iz kože": njena Iskra Commerce, pa njen finančni sektor, še posebej pa oddelek saldakontov, ji pomenijo več kot marsikaj v življenju. Kljub temu, da se je tisti dan že dokončno poslovila, pa se še vedno kdaj pa kdaj zmoti, kot na primer, ko pravi: „Veste, v finančnem sektorju nimamo ustreznih prostorov in slišim, da se bomo spet selili."
Bomo? Res, verjetno se bodo selili in Anica Podrekarjeva tudi z njimi, toda le s srcem, z njenimi spomini na njene mlade sodelavce, ki so zdaj razmetani tja po Linhartovi, pa Topniški, v PPC in Zaloški, pa še kje drugje.
Več kot dve desetletji v Iskri Commerce
—	mnogi problemi in še številnejši uspehi. In kateri je bil najsrečnejši dohodek v teh njenih „lskraških" letih? ..Nekega dne, bilo je predlanskim, „se spominja", sem
Preden je vodja oddelka saldakontov v finančnem sektorju Iskre Commerce Anica Podrekarjeva odšla v zasluženi pokoj,je še uspelo napraviti zgornji spominski posnetek.
prejela vabilo na slavnostno sejo delavskega sveta Iskre Commerce. Zakaj me vabijo? Čeprav sem veliko delala v samoupravnih in družbenopolitičnih organih, saj sem bila kar dvanajst let predsednik sindikata, nisem mogla nikjer zvedeti, zakaj me vabijo na to slavnostjo zasedanje. In na tem sestanku so mi podelili priznanje predsednika republike Josipa Broza Tita, red dela s srebrnim vencem. Bila sem presrečna. Ko sem prišla domov, sem s solzami v očeh pokazala odlikovanje svojima hčerkama.
Kaj pa zdaj, ko odhajate? Gotovo se vam bodo spomini pogosto vrnili k Iskri, k financam?
..Mnogi me sprašujejo, kaj bom delala zdaj, mi bo dolgčas, saj sem navajena delati. Ob tem vprašanju si mislim tole — mladi se morate boriti za prestiž, za kruh, morate delati in ta kruh morate tudi zaslužiti. Seveda pa se morate zavedati, da boste tudi vi enkrat stari, in ko gre človek v pokoj, še ni konec sveta. Vsekakor pa si želim, da bi imela občasno še naprej stike z delavci Iskre Commerce in celotne Iskre, vsaj enkrat na leto ob tradicionalnih sprejemih upokojencev ob novem letu. V pokoj grem še s toliko lažjim srcem, ker v Iskri Commerce na svoje nekdanje delavce ne po-
zabliai°'"	- Lado Drobež
DELOVNA ORGANIZACIJA BATERIJE ZMAJ
Lanski poslovni rezultati ugodni
Za nami je prvo leto poslovanja v pogojili nove samoupravne organiziranosti, v kateri sta TOZD Baterije in TOZD Specialne baterije ločeno spremljali in ugotavljali rezultate svojega dela. Ni še vse potekalo tako, kot bi bilo želeti, kajti samoupravna preobrazba je proces, ki ga ni možno izvršiti preko noči tfcmveč se postopno dograjuje s sprejemanjem ustreznih samoupravnih aktov in njihovo uveljavitvijo v praksi.
S proizvodnimi rezultati v lanskem letu smo lahko zadovoljni. Izdelali smo 46 milijonov baterij, kar je 16 % več kot v predhodnem letu. Prodali smo 44 milijonov baterij ali 8,4 % več od leta prej.
Pri tem moramo poudariti, da je bil poleg količinskega povečanja izvršen premik na zahtevnejši program super in alkalnih baterij ter proizvodnjo specialne baterije 4 R 25. Tako znaša doseženo povečanje proizvodnje, .ovrednoteno po stalnih cenah, v TOZD Baterije 21 % in v TOZD Specialne baterije 25 % v primerjavi z letom 1978. Se bolj pomembno je, da smo predvsem z baterijo 4 R 25 prvič dosegli večji izvoz, ki je znašal 203.000 dolarjev. Pri tem je znašal uvoz 842.000 dolarjev.
Delež prodaje Zmaja znaša med tremi proizvajalci na trgu 44 %. Ta se je kljub povečanju prodaje zmanjšal za 1 % v primerjavi s predhodnim letom. To kaže, da nismo izkoristili vseh možnosti.
Te rezultate smo dosegli s poprečno zaposlenimi 424 delavci, od tega v TOZD Baterije 212, v TOZD Specialne baterije 120 in delovni skupnosti 92 delavci. V poprečju je to število za 1,2 % manjše kot leto prej.	'
Doseženo povečanje proizvodnje in znižanje števila zaposlenih kaže na prek 22 % povečanje tehnične produktivnosti v obeh temeljnih organizacijah. To povečanje smo dosegli z boljšim delom, ustaljenimi razmerami v novi tovarni, z uvedbo serijske proizvodnje 4R 25 in z boljšim izlcoristkom delovnega časa ter uvedbo nekaterih novih strojev in tehnoloških rešitev, ki so predvsem rezultat lastnega znanja. S temi dopolnitvami smo v TOZD Baterije dosegli prihranek 11 delavcev.
Kljub dobrim dosežkom v proizvodnji ugotavljamo, da bi bili lahko rezultati še boljši, če bi se bolj držali predpisane tehnološke discipline. Kasnimo tudi z uvedbo nekaterih tehničnih izboljšav.
Ugodnim rezultatom na področju dosežene fizične proizvodnje in prodaje pa niso v celoti sledili doseženi rezultati na področju ustvarjenega dohodka. Iz prodaje smo dosegli
197.3	milijona celotnega prihodka ali 23 % več kot leto prej. Na ta porast so vplivale višje cene naših izdelkov le
7.3	%:
Od tega celotnega prihodka sta dosegla TOZD Baterija 139,2 milijona din in TOZD Specialne baterije 57,3 milijona din. Stroški porabljenih sredstev so se pri tem povečali za 30%, kar je vplivalo na manjše povečanje dohodka in čistega dohodka. Čistega dohodka smo dosegli 57,2 milijona din ali 10 % več od leta 1978.
Poprečni osebni dohodki so se povečali za 19% in^sp znašali 6.634 din.
Pri tem smo dosegli 5,3 milijona din akumulacije, kar je 24 % manj kot leto prej.
Kljub neugodnemu rezultatu v pogledu akumulacije je doseženi rezultat nad pričakovanim. Vzroki, ki so 'negativno delovali na višino ustvarjenega dohodka so: močno povečanje stroškov reprodukcijskega materiala in storitev, povečanje neplačane realizacije, povečanje izvoza in povečanje zalog naših izdelkov na normalno višino.
Pohvalno je, da sta obe temeljni organizaciji v prvem letu svojega samostojnega delovanja sklenili poslovno leto pozitivno, pri polnem pokrivanju vseh svojih obveznosti.
R. Čope
Marija Škof-Mimi, ki je po 30-letnem delu, od tega po 21 letih v DO Zmaj, odšla v zasluženi pokoj.
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO. LJUBLJANA
Raziskovalna enota v Industriji elementov
Že več let se je kazala potreba po enotnejšem delu v raziskovalni in razvojni dejavnosti v Industriji elementov. Imeli so sicer razvojni sektor skupnih služb, ki pa je zaradi šibke kadrovske zasedbe le sinhroniziral delo navzven, manj pa je imel vpliva na razvojno in raziskovalno dejavnost po TOZD.
Lanskoletni novi zakon o raziskovalnih skupnostih pa je omogočil in nekako tudi prisilil razvoje v TOZD, da se zaradi ugodnejših pogojev pri prijavah novih raziskovalnih nalog, združijo v enotno skupno raziskovalno enoto. Letos so jo ustanovili.
Raziskovalna enota združuje vse raziskovalce in strokovnjake v razvojnih službah TOZD in delovni skupnosti skupnih služb. Šteje 167 strokovnih sodelavcev in sicer: en doktor znanosti, šest magistrov, 42 diplomiranih inženirjev, 16 inženirjev, 70 tehnikov, 21 visokokvalificiranih in kvalificiranih sodelavcev in 16 priučenih delavcev.
Čemu raziskovalna enota? Predvsem so hote h doseči sinhronizirano delo vseh razvojnih služb in vseh strokovnih moči, kar je zlasti pomembno za nove raziskovalne naloge in strateške projekte.
Tako bo mogoče organizirati teamsko delo in združiti strokovne moči tudi iz različnih TOZD in zunanjih sodelavcev, kot na primer z ljubljansko Univerzo, z Inštitutom Jožef Stefan in Inštitutom za vakuumsko tehniko ter še nekaterimi.
Sedanjega vodjo razvojnega sek torja IEZE ErvinaPirtovška smo vprašali, kaj bodo pridobili z ustanovitvijo te enote: „V srednjeročnem obdobju do leta 1985 smo si v delovni organizaciji zadali za nas precej obsežno . nalogo: profesionalizirati naše glavne izdelke iz proizvodnega programa in uvesti nove perspektivne programe.
To pa pomeni izboljšati glavne karakteristike izdelkom, doseči večjo zanesljivost in konstantno kakovost, ah z drugimi besedami proizvajati takšne izdelke, kot jih ima svetovno tržišče — predvsem zahodno evropsko tržišče. Aphkacija izdelkov mora biti cako množična, da bo možen plasman doma in v svetu s posebnim poudarkom v izvozu.
Že sedaj velja, da je sedanji proizvodni program produkt domačega raziskovalnega razvojnega dela, prav tako tudi tehnologije. Tudi v nadaljnjem srednjeročnem obdobju nameravamo obdržati enako orientacijo z večjim uvajanjem avtomatizacije proizvodnega procesa in z izboljšanjem tehnoloških postopkov ter z dosego proizvodnje profesionalnih izdelkov.
Celotna sedanja razvojno raziskovalna dejavnost delovne organizacije IEZE je locirana in je kompetenca TOZD v okviru svojih razvojnih oddelkov. Zaradi pogostih težav v proizvodnji, ki jih rešujejo razvijalci za razvojno raziskovalno delo novih perspektivnih programov zmanjkuje časa.
Edini izhod v takšnem položaju smo videli v angažiranju razvojno raziskovalnih kadrov na IJS, IEVT in na fakultetah, s katerimi imamo sklenjene samoupravne sporazume o dolgoročnem sodelovanju na razvojno raziskovalnem področju. V okviru Raziskovalne enote se na nivoju DSSS združujejo operativna dela za TOZD-e, kakor je določeno v Samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovorno-
stih delavci združenih temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb.
Razvoj bo z novo organizacijo mnogo pridobil. TOZD ne bodo s
TOZD POLPREVODNIKI
Sindikat skrbi za delavce
Sindikat v trboveljski Iskri je znan vodnikov in s tem se bodo vključili po svoji delavnosti. „Tudi novo vodst- tudi v akcijo, ki jo predvicfeva resolu-vo sindikata sije zastavilo obsežen de- cija o stabilizaciji, lovni načrt za prihodnje mandatno Glavne naloge, ki so si jih zadali: obdobje", mi je zatrdil novi predsed-	Bolje izrabiti delovni čas, zmanjšati
nik Izvršilnega odbora 00 sindikata	procent bolniških staležev, zmanjšanje
Anton Novak. Zlasti bodo letos sode-	zalog, zamenjava uvoženih materialov
lovali v stabilizacijskih prizadevanjih	z domačimi, kjer je to možno, eko-
in naredili vse, da bi ustalitvene načrte	nomična izraba časa za sestanke, pre-
tudi spravili v življenje. Poleg tega pa	nesli jih bodo na popoldne, kadar bo
bodo poskrbeli tudi za rekreacijo in	to možno, dvignili bodo kvaliteto iz-
zlasti za primerno letovanje sodelav-	delkov in zmanjšali izmet in povečali
cev.	izvoz, čeprav že zdaj izvažajo nad
V ustalitev gospodarjenja so v 60 % svoje proizvodnje.
Trbovljah vložili že mnogo truda in Zanimiv je predlog, ki naj bi zajezil zadnja leta so se pokazali tudi vidni	pereče naraščanje „bolniških“. Prej-
uspehi, saj poslujejo z visoko mero	šnji mesec so te namreč narasle kar na
rentabilnosti in akumulativnost vidno	prek 20 %. Zato je sindikat predlagal
raste. Ostanek dohodka so že celo po	mesečno „premijo“ 400-500 din za
načrtovanjih presegli in so lahko zgled	tiste, ki ne bi bili v bolniški ali dru-
marsikateri TOZD. Vendar so si tudi	gače ostajali z dela v tekočem mesecu,
letos zadali kar obsežen ustalitveni Tudi z rekreacijo se precej ukvaija-načrt. ki bo koristil Tovarni polpre- jo. Poleg športnikov, ki tekmujejo v
Iskra Trbovlje ima lepo urejeno okolico, za kar skrbijo mladi
svojimi razvoji več tako prepuščeni sami sebi, pritekalo bo več znanja z zunanjih institucij, in tudi na pomembnosti bo dejavnost pridobila, saj jo bo vodil član kolektivnega poslovodnega organa. Razvojni oddelki po TOZD bodo ostali na lokacijah, kjer so sedaj, pač pa bo organizacijsko možno pritegniti strokovnjake z različnih TOZD k reševanju pomembnejših nalog.
Raziskovalno in razvojno dejavnost bo odslej vodil član poslovodnega kolegija diplomirani inženir Igor Pompe. Raziskovalna enota ima pred seboj celo vrsto novih nalog. Da pa jim bodo kos, se vidi že iz dela zadnjih let, saj so uspešno zaključili več zahtevnih razvojnih nalog s pomočjo
zunanjih sodelavcev, tako so razvih sončno celico, tekoči kristal in še nekatere. Za financiranje razvojnih nalog, za katere je znan porabnik, se pravi TOZD, bo sredstva prispevala TOZD, ki bo izdelek proizvajala. Nove naloge, za katere še ne bo določen uporabnik, pa bodo finansirali iz združenih sredstev, ko pa bo naloga končana, bo sredstva povrnila TOZD, ki bo razviti izdelek proizvajala.
Za potrebe razvojne dejavnosti in raziskav pa bodo TOZD združile eno promile celotnega prihodka. S tem bodo finansirali delo skupnega pomena, ki bo pomenilo sodobnejši program Iskre, konkurenčen svetovnim firmam.	F. Kotar
Projektanti v TOZD Naprave in orodja.
TOZD KERAMIKA VIŽMARJE
Gradili bodo novo tovarno
Keramika v Vižmarjih je pomemben proizvajalec polizdelkov za tovarni keramičnih kondenzatorjev v Žužemberku in zž Tovarno uporov v Šentjerneju. Nekaj polizdelkov pa izdela tudi za druge kupce. Zadnja leta je ob potrebah po širitvi in posodabljanju proizvodnje postalo v stari tovarni - nekdanji mizarski delavnici že vse preveč tesno. Zato so sklenili, da bodo zgradili novo tovarhp v Stegnah.
Zaradi utesnjenih razmer, neustreznih prostorov, težkih pogojev dela in zlasti z zastarelo tehnologijo proizvodnja ne teče tako, kot bi morala. Lani se je TOZD Keramika znašla celo v izgubi in letos izvaja sanacijski program. Toda resne in dokončne sanacije se v teh neustreznih prostorih, zlasti zaradi pomanjkanja prostora za novo proizvodno opremo, ne bo mogoče opraviti. Zato so v sanacijski program vključili tudi gradnjo ustreznejših prostorov, v katerih bodo lahko razvili sodobno tehnologijo in uvedli več avtomatizacije in mehanizacije proizvodnje.
Za nove delovne prostore je že pripravljen elaborat in izbrana lokacija. Gradih bodo v Stegnah, poleg sedanje Tovarne magnetov, skupno s TOZD Specialni elementi. Nova tovarna bo imela 5600 m2 površine. V teh
prostorih bodo lahko združili ob3 programa, ki sedaj delata ločenc i Del proizvodnje — uporovno keram*'! ko imajo namreč v Vižmaijih, ko11' denzatorsko pa v Stegnah. Načrtuje]0 j pa, da bodo pridružili tudi korundn0 keramiko, ki zdaj sicer spada potl TOZD Upori, po izgradnji novC tovarne pa naj bi bila vsa proizvodu]3 keramike združena v eni proizvodu' enoti, ker bodo tako z združeni n11 sredstvi, tehnologijo in znanjem pre' Mvidoma bolje in zlasti racionalne]6 poslovali.
Najvažnejše pa je, da bodo z no vin3 delovnimi prostori dobili možnost ^ postavitev najsodobnejše proizvoda6 opreme, ki bo omogočila 2-3-kra1 višjo proizvodnjo. Poleg tega se b razumljivo dvignila kvaliteta in s ten1 se bodo približali proizvodnji polizdel kov za elemente profesionalne tehnike.
Gradnja in financiranje sta načela0 že zagotovljena, saj ima Keramik3! prednost zaradi svojega specifičneg3 položaja in zlasti zato, ker novogra°'| nja in nova tehnologija pogojuje13 dokončno sanacijo tega ključneg3 proizvodnega procesa za industrij0 elementov. Poleg vsega tega, so 1 okviru sanacijskega programa let°! začeli s proizvodnjo rezervnega p10’. . grama — keramike za široko potrof
Posnetek z volitev v Trbovljah
občinskem merilu in nastopajo na Iskriadah, organizirajo precej tekmovanj znotraj tovarne. Znani so njihovi pikniki, ki so sicer zelo poceni, zato pa vsebinsko bogati in zanimivi. Nekje v bližini Trbovelj se člani kolektiva srečajo (z družinami!) na primernem kraju. Mladinci in sindikat pa poskrbijo za primeren program in športno srečanje. Poskrbijo, daje vzdušje športno in tudi duhovitosti ne manjka. Taka srečanja imajo namen, da se kolektiv Xsreča neformalno in se zares razvedri. Spoznajo pa se tudi domači z okoljem, kjer mama ali oče delata.
Morda res dela sindikat v Polprevodnikih v malce specifičnih pogojih, med „knapi“ ali vsaj med ljudmi, ki s tako mentaliteto primejo za delo in uresničujejo pobude. Vendar si ne morem kaj, da se ne bi vprašal, zakaj sindikalne organizacije drugod ne naredijo več, ko imajo lep zgled, da se to da. Ne smemo pozabiti, daje sindikat resno sodeloval v vseh razpravah, zlasti ob zaključnem računu in ob volitvah v samoupravne organe in nova vodstva družbenopolitičnih organizacij-	KF
njo.
Nova tovarna bo s prostori 11 tehničnimi možnostmi omogočila ^ večjo širitev tega rezervnega prog13 ma. Tako bo Keramika proizvajal-samostojneje in ne bo več v cel0' odvisna od sedanjih edinih odjem3' cev, saj se vsak najmanjši premik Pr‘ le-teh pozna tudi v Keramiki. Doda13' program pa bo dajal določen manevs' ski prostor in omogočal enakom0' nejšo zasedbo zmogljivosti.
Za gradnjo novih delovnih prosto rov so večinoma že urejene form3, n osti. Najprej pa morajo v Stegna urediti del infrastrukture. To pripri Ija Iskra Invest servis. Po načrtih n' " bi začeli z gradnjo letos jeseni, konf 1981 pa naj bi bila nova tovarna 1 vseljiva. Hkrati naj bi zadnje mese* leta 1981 začela prihajati proizvod1 oprema za novo tehnologijo, delo s1 visokoproduktivno strojno opremo f naj bi steklo v začetku leta 1983.
Glavni pogoj za začetek gradnje, ureditev infrastrukture — plin, vod kanalizacija in elektrika. Vse to . treba urediti, ker postaja poraba 1 uporaba vse te infrastrukture vse ved1 v Stegnah. Sicer pa v Keramiki upaj' da bo Iskra Invest servis pohitel, kef na ta problem vezanih še več inves' cij, tako v Keramiki, Magneti' Feritih, Mikroelektroniki in Speci" nih elementih.	F. K°l:
Poskrbeli pa so tudi za primerno letovanje zaposlenih. Ker Iskra ni in ni mogla rešiti tega vprašanja, se je TOZD Polprevodniki s samoupravnim sporazumom vključila v Počitniško skupnost Trbovlje. Ta je prevzela v upravo star počitniški dom na Velem Lošinju in z minimalnimi prispevki članov adaptirala prostore. Tako je Iskra v Trbovljah dobila 42 ležišč in lani je v tej organizaciji letovalo preko 400 članov kolektiva in njihovih otrok.
Sindikat je dosegel tudi takozvana preventivna zdravljenja delavcev, ki delajo v neugodnejših delovnih pogojih. Ta preventivna zdravljenja ali bolje odmore bodo organizirali v pred in posezoni in bodo dosegli skoro maksimalno zasedenost vseh kapacitet
»Stabilizacijski« Pariz
Letošnji obisk Salona elektronskih sestavnih delov v Parizu je bil p° mnenju tistih, ki to prireditev redno obiskujejo, v marsičem ..stabilizacij- 1 ski“. V prvi vrsti se je to poznalo po številu naših predstavnikov, ki je bilo letos bistveno manjše kot prejšnja leta.
Vseeno pa je skupino Iskrinih predstavnikov, ki je pripotovala v Pariz * skupinsko v organizaciji turistične agencije Inex (najcenejši način obiska) nekoliko presenetil obisk poklicnih tovarišev iz iste organizacije združenega dela. Ne iz istih temeljnih organizacij, pač pa iz skupne prodajne organizacije SOZD Iskra.
Nekateri so namreč na isto razstavo prišli v ..samostojnem1' aranžmaju, z rednimi letah, čeprav le kak dan kasneje. Ni potrebno posebej poudarjati, da je takšen „sprehod“ v Pariz bistveno dražji od skupinskega, če pa je toliko bolj učinkovit in potreben, tako nihče noče vedeti. Obvestilo o i skupnem obisku Salona je bilo med drugim objavljeno tudi v našem glasilu tako, da o neobveščenosti ni moč govoriti. Lahko pa razmišljamo, komu in za koga je pravzaprav stabilizacija. Samo za neposredno proiz-
in bo šlo na Veli Lošinj kar 500 ljudi iz trboveljske Iskre.
^v od njo?
L
r

Objavljamo osnutek statuta Interne banke Iskre Ljubljana, ki ga zbor interne banke daje v 30-dnevno javno obravnavo. Morebitne pripombe, sugestije in dopolnitve, ki bodo prispele do 20. maja 1980, ko bo končana javna razprava, bo odbor obravnaval in upošteval pri oblikovanju predloga, ki bo predložen v soglasje članicam banke in v potrditev zboru Interne banke Iskre.
Poslovni odbor Interne banke Iskre
V
STATUT
Interne banke Iskre
OSNUTEK
- - -
Na podlagi 69. člena Zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema in 60. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko ISKRA, je Zbor interne banke, po poprejšnjem soglasju vseh članic, na svoji seji dne...... 1980 sprejel
v----------------------------------------J
STATUT
INTERNE BANKE ISKRA
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Statut interne banke vsebuje določbe, ki so pomembne za organiziranje, za delo in njeno poslovanje, za uresničevanje samoupravnih pravic delavcev ter druge določbe v skladu z zakonom s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi interne banke in z zakonom.
2.	člen
S tem statutom članice interne banke (nadalje banka) podrobneje opredeljujejo:
—	statusne določbe,
—	predmet poslovanja in povezovanja denarnih tokov v banki na samoupravni osnovi,
—	medsebojno razmerje banke in njene delovne skupnosti,
—	upravljanje v banki,
—	javnost dela in obveščanja,
—	poslovna tajnost,
—	ljudska obramba in samozaščita,
—	zastopanje, predstavljanje in podpisovanje banke,
—	splošni samoupravni akti banke,
—	prehodne in končne določbe.
3.	člen
Določbe tega statuta se uporabljajo in tolmačijo v skladu z zakonom in Samoupravnim sporazumom o ustanovitvi interne banke. Za tolmačenje tega statuta je pristojen zbor banke.
II.	STATUSNE DOLOČBE
f
4.	člen
Ime, pod katerim bo banka poslovala je:
ISKRA — BANKA, o. sub. o., Ljubljana, Trg revolucije 3
Skrajšano ime banke je: ISKRA—BANKA, o. sub. o., Ljubljana
Sedež banke je v Ljubljani, Trg revolucije 3.
Banka nastopa v pravnem prometu med članicami banke le s svojim skrajšanim imenom.
5.	člen
ISKRA BANKA ima svoj pečat, ki je okrogle oblike in vsebuje polno ime in sedež banke.
Način in pooblastilo glede rabe pečata določa poseben poslovnik o podpisovanju.
6.	člen
Banka je pravna oseba in je registrirana pri pristojnem registerskem sodišču v Ljubljani, pod registersko številko..........
Banka posluje preko svojega žiro računa in računa izločenih sredstev pri Službi družbenega knjigovodstva.
Banka ima lahko prehodni račun za zbiranje realizacijesredstev iz naslova skupne proizvodnje in opravljanja skupnih storitev in sicer v dinarjih pri Službi družbenega knjigovodstva.
V banki se vodijo interni računi njenih članic, prek katerih le-ta opravlja izplačila na podlagi obračunavanja medsebojnih obveznosti in terjatev.
III.	PREDMET POSLOVANJA IN POVEZOVANJE DENARNIH TOKOV V BANKI NA SAMOUPRAVNI OSNOVI
7.	člen
Banka opravlja svojo dejavnost na podlagi Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi banke ter v skladu z zakonom.
Banka posluje na podlagi svojega srednjeročnega plana in letnega načrta, v okviru smernic Samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana in aktov poslovne politike banke.
8.	člen
Banka opravlja vse denarne, kreditne in bančne posle, ki so v pristojnosti njenih članic in ki so predvideni v Samoupravnem sporazumu o združitvi v banko ter v skladu z zakonom.
9.	člen
V banki lahko njene članice in druge družbeno-pravne osebe združujejo sredstva za določene namene. Združevanje sredstev v banko poteka na podlagi Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev ali pogodbe.
10.	člen
Banka sodeluje v poslih združevanja sredstev za posebne namene v skladu s predmetom njenega poslovanja.
Pri združevanju sredstev za določene namene usmerja banka svojo dejavnost v prvi vrsti na:
—	priprave za sprejetje Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev ali pogodb,
—	priprave in sprejemanje finančnega plana za združevanje in izrabo teh sredstev za določene namene in
—	zagotovitev dopolnilnih denarnih sredstev iz raznih virov za pokritje finančnih potreb njenih članic.
11.	člen
Banka lahko najema kredite v državi in v inozemstvu v svojem imenu ter za račun uporabnikov kreditov pod pogoji, ki so določeni z zakonom.
12.	člen
Na podlagi Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi banke, srednjeročnega in letnega načrta za uresničevanje srednjeročnega plana ter drugih odločitev svojih članic, lahko .banka iz združenih sredstev in drugih virov odobri vse vrste kreditov.
Pogoji za dajanje sredstev za določene namene se določajo na podlagi Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev.
Zbor banke določi za vsako leto splošne pogoje za dajanje vseh vrst kreditov v svojem letnem načrtu za uresničevanje srednjeročnega plana in prek aktov poslovne politike ban-
ke'	13. člen
Banka sklen : 2 uporabnikom kredita kreditno pogodbo.
V kreditni pogodbi se določijo pogoji za najetje in vračanje kredita, pa tudi pravice in
obveznosti pogodbenih strank ter še posebej:
—	viri sredstev,
—	medsebojne obveznosti do organizacij, ki združujejo sredstva za določene namene,
—	namen kredita,
—	rok za povrnitev kredita,
—	obrestna mera in stopnja zamudnih obresti v primeru nepravočasnega vračanja kredita in
—	instrumenti za zavarovanje plačila kredita.
14.	člen
Banka opravlja devizne in devizno-valutne posle pod pogoji, ki so določeni z zakonom. Banka lahko opravlja na podlagi posebnih pooblastil posameznih članic banke in drugih pravnih ter fizičnih oseb vse kreditne in denarne posle za njihov račun in v skladu s predpisi.
IV.	MEDSEBOJNA RAZMERJA BANKE IN NJENE DELOVNE SKUPNOSTI
15.	člen
Posle opredeljene v Samoupravnem sporazumu o ustanovitvi interne banke opravlja delovna skupnost. Notranjo organizacijo delovne skupnosti določa njen statut na podlagi Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, sklenjenega med delovno skupnostjo banke in banko, ki ga sprejme zbor banke.
16.	člen
Delo delovne skupnosti banke vodi in kooridnira direktor banke. Za opravljanje nalog delovne skupnosti ima direktor pravico, da odredi delovnenalogedelavcem delovne skupnosti in je skupaj z delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi odgovoren za izvrševanje teh nalog.
1 7. člen
V skladu z določili Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi banke, članice organizirajo delovno skupnost banke, pri čemer upoštevajo zlasti:
—	razvojne potrebe članic,
—	ekonomičnost in racionalnost poslovanja in produktivnost dela,
—	tehnično opremljenost banke in
—	potrebo po približevanju bančnih storitev članicam in njihovim delavcem.
18.	člen
Vsa razmerja med banko in delovno skupnostjo se uredijo s Samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, katerega vsebino določata zakon in Samoupravni sporazum o ustanovitvi banke.
19.	čel n
Delovna skupnost banke je subjekt pravic in odgovornosti v mejah dohodka, ki ga pridobiva s svobodno menjavo dela.
V.	UPRAVLJANJE V BANKI
1.	Subjekti upravljanja banke
20.	člen
Banko upravljajo po delegatskem načelu delavci organizacij združenega dela, skupnosti in drugih organizacij, članic, ki so podpisale in s tem pristopile k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi interne banke.
Članice banke imajo pri njenem upravljanju enake pravice.
Družbene pravne osebe, ki niso članice banke, pač pa so združile sredstva za določene namene banke na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma, upravljajo z združenimi sredstvi za ta namen, sodelujejo v delitvi prihodka in nosijo rizik, ki izvira iz poslovanja s temi sredstvi.
2.	Oblike odločanja v banki
21.	člen
Oblike odločanja v banki so:
—	neposredno odločanje delavcev vsake udeleženke samoupravnega sporazuma in
—	odločanje za zboru banke in o drugih organih banke.
3.	Organi bapke	22. člen
Organ upravljanja banke je zbor, njen izvršilni organ pa je poslovni odbor. Banko in njeno delovno skupnost vodi in koordinira individualni poslovodni organ. Banka ima lahko tudi druge organe, ki jim zbor naloži opravljanja določenih poslov.
Banka ima tudi organ samoupravne delavske kontrole,
a)	Zbor banke
23. člen
Zbor banke tvorijo delegati članic banke, ki so voljeni v zbor banke na način in po
postopku, ki ga določajo samoupravni splošni akti članic.
Vsaka članica ima v zboru po dva delegata na prvih tisoč delavcev, na novih nadaljnjih tisoč delavcev pa še enega; članice z manj kot sto zaposlenimi in delovna skupnost skupnih služb SOZD ISKRA pa po enega delegata.
24. člen
Mandat delegatov traja dve leti. Delavec je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen za delegata v zbor banke. Za delegate v zbor banke in druge organe banke ne morejo biti izvoljeni kot delegati tisti delavci, ki opravljajo pri članicah banke individualno poslovodno funkcijo, ali so člani kolegijskega poslovodnega organa.
.—	25. člen
Delegata v organih banke lahko odpokliče organ, ki ga je izvolil, na način in po postopku, določenemz zakonom in s samoupravnim splošnim aktom.
Delegata lahko odpokliče tudi članica banke, ki mu je poverila delegatski mandat:
—	če delegat ne sodeluje pri delu organa, katerega član je,
—	če ne upošteva stališč, smernic in navodil članice, ki ga je delegirala,
—	če na ravna v skladu z drugimi pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi, ki jih ima kot
delegat v posameznem organu banke, ali
—	če ne ravna v skladu z načeli samoupravne socialistične družbe.
26.	člen
Na zboru banke izvolijo delegati izmed sebe predsednika zbora in njegovega namestnika. Zbor banke vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Mandatna doba predsednika in namestnika zbora banke je dve leti.
27.	člen
Zbor banke sklicuje poslovni odbor, ki tudi organizira pripravo gradiva za zasedanje zbora. Gradivo za zasedanje zbora mora biti hkrati z vabilom dostavljeno delegatom najmanj sedem dni pred zasedanjem. V kolikor gre za zadevo, v kateri morajo delagati pridobiti predhodno stališče ali sklep organa upravljanja članic, pa najmanj 15 dni pred zasedanjem.
Poslovni odbor ni dolžan sklicati zasedanja, v kolikor ne prejme s strani strokovnih služb ali od predlagateljev sklica ustreznega gradiva k posameznim točkam dnevnega reda če meni, da predloženo gradivo ni toliko popolno, da bi mogli delegati o njem razpravljati in
odločati.	„„	,
28.	člen
Zbor dela in sprejema odločitve na zasedanjih. Zbor zaseda po delovnem programu in na podlagi tekočih potreb, najmanj pa dvakrat na leto.
Zbor banke sprejema sklepe in druge odločitve z javnim glasovanjem. Odločitve se sprejemajo z večino glasov od skupnega števila delegatov ali s soglasjem članic kot je to predvideno s Samoupravnim sporazumom o ustanovitvi banke.
Za svoje delo so delegati zbora odgovorni članicam, ki so jih izvolile v zbor.
29.	člen
Volitve v zbor banke razpisuje zbor najmanj 30 dni pred potekom mandatne dobe delegatov. V primeru, da posamezna članica ostane brez voljenega delegata oz. njegovega namestnika, razpiše članica interne banke volitve za novega delegata in njegovega namestnika. V primeru statusnih sprememb članic banke n. pr. (organizacije novih TOZD) razpiše le-ta ista volitve za delegata in njegovega namestnika.
30.	člen
Vsak sklep zbora banke mora jasno opredeliti vsebino odločitve, osebe oz. oorgane in službe, ki so ga dolžni izvesti ter rok izvedbe,
b)	Poslovni odbor
31. člens,
Poslovni odbor je izvršilni organ zbora banke in opravlja vse zadeve, ki mu jih naloži zbor banke, ter druge zadeve, ki v skladu z njegovo izvršilno funkcijo spadajo v njegovo področje dela, opredeljeno v zakonu Samoupravnem sporazumu o ustanovitvi banke in v tem statutu.	32 .|en
Poslovni odbor banke šteje..........članov in se voli iz vrst delegatov zbora banke.
IVbndat članov poslovnega odbora banke traja dve leti.
33.	člen
Poslovni odbor zaseda po potrebi, vendar najmanj enkrat mesečno in opravlja zadeve iz 32. člena tega statuta.
34.	člen
Poslovni odbor je sklepčen, če je na seji prisotnih najmanj dve tretjini delegatov.
Poslovni odbor banke sprejema odločitve v obliki sklepov samo na sejah. Seje sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. Poslovni odbor sprejema sklepe z 2/3 večino glasov vseh članov poslovnega odbora.
c)	Individualni poslovodni organ banke—direktor banke
35.	člen
Direktorja banke imenuje zbor banke po opravljenem javnem razpisu na predlog razpisne komisije.
Direktor banke se imenuje za dobo 4 let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan.
36.	člen
Direktor banke sklene delovno razmerje v delovni skupnosti banke.
Pri izvrševanju nalog, pravic in pristojnosti iz Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi banke, direktor vodi, organizira delo delovne skupnosti banke tako, da daje delavcem delovne skupnosti navodila, smernice in naloge.
37.	člen
Imenovanje direktorja razpiše zbor banke. Razpisno komisijo za imenovanje direktorja banke sestavljajo:
—	dva predstavnika izmed delavcev delovne skupnosti banke, ki ju imenuje zbor delovne skupnosti,
—	dva predstavnika izmed vseh delavcev članic banke, ki ju imenuje organ sindikata na ravni SOZD,
—	dva predstavnika družbene skupnosti.
,	38. člen
Za direktorja banke je lahko imenovana oseba, ki poleg zakonskih, izpolnjuje pogoje določene v Samoupravnem sporazumu o ustanovitvi banke,
d)	Samoupravna delavska kontrola
39.	člen
Delavci članic banke imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic uveljavljajo samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po organu u iravljanja in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole.
40.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole sestavljajo delegati članic banke.
Organ samoupravne delavske kontrole sestavljajo delegati članic banke, ki jih neposredno volijo na predlog sindikata SOZD ISKRA delavci članic banke na način in po postopku, ki so ga določili v svojih samoupravnih splošnih aktih. Po poteh samoupravnih splošnih aktovse ureja tudi odpoklic delegatov. Vsaka članica banke ima v organu samoupravne delavske kontrole po enega delegata.
41.	člen
Poslovodni organ banke je dolžan dati organu samoupravne delavske kontrole na razpolago potrebno dokumentacijo in mu omogočiti vpogled v delo banke oz. zagotoviti uresničevanje kontrole.
42.	člen
Organ samoupravne delavske kontrole v banki ima pravico in dolžnost, da o opaženih pojavih ir/ svojem mnenju obvesti organe in službe banke, pri katerih jih je opazil, kakor tudi organe banke, ki imajo pravico in dolžnost jih odpraviti.
Organi banke obravnavajo poročilo in mnenje organa samoupravne delavske kontrole in poročajo članicam banke o svojih ukrepih.
Če organi banke ne odpravijo pravočasno opaženih pojavov, mora organ samoupravne delavske kontrole o tem obvestiti pristojni organ družbenega nadzorstva oz. organ, ki je pristojen za nadzorstvo nad zakonitostjo dela banke.
43.	člen
Član organa samoupravne delavske kontrole ne more biti klican na odgovornost za delo, ki ga je opravljal v tem organu.
44.	člen
Poslovodni organ je odgovoren, da zagotovi organu samoupravne delavske kontrole opravljanje administrativno-strokovnih del, ter mu omogoči vpogled v vso potrebno dokumentacijo.
45.	člen
Organ samoupravne delavske kontrole mora o svojem delu in stališčih periodično pismeno obveščati članice banke, kot sestavni del informiranja v banki, obvezno pa je dolžan na vsakem zboru banke posebej poročati o svojem delu.
4.	Odgovornost za delo v organih banke
46.	člen
Vsak delegat v organih banke je osebno odgovoren za vestno opravljanje svojih nalog.
47.	člen
Delegati v zboru banke so osebno odgovorni za svoje delo članicam, ki so jih izvolile, kot tudi vsem ostalim članicam banke.
Člani poslovnega odbora so osebno odgovorni za svoje delo zboru banke, ki jih je izvolil ter članicam banke.
48.	člen
Člani poslovnega odbora so materialno odgovorni za škodo, ki nastane z izvršitvijo sklepa, sprejetega na zboru banke na njihov predlog, če so pri dajanju predloga prikrili dejstvo ali vedoma dali neresnično obvestilo zboru banke ali članicam banke.
Določbe o materialni odgovornosti članov poslovnega odbora se nanašajo tudi na primere, ko nastane škoda z izvršitvijo sklepov, sprejetih na predlog organa banke.
49.	člen
V primeru nerednega in neaktivnega dela posameznega člana poslovnega organa, da poslovni odbor predlog zboru banke za zamenjavo takega člana.
VI.	JAVNOST DELA IN OBVEŠČANJA
50.	člen
Delavci članic banke morajo biti stalno, pravočasno, izčrpno in na razumljiv način obveščeni o delu in poslovanju banke, njene delovne skupnosti in organov banke.
Delo organov banke je javno, razen ko gre za poslovno, vojaško ali kakšno drugo tajnost, določeno z zakonom.
Pri obravnavanju zadev, ki predstavljajo poslovno, vojaško ali kakšno drugo tajnost, določeno z zakonom, določi predsednik pristojnega organa, da se v tem primeru izključi navzočnost javnosti.	^|en
Obveščenost delavcev zagotavljajo naslednje oblike informiranja:
objavljanje podatkov, poročil, sklepov, elaboratov, samouupravnih splošnih aktov, analiz itd. v internem glasilu,
—	posredovanje dokumentov (zapisnikov ipd), članicam banke,
—	dajanje poročil, podatkov in obrazložitev na zborih delavcev,
—	seznanjanje delegatov v zboru banke s tekočo in aktualno problematiko.
52.	člen
Delavci in organi, ki so po zakonu in samoupravnem splošnem aktu odgovorni in zadolženi za informiranje morajo poskrbeti, da so informacije dostopne v roku 7 dni od dogodka, na katerega se informacija nanaša, v kolikor zaradi tehničnih in drugih objektivnih razlogov ni potreben daljši rok.
53.	člen
Za kršitev dolžnosti javnosti dela in obveščanja so delegati organov banke osebno odgovorni članicam banke, ki so jih izvolile, poslrivodni organ pa zboru banke in delovni skupnosti. Če bi bil zaradi opustitve javnosti dela ali obveščanja ali zavestnega dajanja neresničnega obvestila sprejet sklep s škodljivo vsebino, je odgovoren poslovodni organ v skladu z zakonom tudi materialno.
Vil. POSLOVNA TAJNOST
54.	člen
Za poslovno tajnost se štejejo listine in podatki, ki jih zaradi njihove narave in pomena ter nemotenega poslovanja banke ni dovoljeno sporočati, posredovati ali dati na vpogled nepooblaščenim osebam, razen na način predpisan z zakonom.
55.	člen
Za poslovno tajnost banke se štejejo:
—	pogoji zadolževanja banke,
—	posli, ki se opravljajo za potrebe Jugoslovanske ljudske armade, vseljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	posli, ki so posebnega družbeno-ekonomskega pomena,
—	podatki in dokumenti, ki rabijo za udeležbo na licitacijah in se predložijo banki v namen zagotovitve jamstva ali drugih oblik garancij za svoje članice,
—	drugi podatki ter dokumenti, ki se določijo kot poslovna tajnost s splošnim aktom na področju ugotavljanja in zaščite poslovne tajnosti in s posebnimi sklepi zbora ter poslovnega odbora banke.
Poslovna tajnost v banki so tudi vse zadeve, ki so poslovna tajnost po splošnih veljavnih predpisih.
56.	člen
Ne morejo se proglasiti za poslovno tajnost podatki, ki se nanašajo na poslovanje banke in podatki, ki bi bili v nasprotju z načeli javnosti dela, kakor tudi podatki, ki so pomembni za uredničevanje medsebojnih razmerij banke in njenih članic s finančnimi in drugimi organizacijami.
57.	člen
Poslovno tajnost so dolžni čuvati vsi delavci delovne skupnosti banke, zunanji sodelavci banke, kakor tudi člani organov banke. Dolžnost varovanja poslovne tajnosti velja za novinarje in druge osebe, ki prisostvujejo sejam organov banke.
58.	člen
Vsak član delovne skupnosti banke je dolžan varovati poslovno tajnost, s katero se je seznanil v teku ali izven dela, neglede na to, ali je njegovo delovno razmerje prenehalo ali ne.
Obveznost glede varovanja poslovne tajnosti velja po izteku mandata tudi za člane organa upravljanja in drugih organov banke.
59.	člen
Dokumente in podatke, ki so poslovna tajnost, lahko sporočajo drugim osebam le poslovodni organ banke in osebe, ki jih za to pooblasti poslovodni organ.
Vlil. LJUDSKA OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA
60.	člen
Banka je aktivna udeleženka priprav za ljudsko obrambo in utrjevanje družbene samozaščite.
S srednjeročnim planom in letnimi načrti za njegovo uresničevanje se podrobneje opredeljujejo funkcije banke za krepitev obrambnih priprav in družbene samozaščte.
61.	člen
Samoupravni organi delovne skupnosti sprejemajo splošne akte in sklepe, s katerimi se ureja sistem ljudske obrambe in družbene samozaščite v banki. Za vodenje strokovnih priprav za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in samozaščite se ustanovi odbor za ljudsko obrambo in samozaščito.
62.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima zlasti naslednje naloge:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt banke,
—	sprejema smernice za izdelavo obrambnih načrtov v delovni skupnosti banke,
—	usklajuje obrambne priprave banke z drugimi nosilci obrambnih priprav,
—	skrbi za zagotovitev enotnih varnostnih in zaščitnih ukrepov za ljudsko obrambo in delo delovne skupnosti po načelih družbene samozaščite, predvsem pa za varstvo premoženja in pridobitev samoupravne socialistične družbe,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti banke.
63.	člen
Sredstva za uresničevanje programov ljudske obrambe in družbene samozaščite zagotavljajo članice banke iz prihodkov banke.
Poslovni odbor banke sprejme pravilnik o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, ki podrobno ureja vsebino, način ter pristojnosti odbora za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito pri opravljanju nalog s tega področja ter opredeljuje naloge vseh članic in delavcev delovne skupnosti kot celote.
IX.	ZASTOPANJE, PREDSTAVLJANJE IN PODPISOVANJE BANKE
64.	člen
Banko in njeno delovno skupnost zastopa, predstavlja in zanjo podpisuje poslovodni organ oz. v primeru njegove odsotnosti delavec banke, ki ga on za to pooblasti.
65.	člen
V postopku pred sodiščem in drugimi organi zastopajo in podpisujejo banko poslovodni organ banke ter drugi delavci delovne skupnosti ali osebe, ki niso člani delovne skupnosti, če jih za to pooblasti poslovodni organ.
Pooblastilo se lahko glasi za opravljanje določenih zadev (specialno pooblastilo! ali za opravljanje določenih vrst zadev (g eneralno pooblastilo).
66.	člen
Za zastopanje v primeru, ko je potrebno posebno poboblastilo organov banke, daje takšno pooblastilo v zadevah iz pristojnosti banke poslovni odbor banke in ga podpiše predsednik poslovnega odbora, v zadevah iz pristojnosti delovne skupnosti pa delavski svet delovne skupnosti in ga podpiše njegov predsedniks Tako pooblastilo velja le za posamičen primer.
67.	člen
Za zastopanje in podpisovanje banke v zadevah upravljanja, organizacije, administracije in drugih zadev banke lahko pooblasti poslovodni organ banke druge delavce banke.
68.	člen
Poslovodni organ predpiše poslovnik, s katerim se v skladu s tem statutom natančneje določi način podpisovanja banke.
X.	SPLOŠNI SAMOUPRAVNI AKTI BANKE
69.	člen
Družbenoekonomska in druga samoupravna razmerja v banki se urejajo s samoupravnimi sporazumi in statutom, pravilniki in drugimi splošnimi samoupravnimi akti in to s:
—	samoupravnim sporazumom o ustanovitvi banke,
—	statutom,
—	samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med banko in delovno skupnostjo,
—	samoupravnim sporazumom o temeljih srednjeročnega plana, ki je sestavni del samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana SOZD ISKRA, in drugimi akti poslovne politike,
—	pravilnikom o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti,
—	pravilnikom o samoupravni delavski kontroli,
—	pravilnikom o poslovni tajnosti,
—	jaoslovniki.
Banka ima lahko tudi druge samoupravne splošne akte, s katerimi se natančneje ureja poslovanje in organiziranost banke.
70.	člen
Postojaek za način sprejemanja, spreminjanja in dopolnjevanja Samoupravnih splošnih aktov banke je določen z Zakonom in s tem statutom.
71.	člen
Pobudo za sprejem, spremembo ali dopolnitev samoupravnega splošnega akta, lahko dajejo članice banke na zboru banke, poslovni odbor banke in poslovodni organ banke.
72.	člen
Predlagatelj posreduje pismeno pobudo poslovnemu odboru banke. Poslovni odbor prouči pobudo in jo skupaj s svojim mnenjem posreduje zboru banke v oceno.
Če zbor banke pobudo sprejme, pripravi poslovni odbor predlog samoupravnega splošnega akta, oz. njegove spremembe ali dopolnitve in ga posreduje v razpravo vsem članicam banke, kadar gre za temeljne akte, kadar gre za splošne akte, pa oragnom banke. Javna razprava mora trajati najmanj 30 dni.
Če zbor banke pobude ne sprejme, mora podati predlagatelju pismeno obrazložitev, zakaj pobude ni sprejel.
73.	člen
Po končani razpravi sestavi poslovni odbor dokončen predlog samoupravnega splošnega akta in ga glede na področje, ki ga akt ureja, predloži v sprejem pristojnemu organu ali neposredno delavcem članic banke.
74.	člen
Samoupravni splošni akti se potem, ko so sprejeti, objavijo na enega od načinov, določenih v poglavju o obveščanju.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
75.	člen
Vsi samoupravni splošni akti banke morajo biti sprejeti v roku enega leta od sprejetja statuta, če zakonski predpisi in drugi akti ne določajo drugače.
76.	člens,
Statut je sprejet, ko ga po prejšnjem soglasju članic sprejme zbor banke in začne veljati 8 dni po objavi v glasilu ISKRA.
Ljubljana,
Predsednik zbora banke ISKRE
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
tozd tovarna elektromotorjev Železniki
Nov montažni trak — dvig
produktivnosti,
boljši delovni pogoji
—7—:— ------------------------------a
Značilnosti montažnih tekočih trakov v Železnikih se veijetno ne razlikujejo dosti od podobnih drugje. Kratke delovne operacije — od 25 do 50 sekund — ozka povezanost vseh delavcev, ki na njem delajo, moreča monotonija, prisila delovnega tempa, ki ga narekuje hitrost traku, t ekoči trak, na katerem poteka sestavljanje sesalnih enot za aparate, ki jih izdelujejo v Železnikih, je bil zaradi vrste svojih precej neugodnih lastnosti pa tudi zaradi perspektivnosti izdelka, za tehnologe spodbuda k snovanju drugačnega načina dela.
^— _________________________________y
Snovanje drugačnega načina mon-aze v sedanjem obdobju pravzaprav J11 naključno. Pisali smo že, da bodo v eJ TOZD že prihodnje leto pričeli z ^lom v novih delovnih prostorih, ki j111 že pospešeno gradijo. Delo tehno-°gov pa je časovno usklajeno prav s o željo — v nove prostore z drugač-nuri montažnim trakom.
Nekaj značilnosti sedanjega mon-ažnega traku za sesalne enote smo “menili že v začetku. Vsaka delavka, 1“ dela ob njem, opravlja zelo kratke “elovne operacije, ki trajajo med 25 in U sekundami. Vse sestavne kose, ki P“ traku prispejo do nje, mora presta-Vlt* na delovno mizo, nameščeno P“ e8 traku, opraviti potrebno delo in 'zdelek vrniti na trak. To se ponavlja i vsaki postaji — kolikor ljudi pač pri . raku dela. Ni potrebno posebej Poudarjati, da je to precej zamudno .el°, prisotne so precejšnje izgube “asa zaradi nekoristnega prelaganja Kosov. Pomembno pa je še, da izdelek na koncu traku ni več tako lahek kot na začetku — izgotovljena sesalna | enota namreč tehta že kar 3 kilo-Srame. To prestavljati minuto za
(	T—------\
NAŠI IZDELKI
minuto pa seveda ni najlažje delo, ki mu kmalu sledi utrujenost.
Seveda pa se spisek nezaželenih značilnosti sedanjega tekočega traku tukaj še ne zaključi. Razširjanje proizvodnega obsega je pri tako organiziranem montažnem poteku precej otežkočeno. Vse delovne operacije so za določeno število ljudi natančno določene. Vse skupaj se močno zakomplicira, če se, npr., desetim delavkam pridruži enajsta. V tem primeru se spremenijo prav vse operacije, zato pa je seveda potrebno vnovično pri-učevanje, pride do začetnih zastojev — eden pač vpliva na vse. Podobno se zgodi, če kdo na traku manjka — pa naj bo to za minuto ali pa če gre za celodnevno odsotnost. Najmanjši nesestavljen del povleče za seboj porušitev tempa na celotnem traku.
Pa še nekaj je — avtomatizirati montažni proces pri taki organizaciji dela praktično ni mogoče.
Vse navedene ugotovitve so botrovale spoznanju, da bi se tu lahko nekaj ukrenilo. Pomembno je tehnologe stimuliral tudi podatek, da je razmerje časa, pohebnega za izdelavo polizdelkov v primerjavi s časom, potrebnim za montažo do končnega izdelka, 4 proti 1. To pa že samo po sebi govori, da je prav v montaži še precej rezerve, ki bi jo bilo moč izkoristiti.
nega časa nima enake storilnosti — sedanji tekoči trak pa prilagajanja temu spoznanju ni omogočal. Končni rezultat pa bo pomenil tudi precejšen dvig produktivnosti. Že groba primerjava med sedanjim in bodočim postopkom govori v prid bodočega: po sedanjem načinu dela je za izdelavo 100 kosov potrebno v poprečju 11,9 ur dela, pri novem postopku bo za to dovolj 7,5 ur. Z drugimi besedami povedano izdela po sedanjem postopku 14 delavk v eni izmeni 900 kosov, po novem postopku pa bo 15 delavk v eni izmeni lahko izdelalo kar 1500 kosov. Prednosti so torej na dlani.
Edina slaba lastnost novega montažnega traku je v večjih investicijah, potrebnih za opremljenost posameznih delovnih mest. Zahtevnejše pa bo seveda tudi delo vsakega delavca, zato bo potrebno drugačno priučevanje. To verjetno ne bo ovira, kajti zaradi večje sestavljenosti dela bo moč - v povezavi z dvigom produktivnosti in doseženega dohodka moč pričakovati tudi večji osebni dohodek.
Bodoči montažni trak bo zgrajen modulno, to pa pomeni, da ga bo lahko sestavljati in širiti po potrebi, ne da bi to oviralo delavce, ki na njem delajo. Taka izvedba bo omogočala tudi postopno avtomatizacijo procesa, zelo pomembno pa je tudi, da npr., sprememba operacij na enem delu traku sploh ne bo vplivala na ostale delavce oz. njihovo delo. Delo bo tudi precej lažje, saj ne bo več potrebno dvigovanje in prenašanje tudi nekaj kilogramov težkih kosov, možne bodo krajše odsotnosti ne da bi vplivale na izpolnjevanje norme, odvisno od razpoloženja delavke pa bo možno dosegati tudi večje število kosov v izmeni.
V tovarni pričakujejo, da bodo po novem načinu lahko pričeli z montažo že v začetku prihodnjega leta v novih delovnih prostorih, investicija pa naj bi se po predvidevanjih amortizirala v manj kot enem letu.
Za konec pa samo še ilustrativen podatek, kako se skrajšuje za montažo potrebni delež delovnega časa — v začetku proizvodnje je bilo potrebno za montažo 100 kosov sesalnih enot vložiti 15 ur dela, sedaj 11,9, v prihodnjem letu pa bo zadoščalo 7,5 ur.
Magnet. Kdo ga ne pozna? Najbrž pa malokdo ve, da v Iskri proizvajamo množico vseh mogočih magnetov za kaj različne namene. Imamo tudi edino tovarno v Jugoslaviji, ki se ukvarja izključno s proizvodnjo magnetov.

Kaj je pravzaprav magnet? Po domače bi rekli, da je to „telo, okrog katerega deluje magnetno Polje." In zakaj ga rabimo? Uporab-Ijajo ga v mehaniki, elektrotehniki, elektroniki in drugod. V mehaniki služi pritegovanju, v elektrome-haniki služi za koriščenje medseboj-oega delovanja električnega toka in magnetnega delovanja. V elektroniki pa magneti opravljajo mnogo bolj zapletene in zahtevne funkcije, tja do magnetnega spomina.
Sliko smo posneli v Iskri — TOZD Magneti v Stegnah. Na tabli so različni magneti za uporabo v Števcih za merjenje električne energije. v števcu, oz. brzinomerih v Vfičku in drugod.	FY
Način, ki je na papirju domala že gotov, je rezultat domačih strokovnja-kovt ki so jim delno pomagali strokovnjaki iz ljubljanske Fakultete za strojništvo. Temelji na odpravi vseh nezaželenih lastnosti sedanjega montažnega traku, v praksi pa bo pripomogel tudi k precejšnjemu dvigu produktivnosti.
Osnovna značilnost novega montažnega traku je, da se več delovnih operacij združi v celovitejši delovni postopek. Po dve delavki naj bi v bodoče za svoje delo pri posameznem izdelku porabili od 2 do 3 minute. Izdelek ne bo več potrebno prestavljati iz traku na delovno mizo, vsi soudeleženi pri montažnem procesu pa bodo med seboj popolnoma neodvisni. Odpravljena bo tudi hitrost traku, ki je do sedaj narekovala tempo dela — novi način omogoča prilagajanje hitrosti dela trenutnemu razpoloženju delavke ob traku. Znano je namreč, da delavec od začetka do konca delov-
Stane Fleischman
Komisija za delovna razmerja razglaša prosta dela in naloge
1. VODJA ODDELKA FINANČNE ORERATIVE
Pogoji:
Višja šola ekonomske stroke in tri leta delovnih izkušenj.
Delo za nedoločen čas, poskusna doba tri mesece.
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov:	ISKRA
TOZD Tovarna radijskih sprejemnikov Sežana, Partizanska 82, v 15 dneh od dneva objave pri Skupnosti za zaposlovanje v Sežani. Priporočena oddaja na pošti se smatra kot direktna oddaja v TOZD.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku roka za vložene prijave.
r
"'■'N
LETOVANJE V NOVIGRADU - PINETI
Vse upokojene člane delovnega kolektiva Iskre Elektromehanike — zlasti člane ZZB obveščamo, da lahko koristijo možnost pred- in posezonskega letovanja v naših počitniških hišicah v Pineti pri Novigradu.
Predsezona:	Cenik letovanja
I.	6. do 11.6.	odrasli 190 din
II.	6. do 21. 6.	otroci (3 do 7 let) 135 din
otroci (1 do 3 let) samo ležišče 45 din, polovična Posezona:	hrana 90 din
30. 8. do 9. 9.	odrasli 180 din
9. 9. do 19. 9.	otroci (3 do 7 let) 120 din
otroci (1 do 3 let) samo ležišče 30 din, polovična hrana 90 din
Prijave sprejema sindikat Iskre Elektromehanike od 5. 5. do 9. 5. 1980. Počitniška taksa ni vračunana. Plača jo koristnik sam v pisarni počitniškega doma v Pineti.
1
Ta mesec se bo upokojila Ana Kovač, ki je delala v mokronoških Elektrolitih ravno 20 let. „Manjkala mi bo družba sodelavcev, razumeli smo se in v tovarni sem našla drugi dom," mi je rekla Ana. ..Dolgčas pa mi tudi v ,,penzionu" ne bo. Zelo rada imam vrt, kolegici pa večkrat pomagam v vinogradu. Tako nekako bo, kot poje pesem: Vsak kmetič 'ma svoje veselje!" »
V tovarni pa so mi povedali, da je bila Ana bolj bolehna, vseh 20 let pa ni imela niti enega dne ..bolniške". Življenje pa ni imela najlažje. Med vojno je izgubila očeta in kot najstarejša hči je pomagala materi preživeti družino. Pot jo je vodila preko opekarne v Prelesju do Iskre v Mokronogu. Danes, ko toliko govorimo o stabilizaciji, je prav, da zapišemo, kar je rekla Ana o delu: ..Najbolj srečna sem bila v tovarni, kadar sem vedela, da je dovolj dela in da ni ..nagajalo". Mislim, da nam je Ana prav v tem lahko zgled.
KF
J
DELOVNA ORGANIZACIJA ELEKTROZVEZE
T0ZDAIN ZE VGRAJUJE računalnik Iskra Data 1618
v svoje naprave
Uporaba računalnikov postaja vse bolj vsestranska tudi pri nas. Kot domač primer naj omenimo nujnost vgrajevanja računalnika v vrhunske naprave, ki jih razvijajo in proizvajajo v temeljni organizacij AIN, o čemer nam je spregovoril vodja RR-enote dipl. ing. Dimitrij Trpin:
„Naše delo se začne, ko skupaj z naročnikom postavljamo izhodne koncepte in se nato nadaljuje v razvojnem delu, izdelovanju prototipov ter vse tja do serijske proizvodnje. Naloge, ki jih opravljajo naše RR-skupine pa so pretežno vojaškega ter delno civilnega programa in to samostojne, oz. v sodelovanju z ostalimi TOZD.
Specifičnost našega razvoja in proizvodnje je v visokozahtevni strojni in ostali tehnologiji, prav tako pa v uporabi procesne in računalniške tehnike. V ta namen imamo svojo tehnološko skupino ter ročno in strojno delavnico v proizvodni enoti, v razvoju pa skupino za aparaturno opremo, ki skrbi za uvajanje računalniških dejavnosti v našem TOZD.
Računalnik uporabljamo pri nas v dva namena:
— za procesiranje, obdelavo in prikazovanje številnih podatkov in informacij, dobljenih iz predhodno obdelanih podatkov v zahtevnih napravah ter za hitrejši in boljši razvoj (za teoretične izračune in procesiranje meritev).
Glede na to, da upošteva računalnik pri registriranju lastnosti antenskega sistema vsa prisotna odstopanja in jih v nadaljnji uporabi znotraj kompleksnega sistema korigira, je
Dimitrij Trpin.
možno izredno zahtevno strojno ob-, delavo in druge tehnološke postopke nadomestiti z vse večjo uporabo računalnikov.
Posebno pomembno za nas je, da se lahko že poslužimo računalnika domače proizvodnje. S tem so nam prihranjeni problemi, ki so vezani na uvoz, še pomembnejše za nas pa je, da so nam tako odprte ugodne možnosti sodelovanja pri oblikovanju koncepcij teh računalnikov. )
To slednje je za nas še zlasti pomembno, kajti za vgradnjo v naše naprave je potrebno zaradi specifičnosti zahtev dostikrat dodatno kaj spremeniti ali vgraditi — posebne soft-ware in hard-ware.“
Boris Čerin
Mgr.Tomiskv Žbontar pripravlja računalnik za "gadnjo.
V prejšni, 13. številki tednika Iskra smo objavili sestavek o TOZD TEI delovne organizacije Elektrozveze v Horjulu. Žal nam zadnjič zaradi pomanjkanja prostora ni bilo mogoče objaviti tudi obeh slik in ju objavljamo danes.
Laboratorijski ph-meterMA 5704 (spredaj) in milivolt meter MA 3013 (zgoraj).
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
KS ZSMS DO ŠIROKA POTROŠNJA
Pregled dela v preteklem obdobju
Ocena in pregled dela KS ZSMS Široke potrošnje sega vse do leta 1974, ko je ta organizacija pričela z delovanjem. Za to obdobje je značilno predvsem nihanje v aktivnosti članov, ocena članov KS pa je, daje bilo prav po tej plati preteklo leto najbolj zadovoljivo. To je razvidno že iz rednega sestajanja koordinacijskega sveta pa tudi iz pregleda akcij mladinske organizacije.
V obdobju, ki ga poročilo zajema, je že ob sestajanju članov KS prisotna kritika, da se članstvo ni sestajalo v kompletnem sestavu, saj je bilo v poprečju na sejah prisotnih le dobra polovica vseh delegatov. Vzrokov za to je več, med drugim pa je to stanje tudi odraz dela mladinske organizacije v okolju, iz katerega se člani sestankov na ravni DO redno udeležujejo. Sodelovanje pri delu KS ZSMSS pa je seveda odvisno tudi od sodelovanja mladine z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami prav tako pa od gospodarske uspešnosti TOZD.
Vsebina dela KS je še vedno precej odmaknjena od željenih rezultatov, ki naj bi izhajali iz dela in prizadevanj mladih. Osrednje teme vseh akcijskih prizadevanj so še vedno pogosto preblizu dejavnostim obrobnega pomena. Napak bi bilo trditi, da različne „družabne“ akcije niso pomembne za oživljanje dela, navezovanje novih poznanstev, spoznavanja DO itd., vendar pa ne smejo ostati v ospredju dela.
Sanacija se je v Idriji pričela zadnje dni februarja leta 1978. V tem letu so bili postavljeni predvsem temelji novemu poslovanju, rezultatov, ki bi izstopali že takrat pa seveda ni bilo moč doseči. Drugo leto, preteklo torej, pa je bilo že bistveno bolj uspešno. Nekateri uspehi so celo boljši od planiranih - zlasti dohodek in njegov ostanek. Od ostalih problemov, ki bi jih morala sanacijska komisija premagati pa ostaja nerešen le en problem — proizvodnja. Vendar pa tudi to področje po skupni oceni ne more ostati breme več kot pol leta.
TOZD je lani proizvedla le za 3 % več kot v letu poprej pa tudi proizvodni plan je bil tako izpolnjen le 86 %. Ta proizvodnja je bila dosežena s 368 delavci, kar je 2 % manj kot v letu poprej in celo 4,4 % manj od števila, ki ga je predvideval letni plan. Pravilnejša primerjava bi bila torej v obliki proizvodnje na delavca. Vrednost te proizvodnje je bila v primerjavi z letom 1978 lani 4,5 % višja. Dosežek je slabši od načrtovanega, osnovni vzrok za to pa so pogosti zastoji v proizvodnji zaradi nerednih dobav polizdelkov glavnega dobavitelja.
Lani je bil položaj že nekoliko boljši, zlasti zato, ker so bile dobave kvalitetnejše, obnovljen pa je bil tudi del proizvodnih zmogljivosti. Zaostanek na tem področju bodo v Idriji poskušali nadoknaditi v letošnjem letu. S 4 % povečanjem števila delavcev načrtujejo kar 28% povečanje obsega proizvodnje. Dosežki poslovanja nekoliko zaostajajo za planiranimi tudi na področju kvalitete proizvodnje. Izmet je namreč še vedno višji od načrtovanega.
Produktivnost v preteklem letu je večja v primerjavi z letom poprej kar za 7,5 %. Hkrati pa se je lani povečala fluktuacija na 14%, 1 % več kot v letu 1978. Vzrok za to niso nizki osebni dohodki, temveč dejstvo, daje v okolici že začelo primanjkovati delovne sile pa so nekatere delovne organizacije pričele pridobivati delovno silo s preplačevanjem. Prav to, ickakšne vrste tekmovanje pa je povečalo pritisk tudi na Iskrino temeljno organizacijo, ki je nekoliko preveč dvignila osebne dohodke zaposlenih.
Mladina je še vedno odmaknjena od spremljanja rezultatov gospodarjenja, zanimanje za poslovanje Delovne organizacije je še vedno premajhno, zanemarja se področje planiranja, samoupravnega sporazumevanja, razvojne usmeritve itd. Verjetno je eden od vzrokov za to prenizka raven znanja, ki bi bilo podlaga za odločanje ali razpravljanje o teh temah.
Ob analizi dela mladine v preteklem obdobju je kritično tudi vprašanje povezovanja mladine s sindikatom. Takšno sodelovanje bi bilo potrebno zlasti pri organiziranju in planiranju akcij, ki so tako ali drugače skupnega pomena.
Precejšnjo „zaslugo“, da delo mladine ni bilo tako uspešno, kot bi lahko bilo, ima tudi pretok informacij znotraj Delovne organizacije. Iz posameznih 00 ZSMS vesti le poredko prihajajo, posledica pa je, da je tudi komisija za informiranje neuspešna.
Sodelovanje z mladino na ravni SOZD Iskra je bilo v okviru dogovorjenih akcij, tako da se lahko oceni kot precej uspešno. .Žal pa to ne velja za stike z občins > konferenco ZSMS občine Škofja Loka. Tesnejših povezav namreč praktično ni bilo.
Vse te ugotovitve so lahko Je temelj za delo vnaprej. Mladi v Široki potrošnji so sprejeli med drugim programom dela, ki zajema odpravljanje vseh teh slabosti in še vrsto novih akcij. Izkušnje so na dlani — pričeti je torej treba z delom!	sp
Prodaja izdelkov idrijske tovarne je lani potekala uspešno, vendar pa se na tržišču že pričenja pojavljati konkurenca. TOZD je lani občutno skrčila prodajo na domačem tržišču in pričela vse več prodajati na tuja tržišča. Izvoz so lani povečali kar za 19 % tako, da je vrednost izvoza v celotni prodaji predstavljala že kar 25 % — to pa je močno nad Iskrinim poprečjem. Izvoz gre v celoti na konvertibilno področje. Izredno ugodno pa ima temeljna organizacija tudi razmerje uvoza in izvoza. Izvoz je namreč bistveno večji od uvoza, na 100 izvoženih dolarjev je namreč le 31 dolarjev uvoza.
Vrednost osnovnih sredstev se je lani povečala za 71 %, v obeh letih sanacije pa se je vrednost tovarne celo podvojila.
Pomemben dosežek so v Idriji zabeležili tudi pri zniževanju stroškov proizvodnje, to pa je tudi eden od glavnih dosežkov sanacije. Prav zaradi tega se je bistveno povečal tudi dohodek — kar za 44 %. Rezultat pa je žal nekoliko slabši zaradi nesorazmernega dvigovanja osebnih dohodkov. Takšno je stališče sanacijske komisije, v tovarni pa kljub temu menijo, da je bilo nujno povišati dohodek na takšno raven, ki zagotavlja potrebno socialno varnost zaposlenih. V preteklih letih so bili osebni dohodki zaposlenih v Idriji skoraj na robu zajamčenih in prav pri dnu vseh lestvic, tudi Iskrine.
Poleg naštetih sprememb je sanacija pomenila še druge posege. Največ je bilo vsekakor storjenega na finančno-ekonomskem področju, zadovoljivo pa so opravljene tudi naloge na kadrovskem in disciplinskem področju. Precej izboljšano je stanje pri dobavah, vendar pa se zopet pojavljajo nekatera nesoglasja, zlasti okrog delitve programa.
t
Na kratko smo našteli vse rezultate, ki jih je s sodelovanjem zaposlenih v tovarni dosegla sanacijska komisija. Seveda pa je pred delavci v idrijski temeljni organizaciji še vrsta zelo težkih nalog, ki so toliko bolj zahtevne zaradi bližajoče se otvoritve novega obrata kompresorskih motorjev.
SF
TOZD SPREJEMNIKI, SEŽANA
Delo ZSMS
Ob ocenjevanju dela v preteklem mandatnem obdobju (1978—1980) so člani 00 ZSMS v sežanski Tovarni sprejemnikov ugotovili, da bi na vseh področjih lahko storili bistveno več.
Teža dela mladinske organizacije je bila zlasti na širjenju članstva te organizacije. Ocena uspešnosti teh prizadevanj pa je kaj slaba — aktivni člani so naleteli na nezainteresiranost večjega dela mladih v TOZD tako, da je bilo uspešno delo mladih prav zaradi tega resno ovirano. Skupno združuje v TOZD delo kar 170 mlajših od 27 let, aktivnih pri tem pa je le desetina. Novo vodstvo, ki so ga izbrali pred kratkim na volilni konferenci, ima torej pred seboj jasno nalogo — delež aktivnih čimprej dvigniti.
Na letni konferenci, ob pregledu dela, so člani mladinske organizacije ugotovili, da je med njimi tudi premalo članov ZK, ki bi morali biti središče vseh aktivnosti. To zlasti velja za področje idejno političnega dela, uveljavljanje samoupravnih odnosov in pridobivanje novih .kandidatov za sprejem v Zvezo komunistov.
. V preteklem mandatnem obdobju so imeli mladinci sežanske TOZD 9 rednih sej. Razpravljali so po večini o vseh problemih, ki so bili v njihovem delovnem okolju prisotni. Obravnavah so kandidate za individualni poslovodni organ, predkongresno gradivo, gospodarsko usmeritev TOZD. Pregledali so tudi program dela občinske konference ZSMS in spregovorili o organiziranosti ZSMS v sežanski občini, vključevali pa so se tudi v sprejemanje samoupravnih aktov.
Delo v bodečem obdobju ima pravzaprav jasen temelj. V prvi vrsti bo potrebno uresničiti vse tiste naloge, ki so jih načrtovali v preteklem obdobju, a jih niso uresničili. Poleg tega so se odločili, da bodo posebno pozornost posvetili razvijanju dohodkovnih odnosov, dviganju produktivnosti in izobraževanju ob delu. Zlasti zadnje področje je še kako pomembno, saj je v TOZD še vedno precej mladih delavcev, ki nimajo dokončane osnovne šole. ali strokovno izpopolnitve za svoja dela in naloge. Pomembno področje dela sežanske mladine bo tudi reševanje stanovanjske problematike mladih. V TOZD je vrsta mladih delavcev, ki nimajo zadovoljivo rešenega stanovanjskega vprašanja.
Več pozornosti bodo mladi iz se: žanske TOZD posvetih tudi boljšemu, izčrpnejšemu obveščanju o dogajanjih znotraj TOZD. saj si od razvitejšega pretoka informacij obetajo lažje sodelovanje in vključevanje v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
Naštete naloge seveda niso vse, ki jih načrtujejo. Preden pa steče pogovor o opravljanju nalog, ki sodijo v okvir akcijskega načrta, je seveda potrebno članstvo aktivizirati. Mladim, kot je razvidno iz poročila o delu v preteklem obdobju, to ne uspeva kdove kako. Mogoče bi bil zdaj čas. da pristopijo na pomoč člani 00 ZK in sindikata?	cr.
IZ ..ELEKTROMOTORJA"
Zanimivosti
Iz glasila TOZD Tovarna elektromotorjev iz Železnikov povzemamo nekaj prispevkov:
Avtor zapisa, Lojze Megušar, pojasnjuje vsebino zvezne in-republiške resolucije o izvajanju družbenega plana v letu 1980 ter iz resolucij izhajajoči družbeni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, ki so ga podpisali Izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Služba družbenega knjigovodstva SR Slovenije.
V zvezi s tem avtor navaja zaključke delavcev Tovarne elektromotorjev o njihovi poti v stabilizacijska prizadevanja. Vse usmeritve iz resolucije je potrebno vgraditi v gospodarski plan za letošnje leto. Povečanje osebnih dohodkov bo neposredno povezano s povečanjem produktivnosti, povečanjem izvoza in zniževanjem stroškov. Navaja zaključek, da bo rast dohodka odvisna predvsem od njih samih, da so ob dobrem delu lahko brez skrbi.
VEČJA PRODUKTIVNOST IN IZOBRAZBA
Marjeta Habjan je avtorica zapisa o medsebojni povezavi izobraževanja in produktivnosti. V članku ugotavlja, da je izobraževanje v delovnih organizacijah trajen, nepretrgan proces. To velja bodisi za posameznika pa tudi za temeljno organizacijo kot celoto. V sestavku je zlasti poudarjeno, da je delavec produktivno sposoben le
TOZD MONTAŽA ELEKTROMOTORJEV, IDRIJA
Uspešni sanacijski rezultati
Sanacija v idrijski Montaži elektromotorjev je bila pred dobrimi dvemi leti zelo aktualna tema našega poročanja. Izguba, ki se je zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov nabrala, je bila namreč precejšnja celo v slovenskem merilu. To pa še ni bilo vse — takrat je celo kazalo, da je položaj brezizhoden.
Danes, po dobrih dveh letih, pa je na dlani dokaz, da le ni bilo tako slabo, da stanja ne bi bilo moč še popraviti. Kakšni so bili rezultati po zaključnem računu lanskega leta smo že poročali, v tem sestavku bomo našteli le nekaj kratkih zaključkov dela sanacijske komisije. Ekipa za reševanje stanja v Idriji je opravila obsežno in uspešno delo, vendar pa sanacija v celoti še ni končana. Tako je tudi delavski svet DO Široka potrošnja sprejel sklep, da se komisiji mandat podaljša še za eno leto. Vseeno pa je že povsem oprijemljivih nekaj zanimivih uspehov.
tedaj, če je za svoje delo ustrezno izobražen in usposobljen.
V	nadaljevanju avtorica navaja podatke o štipendistih njihove temeljne organizacije. Na poklicnih šolah imajo 18 štipendistov, na srednjih 25, na višjih 2 in na visokih 12. Skupno imajo torej 57 štipendistov, poleg tega pa se vrsta delavcev izobražuje ob delu. Vseh skupaj je kar 55, od tega na poklicnih 8, v različnih srednjih šolah 23, na višjih 19, na visokih 3,2 delavca pa se izobražujeta celo na 3. stopnji.
V	zapisu je obširneje pojasnjen tudi predlog zakona o usmerjenem izobraževanju, nekaj besed pa je namenjenih tudi pripravništvu kot obliki izobraževanja.
ODGOVORNOST IN DISCIPLINA
Vladimir Polajnar je priobčil daljši sestavek o odgovornosti in disciplini. Pojma je definiral s pomočjo človekovega odnosa do proizvajalnih sredstev in predmetov dela ter medsebojnih človeških odnosov v proizvodnem procesu.
V sestavku poudarja, da se vprašanje odgovornosti in discipline še posebej zaostri takrat, ko se iz kakršnihkoli razlogov zaostrijo pogoji gospodarjenja. Omenja trenutno gospodarsko stanje in navaja najbolj razširjene oblike kršenja odgovornosti in delovne discipline. Na prvo mesto je postavil nespoštovanje z zakonom in samo-
DO ISKRA INVEST SERVIS
upravnimi splošnimi akti določenega delovnega časa.
Druga oblika kršitev delovnih obveznosti se izraža v neopravičenih odsotnostih z dele za enega ali celo več dni. Omenja tudi nenormalno velik bolniški stalež, posebno poglavje pa je namenjeno alkoholizmu-Ugotavlja, da je alkoholizem nemalokrat razlog za kršenje delovne discipline in za neopravičene odsotnosti z dela. Poleg tega ogroža varnost pri delu, posledice prekomernega uživanja alkohola pa so tudi bistveno zmanjšanje delovnih sposobnosti.
Avtor govori tudi o pojavih netova-rištva, šikaniranja, poniževanja, opravljanja, groženj, grobosti, zasmehovanja itd-Del sestavka je namenjen nepravilni solidarnosti kot obliki neodgovornosti, zajel P3 je tudi pereče vprašanje previsokih materialnih stroškov.
VOLITVE SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Predsednik komisije za samoupravne akte Marjan Šmid govori o obdobju in nalogami pred volitvami. Poudarja vlogo sindikata in ostalih družbenopolitičnih organizacij v pripravah in izvajanju volilnega procesa ter našteva, kaj bodo pravzaprav volili. Na koncu avtor poudarja pomen funkcije delegata in opozarja, da je potrebno zamenjati predvsem neaktivne delegate in tiste, ki so ..odslužili" dve mandatni dobi zaporedoma.	ce
Konec prometnega oddelka
Stabilizacijski ukrepi so neprijetno in ponekod kar boleče zajeli večino delovnih organizacij in tudi člane delovnih skupnosti. Glede na precej lahkoten odnos do dela in sredstev, kakršnega smo lahko opazovali prej, je prišla iztreznitev res v pravem času in nujna posledica takega stanja je „zate-govanje pasu“ na vseh področjih in v vseh smereh. Močni curki denarnih sredstev, ki so doslej vedno od nekod pritekali, so se začeli hitro sušiti in marsikje priteka iz „pipice“ samo še po nekaj kapljic. Pojavlja se suša, iskanje izhodov iz nastalih zagat. Tudi tu se dogaja, da večkrat trpi tudi tisti, ki ni bil kriv; da bi moral varčevati tudi tak, ki ima klet skoro prazno. Vihar ne izbira dreves, znese se tudi nad nasadi, gredami, poruje tudi grmovje, polomi kakšno vejo, ki še ni bila suha ali gnila, imela je le to smolo, da je rasla na privatnem kraju, močneje izpostavljena njegovim sunkom, brez obrambe pred njim.
V ISE smo pred leti postavili na noge prometni oddelek z namenom, da bi služil za osebne prevoze interesentom Iskre, še prav posebno seveda delovnim organizacijam v Ljubljani in njenim službam v stolpnici. To naj bi bil domač, centraliziran prometni servis, ob katerem se ne bi bilo treba obračati na tuje za tovrstne usluge. Delali smo kar pridno, čeprav v malce težkih okoliščinah: nismo imeli svojih garaž, ne prostora za manjša popravila, niti za pranje vozov ne. Imeli smo avtomobile Fiat 132, kar bi sodili nekam v srednji razred. Po marcedesih nismo segali, čeprav bi bila z njimi amortizacijska doba precej daljša, zastav, lad ali golfov nismo nabavljali, ker v resnici ne bi bili v najlepšem skladu z ugledom firme.
Stabilizacijski ukrepi in sklepi delovnih organizacij so ostro zarezali tudi v delo prometnega oddelka. Naročil je vedno-manj in postavlja se že vprašanje, kaj naprej in kako. Do nedavnega si je res lahko že kar vsakdo naročil avto in se nekam peljal, službeno seveda. Ni se zmenil, če bi za isto pot morda lahko vzel tudi svoj avto in dobil zasluženo kilometrino. Tudi se ni spraševal, če ne bi morda bilo za njegovo delovno organizacijo deset krat ceneje, da bi se peljal z avtobusom, z vlakom, posebno v prh merih relacij, ki imajo goste prometne zveze z rednimi prometnimi linijami. Račun za vožnjo je šel pač nekam v podpis in je bil plačan, tako kot stotine drugih. Nikogar ni nič bolelo, nikoli peklilo. Avtomobili so tekli, računi so se plačevali. Obnašali smo se razsipno, čeprav nismo bili bogati. No, in sedaj vsega tega ne more biti več. Da, vsega tega ne more biti več. Da, vsega res ne, kajti vsak prevoz z avtomobilom v resnici ni bil in ni golo zapravljanje, lahkomiselno ravnanje z družbenimi sredstvi..
Še vedno bodo primeri, celo veliko jih bo prav gotovo, ko bo treba hitro leteti nekam na nujen pomenek, na neodložljiv sestanek. Če gre za kraj, ki ni tako lahko dostopen z javnimi prometnimi sredstvi, bo šlo veliko časa v izgubo in čas je tudi deflar, so nas učili že od mladih let. Do Kranja se na primer že še pride, za Gorico moraš pa že vzeti v roke vozni red in računati, kdaj se lahko odpelješ, da boš prišel pravočasno na sestanek, tudi v Semič, v Šentjernej in tudi recimo v Horjul in še kam drugam, če vzamemo za primer samo Iskrine delovne postojanke. Včasih je pa treba teči k poslov-
nemu partnerju v prav odročnem kraju in v takih primerih pokaže računica, da je iz gospodarnih in poslovnih razlogov veliko bolj smotrno, če imaš za tako pot poseben prevoz.
„Skrite rezerve" se skrivajo tudi v neštetih možnih kombinacijah. Večkrat gresta na pomenek dva človeka, morda so potrebni celo trije. V takih primerih je pa seveda veliko bolj pametno in tudi bolj gospodarno, če se vsedejo v avto, ki jih bo v najkrajšem možnem času pripeljal na na; membno mesto, ob čim manjši izgubi časa, s tem, da se strokovnjak posveti poslovnim problemom in se ne ubada s prometnimi težavami na cesti. Nezbranost za volanom je tudi često vzrok za prometne nesreče s hudimi posledicami.
Za čimbolj racionalno izkoriščanje prevoznih kapacitet in zmanjšanje stroškov, ki jih nosi uporabnik, bo potrebno nekoliko več prilagajanja in dogovarjanja v smislu uporabe vozila na isti relaciji. Saj smo se konec koncev začeli tudi mi sami med sabo, v zasebnem pogledu, dogovarjati. Liter bencina stane že toliko kot dva litra mleka, čudno, toda resnično. Potem ob torkih eden ne sme na cesto, ob četrtkih drugi ne. To vse naravnost kliče po sporazumevanju. In podobno dogovarjanje bi se moralo razviti tudi v pogledu službenih voženj. So pač mimo tisti časi, ko se je lahko vsakdo vozil sam v avtomobilu j kot paša. Če se bo odslej še s kakim | sodelavcev, lahko tudi z dvema, ne bo | njegovo udobje nič manjše, vožnja utegne biti celo prijetnejša in včasih j tudi- koristnejša, saj se bo po poti | lahko marsikaj pogovoril, izvedel kaj j prijetnega ali koristnega.
Glede na postavljene obveznosti Iskre v letu 1980 se postavlja vpra; šanje, če bomo lahko s takimi ukrepi; realizirali celotno vprašanje, če bomo lahko s takimi ukrepi realizirali celotno prodajo in nabavo na domačem iu tujem trgu. V kolikor pa mobilnost in hitra dostopnost do kupcev in naročnikov ni osnova za realizacijo planskih zadolžitev, oz. da za te potrebe uporabljajo druge oblike prevozov, se po-stavlja jasno vprašanje, ali je še potreb-1 no, da ostane dejavnost osebnih pre- -vozov v sedanjem obsegu in s sedanjo , obliko dela v okviru ISE.
Iskra Invest servis bo spričo občutnega zmanjšanja naročil za vožnje spravil nekaj avtomobilov v .Jiladil-nik", jih konserviral za nekaj tednov. Medtem se bo pokazalo, če se bodo s pomladjo razmere kaj normalizirale, če bo pokazalo sadove predlagano dogovarjanje med interesenti za prevoze v Iskrinih delovnih organizacijah, posebno v Iskra Commerce, ki je bil največji naročnik njihovih storitev.
Če pa tudi potem ne bo zanimanja za njihove prevoze, potem bo treba pač avtomobile postopno odprodati, sodelavcev v oddelku poiskati druge zaposlitve, skratka demontirati celotni prometni oddelek, čeprav je bil pred leti organiziran prav za njihove p°' trebe. Te službe bo potem konec in to bo morda trenutek, ko se bo lahko reklo: danes grofje celjski in nikoli -več! Vehko vprašanje pa je, če bo to najbolj pametno, najbolj smotrno, če je res treba kar skočiti v vodo, kadar začne deževati. To vprašanje je p0-stavljeno seveda dosedanjim uporabni; kom, kajti ISE ne more sam nositi takega bremena in celotnega rizika v sedanjem stabilizacijskem obdobju.
M. H.
IZOBRAŽEVANJE, DEJAVNOST, PROBLEMI IN USPEHI SCI
V Kranju deluje Šolski center Iskra, v okviru katerega delujeta tehniška in poklicna šola elektro in strojne smeri. Njegov oastanek sega v povojna leta, ko je delovala industrijska šola, ki jo je ustanovila tovarna Iskra z namenom, da izobražuje potrebne kadre. V začetku šestdesetih let se je na Gorenjskem javila večja potreba po tehnič-ni izobrazbi, zato je bila ustanovljena še 'ehniška šola (TŠ).
Šolski center Iskra (ŠCI) ima svoje prostore v Savski loki le malo stran od tovarne Iskra Elektromehanika. Poklicna šola 'zobražuje za poklice elektromehanik, orodjar, strugar, finomehanik, telefonist — itd..
Tehniška pa za strojni tehnik, elektrotehnik — šibki tok in elektrotehnik — jaki tpk. Predmetnik oddelkov obsega pri teoretičnem pouku poleg klasičnih predmetov še strokovne. Strojni oddelki imajo sledeče: tehnologija gradiv in obdelave, strojni elementi, orodja za množično proizvodnjo, transportne naprave, organizacija proiz-vodnje; elektro-šibki tok pa: tehnologija elektro materiala, elektronski elementi, električna vezja, ojačevalniki, telefonija in telegrafija, avtomatske in signalne naprave, električna merjenja; oddelek elektro-jaki t°k obsega: tehnologija elektromateriala, električni stroji, elektronika in avtomatika, električne napeljave, električna omrežja, elektro zveze, električne naprave in energetika ter električna merjenja. Tako vam bežen pogled na urnik pove, da je pouk težaven in zahteva zbranega in vestnega dijaka. Poleg teoretičnega pouka poteka še Praktični pouk — za oddelke tehniške 4-let-he šole pet ur tedensko, za oddelke poklicne pa 15 ur tedensko. Poleg tega učenci zaključnih — tretjih letnikov PŠ opravljajo Praktični pouk v Iskri Elektromehaniki, ker s° z njo pogodbeno vezani. Dijaki strojnega °ddelka — 4-letniki delajo 9 ur na polletje v omenjeni tovarni, da se vsaj bežno sezna-nijo z delom. Za dijake elektro smeri TŠ pa zaenkrat niso uspeli dobiti primernega dela. Elektro smer opravlja tudi vaje v laborato-tljo, izobražuje pa se v delavnicah osnovnega in drugostopenjskega programa strojne ln elektro smeri. Pogodbeno izdelujejo signalne in krmilne plošče za Iskro-Stikala Kranj v okviru izpolnjevanja praktičnega Pouka. Veliko kritik je že bilo izrečenih na račun praktičnega pouka, zastarelih učnih pačrtov, učbenikov za strokovne predmete, 'zobraževanja in prakse v zvezi z bodočim Poklicem, pa obvezne letne prakse v OZD. Na vsa ta vprašanja je bil dan odgovor, da se bo program dela oziroma učnih snovi popolnoma spremenil z uvajanjem usmerje-nega izobraževanja. To prinaša s sabo nove zahteve. Učni program se bo razširil (poleg obstoječih predmetov še biologija, umetnostna vzgoja, sodobno opreljenih učilnic, kabinetov in delavnic, bolj opremljen laboratorij ter večnamenski prostor za izvenšol-ske dejavnosti, ki so najpomembnejši dejavnik in pogoj za uspešen teoretični in Praktični pouk, kjer mora biti višji nivo osnovne izobrazbe kot doslej. ŠCI nima ugodnih pogojev za pouk telesne vzgoje in rekreacijo učencev, ker nima lastne telovadnice in športnega igrišča in za pouk telesne Vzgoje pogodbeno uporablja oddaljeno telovadnico TV D Partizana v Stražišču.
ŠCI je bil zgrajen za 250 dijakov, sedaj Pa je kar trikratna preobremenitev teh prostorov, saj je na ŠCI 27 oddelkov z 748 dijaki. Tako nastopa velika prostorska stiska, pouk pa mora potekati dvoizmensko. V kakšnem težkem položaju smo priča Podatku, da velikokrat ni proste učilnice za dejavnost krožkov, ki delujejo za ŠCI. Sedanji prostori so zato kaj slaba materialna osnova za začetek usmerjenega izobraže-yanja. V skladu z delovnim načrtom ŠCI 'zvajajo sledeče oblike šole v naravi: prvi jetniki imajo dvodnevni planinski pohod v jesenskem času, drugi letniki šestdnevno taborjenje na Stenjaku v septembru, tretji 'etniki pa petdnevno zimsko šolo v naravi v obliki smučarskega tečaja v domu Janeza Rezerja na Zelenici. Imajo tudi štiri športne dneve, ki so namenjeni pohodu po parti-

DOPISUJTE V NAŠE GLASILO
v.
J.
zanskih obeležjih, smučanju in izvedbi obrambnega dneva. Izvajajo tudi splošne in strokovne ekskurzije. Večina dijakov se vozi iz vseh krajev Gorenjske, oddaljeni, pa živijo v dijaškem domu v Kranju. Dijaki RŠ imajo pogodbeno zagotovljene štipendije in s tem zaposlitev v prihodnosti.
Osnovna samoupravna oblika je razredna skupnost, v kateri so vsi učenci. Tu se porajajo in načelno rešujejo problemi, oblikujejo predlogi, interesi in stališča. Vsaka razredna skupnost ima delegata v šolski skupnosti, kjer se kompleksno obravnavajo problemi obeh šol. Samoupravljanje se kaže v svetu šole, kjer je predstavnik dijakov, in v delavskem svetu ŠCI. Poleg vzgojnoizo-braževalnega dela se učenci vključujejo v izvenšolske dejavnosti, kot so šolsko društvo, klub OZN, marksistični krožek, obrambni krožek, literarni in novinarski krožek. Vsi so vključeni v dejavnost osnovne organizacije ZSMS Šolski center Iskra.
Vodstvo 00 ZSMS se je menjalo med šolskim letom, kar do sedaj ni bilo v navadi. Na ŠCI se premalo dijakov vključuje v interesne dejavnosti in krožke. Zaradi tega tudi dejavnost ni bila na prav visokem nivoju. Vodstvo se premalo akcijsko vključuje v življenje in delo ŠCI — bolj s papirnatim programom in premalo s konkretnim delom.
Na ŠCI je 409 štipendistov DO Iskre Elektromehanike. V lanskem letu je bil ustanovljen klub štipendistov, ki je pričel izvajati številne akcije v okviru športa in rekreacije, izobraževanj in pomoči pri študiju, kulture in strokovnega izobraževanja.
Dejavnost ŠŠD obsega delo v sekcijah: nogomet, košarka, rokomet, namizni tenis, odbojka, kros, smučanje, atletika, šah, ter kolesarjenje. Rezultati iz vseh sekcij se upoštevajo v tekmovanju za ..Najboljši športni razred." Poleg tega člani sodelujejo tudi v občinskih in medobčinskih tekmovanjih.
Marksistični krožek ima velike probleme s članstvom, kakor tudi klub OZN, ki pa se v zadnjem času pripravlja na izvedbo predavanja Velesile v svetu danes in O ne-uvršečnosti.
Najuspešnejši je obrambni krožek, ki mladince-dijake vključuje v strelsko sekcijo, foto sekcijo, sekcijo za informiranje ter klub predavateljev. Člani so sodelovali v orientacijskih pohodih, kvizih, katere sta Organizirali OK ZRVS in OK ZSMS Kranj.
V preteklem letu so za nadvse uspešno dejavnost prejeli bronasto plaketo občinske konference ZRVS. Ob dnevu JLA so pripravili razstavo o življenju pripadnikov JLA, lokalni MDA Stenjak 79, 60-letnici SKOJ-a in življenju ter delu tovariša TITA. Višek so dosegli z jubilejno izdajo glasila obrambnega krožka. Za spodbudo članom so izdali komplet treh značk OBRAMBA in ZAŠČITA-SLO. Tako imajo na ŠCI 91 prostovoljcev v TO in 152 naročnikov na revijo Naša obramba.
Literarni krožek skrbi za izvedbo proslav in prireditev. Ob slovenskem kulturnem prazniku so pripravili recital Cankarjevih del, s katerim so se predstavili učencem in učiteljem, staršem ter obe;.em sodelovali na občinski reviji Naša beseda '80.
Na ŠCI deluje novinarski krožek samo v okviru uredniškega odbora šolskega glasila. Možnosti za informativni medij — šolski radio kljub mogočni sosednji ISKRI zaenkrat še niso uresničljive zaradi pomanjkanja osnovnih materialnih pogojev — ozvočenja. Šolsko glasilo PLUS—MINUS je ..kritično oko šole" in ogledalo dogajanja na njej. V njem sodelujejo dijaki z najrazličnejšimi prispevki z vseh področij življenja in dela.
Vključili so se v tekmovanje RK ZSMS za najboljše srednješolsko glasilo. Poleg ju-bilejskega glasila OK so izdali prvo številko Plus minusa ob koncu preteklega leta, druga številka je izšla ob slovenskem kulturnem prazniku, tretja pa bo izšla ob prazniku dela. Ob dnevu mladosti bo izšla tudi druga številka glasila obrambnega krožka. Torej pestro na informativnem področju.
—th
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
AVGUSTA JERKIČA
iz Stražišča
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Števci za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Vsem se še enkrat iskreno zahvaljujem
sin Mirko Jerkič z družino.
Po uspešni predstavitvi v letu 1977 se nam v času od 31. 3. do 19. 4. že drugič predstavlja gorenjska likovna skupina z blizu 30 razstavljalci, ki zastopajo različne smeri in tehnike. Razstavljenih je 47 del. Doslej so ti likovni samorastniki iz vse Gorenjske razstavljali že v vseh gorenjskih občinah, razen v tržiški, p bližnji prihodnosti pa bo razstava odprta v poslovni stavbi Iskre v Ljubljani.
Še o domačih delih pri založbi Lipa
Tako rekoč hišni pisatelj založbe Lipa je Pavle Zidar, ki bo letos pri njej izdal roman ..Odklenjeni -človek"., Delo je pisano v značilnem pisateljevem slogu ostrih prehodov in bliskovitih osvetlitev. Tokrat ne gre v romanu za neposreden spopad pisateljevih nazorov z družbenimi institucijami in dogovori (birokracija, oblast, šola, religija, zatiranje malega človeka), temveč je dogajanje preneseno na raven globljega stika ali ne-stika med ljudmi v kriznih trenutkih njihovega življenja, v trenutkih, ko se hočejo ali morajo srečati s svojo končnostjo.
V noč, ki duši vse prostore, zazvoni telefon. Profesor Vasja seže po slušalki in iz daljave sliši dihanje, ki se na trenutke vzburja; prisluhne mu in ga poskuša identificirati; morda šala, izsiljevanje..^. Nato spregovori. Profesor se zave, da je posredi več kot šala in izsiljevanje. Odgovori neznancu onkraj naj vendar da glas od sebe, da bo tako dobil ključ, s katerim ga bo odklenil in mu pomagal, če to želi: končno le dobi ta glas, več glasov, iz katerih zve, da je neznanec obupal nad življenjem in da se bojuje s smrtjo. Življenje ga je odrinilo, on pa ga želi živeti. Začne se pregovarjanje, da bi se naslednji dan seznanila, srečala. Neznanec na to pristane. Profesor Vasja noč prebedi, zjutraj pa se odpravi v šolo, kjer mu nekaj prijateljev predlaga, da bi seznanil s tem tudi policijo. Res se iz tega izcimi spremstvo, ki pa ne doseže svojega uspeha. Neznanec iz neznanega razloga opusti možnost, da bi se seznanil že ta dan s človekom iz noči, in simbola rokavic inklobuka ne vzame s seboj. Na sestanek gre kot opazovalec. Njegov nejasen odnos se sprevrže takoj v sum, ko zagleda profesorja, ki je prišel sicer sam, toda okoli sedeči so mu dali vedeti, da je z njimi zmenjen, oziroma da ga je izdal. Profesor naslednjo noč ni zatisnil oči, misleč, da je neznanec naredil samomor. V zgodnjem jutru pa spet zazvoni telefon . . . Začne se ponavljati molčanje in zatajeno dihanje. Ko spet spregovorita, mu neznanec pove, da je prišel na sestanek, vendar je ugotovil, da so prišli zraven še trije. Profesor je ujet, prizna mu, da so bili to njegovi kolegi, ki bi radi pomagali, toda zaupanje je načeto.
Dialog traja. Človek se odpira; bolj je odklenjen. Sestanki so ponovljeni vsaj trikrat, štirikrat, do stika pa nikoli ne pride, ker oba pozabljata na dogovorjene simbole. Xončno telefon ne zazvoni več.
Profesor prebira osmrtnice, rubrike nesreč itd. Rad bi spoznal svojega sogovornika vsaj v smrti.
Četrti ali peti dan prebere, da je nekdo iz neznanega vzroka z veliko hitrostjo zavozil v stoječi tovornjak. Začel je vzpostavljati notranji stik s to informacijo in ga našel. V smrti se mu je neznanec odklenil.
Roman sega torej na druga, manj vidna, a zato tem bolj pomembna področja človekovega bivanja, konkretno na .področje odtujenosti med ljudmi, ki je ne more premostiti niti odprta želja, da bi se povezali med seboj v trenutkih skrajne stiske.
Drugi, stalni avtor založbe je vsekakor Dimitrij Rupel. Na programu je nadaljevanje njegove knjige ..Svobodne besede", ki bo to pot izšlo pod naslovom ..Besede in dejanja". Že v razpravi ..Svobodne besede", ki so izšle pri založbi Lipa v počastitev 100-letnice Cankarjevega rojstva je Dimitrij Rupel obravnaval rast slovenske književnosti v 19. stoletju ob zavesti, da je narodna zavest in vse, kar je vezano za narod, najvišja svetinja, ki jo mora tudi umetnik postaviti v središčno žarčenje v svojem delu. S Cankarjem in Župančičem se ta središčnost prenese drugam, kajti nerešena druga vprašanja (socialno) in razslojevanje’ slovenskega naroda postavita v ospredje druga navzkrižja in se umetnost v 20. stoletju pri nas razrašča največ na prelomnicah med avantgardo in tradicijo, na področju drugačnega pojmovanja ..svobodnega pisanja in ustvarjanja", oziroma „Svobod-nih besed": Prenos žarišča se je zgodil z vso neizprosno temeljitostjo pri tihem Josipu Murnu, Župančiču, kje," domoljubje dobiva razsežnosti ..ljubezni s temnim gnevom v duši", in Cankarju, kjer se zdravi meščanski razum razkroji v samem sebi in je do kraja
ZAHVALA ob izgubi najinega dragega očeta
ALOJZA POKORNA
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD RTC IN TOZD STIKALA za podarjena venca, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti
žalujoča sinova Ivan in Alojz Pokorn z družinama.
f "	^
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana.
— V.d. glavni urednik Otmar Zom, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik:	Janko
Čolnar, novinar — komentator Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittricj) (Avtomatika), Lado Drobež (Islčra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika), Boris Čerin (DO Elektro-zveze) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 324-061, 324-261. - Tisk: - Časopisno tiskarsko podjetje PR AVICA—DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
x____________________________________y
problematičen. Nadaljevanje ni težko naj’i pri Kosovelu, ki je vzburil duhove ne le za svoj čas, ampak vse do danes, pri Kreftu, Vidmarju, Martelancu in drugih.
Te in take probleme ob navedenih imenih obravnava v svojem delu ..Besede in dejanja" Dimitrij Rupel. Njegova pronicljivost je posebno ostra zaradi tega, ker je njegovo razmišljanje vseskozi naravnano na podpiranje avantgardnih pojavov in teženj v naši preteklosti in sedanjosti. Njegova razmišljanja niso vklenjena v tokove znanih in potrjenih sodb o razvojnih smereh pri obravnavanih avtorjih, temveč naš avtor svobodno išče, kje so se te smeri prelomile v nove tokove.
Tretje originalno delo letošnjega pro-gramaso ..Puščavske bitke" Janka Perata. Delo sestoji iz dveh, povsem ločenih pripovedi: Puščavske bitke same obsegajo prvih 160 strani rokopisa, medtem ko je od te strani dalje pa do konca opisan boj Jugoslovanov, predvsem primorskih Slovencev, ki so se znašli na Bližnjem Vzhodu za vstop v NOVJ, to je, med Titove partizane. Čeprav je subjekt obeh pripovedi deloma isti, to je jugoslovanski bataljon na Bližnjem vzhodu, sta obe pripovedi samostojni, saj gre v vsaki za popolnoma druge stvari, v prvi za opis puščavskih bitk, v drugi pa za opis položaja in boja Jugoslovanov, predvsem primorskih Slovencev na Bližnjem Vzhodu za priznanje, da so sestavni del partizanske jugoslovanske vojske. Tudi način pripovedovanja je predvsem drugačen v prvem in drugem delu, kar je razumljivo, ker tak različen način zahteva vsebina pripovedi, ki je v obeh primerih povsem različna.
Prva pripoved o Puščavskih bitkah je sočna in zanimiva, posebno takrat, kadar avtor opisuje svoje lastno doživetje v puščavi in v vojni v puščavi. Delo predstavlja novost v slovenskem pripovedništvu in bo gotovo vzbudilo pozornost v javnosti ter si pridobilo številne bralce.
Drugi del pripovedi je zanimiv in originalen prispevek našega avtorja o dogodkih, ki se jih je sam udeležil ali o njih zvedel neposredno od samih udeležencev. O bojih primorskih Slovencev v Afriki za priznanje, da predstavljajo sestavni del NOV Jugoslavije in da se jim omogoči vstop v NOV Jugoslavije pod Titovim poveljstvom, je sicer sedaj napisanih že nekaj knjig, ki boj obravnavajo z zgodovinskega vidika in ga vrednotijo kot prispevek primorskih Slovencev v Afriki k NOB Jugoslavije. Janko Perat pa opisuje ta boj v obliki osebnega pričevanja in doživetja, opisuje skozi kakšne osebne peripetije je moral iti, da se je dokopal s svojimi tovariši do priznanja statusa jugoslovanskega partizana, ki mu je bilo končno omogočeno, da se je udeležil narodnoosvobodilnega boja Jugoslavije. Zato njegovo delo ni obdelava takratnih
zgodovinskih dogodkov. Kadar avtor spregovori o njih, mu rabijo predvsem kot okvir za osebno pripoved. Ta pa je dragocena prav zato, ker je pristna in osebna ter zato prepričljiva bolj, kot more biti suhoparno naštevanje in razčlenjevanje zgodovinskih dogodkov.
Boj primorskih Slovencev je slovenski javnosti še vse premalo znan in zato je tudi premalo ovrednoten. Ta boj je nadvse pomemben, ker predstavlja velik prispevek k temu, da so se mogli primorski Slovenci v veliki meri priključiti k novi Jugoslaviji in da naše zahodne meje potekajo zahodneje od bivše jugoslovansko-italijanske meje. Zato je tudi Peratova pripoved zelo aktualna in zanimiva, predvsem pa bo bralca prepričala o tem, da so se primorski Slovenci aktivno borili za priključitev k Jugoslaviji, kjerkoli so že bili.
Izvirno delo je tudi knjiga Nelide Silič-Nemec ..Povojni javni spomeniki na Primorskem". Avtorica, ki je zaposlena v Goriškem muzeju v Novi Gorici kot umetnostna zgodovinarka, je v svojem delu storila pomembho kulturno dejanje, vredno vse pozornosti na Primorskem na le v muzejih, ampak tudi v založniški dejavnosti. V svoji razpravi je zbrala in kritično opisala oziroma umetnostno ocenila premnoge spomenike, posejane po Primorskem in večinoma postavljene v spomin na dogodke med NOB.
Ob sami razpravi velja posvetiti precej pozornosti tudi likovni strani tega dela, saj je v prilogi objavljena cela vrsta posnetkov obravnavanih spomenikov, ponekod pa najdemo tudi osnutke in načrte zanje.
Omeniti je treba tudi ..Vodič po Kopru", po katerem je čutiti potrebo že dlje časa, saj predstavlja tovrsten vodič občutno vrzel na področju vodniške službe tako za potrebe turizma kot tudi občanov. Kajti dejstvo je, da mesto s tako eminentnimi umetnostnimi in kulturnimi spomeniki kot je Koper, Še vedno ni sposobno dati ne tujim ne domačim gostom in obiskovalcem potrebnih informacij, zbranih v primerni vodniški publikaciji. In prav takšno delo pripravlja zdaj založba Lipa, v katerem naj bi bralec najprej našel kratek oris zgodovine mesta, dopolnjen s fotografskimi prilogami, dalje itinerer, ki bi ga popeljal po mestu samem in končno seveda še osnovne turistične informacije, ki naj bi posredovale možnosti krajših izletov v Koprsko bližnjo okolico, gostinske usluge, kulturne in druge prireditve ter vsa razstavišča, galerije, muzeje in zbirke v Kopru.
Letos bo založba Lipa kot doslej izdala tudi nekaj zbornikov in revialni tisk kot sta Primorska srečanja in Knjiga 80, medtem ko namerava med zborniki izdati delo pod naslovom ..Vloga in pomen prevajalca v sodobni družbi".	„ ^
Prebrali smo za vas
Fenomen kulture, to pot gledališke, ali natančneje igralske, med našo narodnoosvobodilno borbo je ponovno dobil potrditev v izredno zanimivi, dokaj svojstveni in nenavadni knjigi igralca Aleksandra Valiča pod naslovom „Frontniki“.
V vsem slovenskem spominskem pisanju so spomini gledališkega igralca prej izjema kot pravilo, torej so izredno redki. Še posebno težo pa imajo ti spomini, mimo kulturnozgodovinskega aspekta tudi hkrati kot pričevanje partizana Valiča o njegovem partizanskem življenju, ki se je tako prepletalo z bojem in kulturnim udejstvovanjem ter poslanstvom med narodnoosvobodilnim bojem.
Tako torej Valičevi spomini na frontno gledališče VII. korpusa pripovedujejo tudi o doživetjih in delu njegovih sotovarišev in so napisani izrazito slikovito, dokumentarno, brez velikih besed. In prav zato iz njegove pripovedi zaživi pred nami partizanstvo resnično tako, kakršno je tudi bilo: bojetivo, iznajdljivo pa tudi nerodno, a vedno po svoje šegavo, tudi v najtežjih dneh in najhujših trenutkih.
Tako nam igralec in partizan v eni osebi hkratno pripovedujeta o nenavadnem poslanstvu: kako je na improviziranih odrih, na prostem, pod kozolci ali pa po kmečkih hišah navduševal ljudi za boj, jih s šega-vostjo spravljal v dobro voljo in jim vlival poguma tako, da je smešil nasprotnika. Seveda ob tem ni treba še posebej poudarjati politične in propagandne note, ki so jo gledališke skupine med našim bojem odigrale tako v partizanskih enotah na položajih, celo med bojem pa tudi po vaseh in zaselkih, ko so z umetniško besedo in nenavadno odrsko domiselnostjo znale odigrati vse: od preprostih skečev do zahtevnejših dramskih komadov in tja do recitacij in petja.
Seveda hkrati z našim avtorjem zažive pred nami tudi njegovi nepozabni bojni in gledališki tovariši, ki so se tudi po vojni zapisali v slovensko kulturo, pa naj gre za režiserja Zvoneta Sintiča ali pisatelja Vasjo Ocvirka pa publicista in novinarja Dušana Savnika ter arhitekta Otona Jugovca, ki so vsi skupaj več ali manj uspešno sodelovali in si prizadevali, da bi v teh nenavadnih razmerah frontno gledališče čim bolje delovalo, ustvarjalo in nenehno opravičevalo svoje kulturno poslanstvo.
Valič nam dalje zelo prizadeto in živo opisuje zlasti pot in delovanje frontnega gledališča na Primorskem, kamor so ponesli slovensko besedo in želi med prebivalstvom vse priznanje pa tudi zaščito, priča smo uspešnim nastopom tega gledališča ob koncu na radiu OF v Črnomlju in spremljamo delovanje tega gledališča ob koncu v Trst ter njegovo gostovanje še po vojni na Primorskem, v obeh takratnih conah, A in B, vse tja do razpustitve frontnega gledališča 17. oktobra 1945, ko je zaključilo svoje delo v Barkovljah pri Trstu in se potem vrnilo nazaj v Ljubljano.
Tako-le piše Valič o koncu Frontnega gledališča VII. korpusa: „DQe 21. oktobra 1945. je bilo Frontnega gledališča konec. Naš Vasja bi rekel: „Še nekrolog napiši, Muki!“. Ubogal bom in napisal, daje to gledališče obstajalo eno leto, štiri mesece in šestindvajset dni. V tem času je imelo stoštiriinšestdeset nastopov, brez tistih, ki smo jih iz kakršnegakoli vzroka zamolčali. Prehodili in prevozili smo pot, dolgo več tisoč kilometrov, podnevi in ponoči, v lepem in grdem vremenu, v čistem in od smodnika zastrupljenem ozračju. Povedati moram še to, da se je v tem gledališču trudilo z besedo in pesmijo vsega enajst deklet in devetindvajset fantov. Pardon! T rije so bili poročeni.
Mene pa je čakalo doma pismo Ministrstva za prosveto in kulturo Slovenije, v katerem je pisalo, da, sem nastavljen kot igralec v Slovenskem narodnem gledališču za Trst in Slovensko Primorje.11
Spomine igralca Aleksandra Valiča „Frontniki“ je izdala založba Borec v Ljubljani v opremi Matjaža Vipotnika.	^
v Iskrinih počitniških domovih
Razpis letovanja v sezoni 1980
Rezervacije letovanj za Iskrine domove sprejemamo direktno na naslov: ISKRA INVEST SERVIS, Dejavnost za rekreacijo in letovanje, Ljubljana, Ilirska 27, telefon: 325-587.
NAČIN PRIJAVE
Prijavite se lahko osebno na Ilirski 27 v Ljubljani ali po telefonu, vendar le za informacije o prostih terminih letovanja in potrditev le-teh. Na osnovi telefonske potrditve rezervacije je treba obvezno čitljivo in točno izpolniti PRIJAVNICO, katero moramo prejeti v treh dneh. Istočasno je treba izvršiti vplačilo celotnega zneska letovanja, drugače se prijava ne upošteva. Le na podlagi vplačila izstavimo napotnico, ki je osnova za letovanje in prevoz po morju. Vse koristnike prosimo, da upoštevajo predpisani postopek prijave, v nasprotnem primeru ne prevzemamo nobene odgovornosti.
BREZ NAPOTNIC IZDANE OD NAŠE SLUŽBE, NE MORE NIHČE NA LETOVANJE.
VPLAČILA SO MOŽNA
—	osebno, z gotovino na blagajni v Ljubljani, Ilirska 27
—	po pošti, z denarno nakaznico na „ naslov: Dejavnost za rekreacijo in
letovanje, Ilirska 27, 61000 Ljubljana.
—	na žiro račun, na naslov: ISKRA INVEST SERVIS, Trg revolucije 3, Ljubljana žiro račun: 50101-601-17218. (Obvezno pripisati namen nakazila!)
NAČIN ODJAVE
Upoštevamo samo pismene odjave. V primeru odpovedi 15 ali več dni pred odhodom zadržimo 150.— din za
manipulativne stroške. Za odpoved 14 do 3 dni pred odhodom zadržimo 30 % od cene aranžmaja po osebi. Če pa odpoveste samo 3 dni ali manj pred nastopom letovanja oz., da se letovanja brez odpovedi ne udeležite, pa zaračunamo 50 % stroškov od celotno vplačanega zneska.
NAVODILO ZA POTOVANJE V POČITNIŠKO NASELJE ISKRE -UVALA MIR NA DUGEM OTOKU
Vsi tisti, ki boste potovali z osebnimi avtomobili morate pripeljati do Sukošana, ki je 10 km oddaljen od Zadra. Svoja vozila boste parkirali v Sukošanu pri ROGOZNICA An te-ju (Bučo), kjer je ograjen, delno zasenčen in čuvan prostor. Dnevna parkirnina znaša 15,— din.
Poslužite se lahko tudi avtobusnega in železniškega prevoza. Odhodi iz Ljubljane so v večernih urah, priporočamo pa vam večtedensko predhodno rezervacijo voznih kart, prav tako tudi povratnih.
ODHOD LADJE
Odhod ladje iz pomola v Sukošanu (točno po navedenih datumih) je ob 08.30 min. Prevoz z ladjo traja približno 2 uri in 15 minut.
Pri povratku — ob koncu letovanja — je odhod ladje z Dugega otoka ob 12.00. uri. V S u koša n boste prispeli ob 14.30. min.
Vsako drugačno potovanje, ki ni vezano na naš prevoz, je pa mnogo daljše in nosite stroške sami.
Kdor se ne bo ravnal po naših navodilih in se ne bo pravočasno udeležil letovanja, mu organizator ne vrača nobenih stroškov.
TERMINI IZMEN IN CENE PAKETOV V POČITNIŠKEM NASELJU KAMP MIR - DUGI OTOK
TERMINI IZMEN ZA LASTNE ŠOTORE
1.	7. - 11.7
11.	7..— 21.7.
21.7.	-31.7.
31.7.	- 10.8.
10.8.	-20.8.
20.8.-30.8.
CENIK ZA DUGI OTOK
10-dnevni paket
ODRASLI
ISKRIN ŠOTOR	LASTNI ŠOTOR
2.100-.-	1.750,-
OTROCI DO 7. LETA ISKRIN ŠOTOR LASTNI ŠOTOR 1.500-	1.200-
Desetdnevni paket vsebuje:	10
polnih penzionov, prevoz po morju v ' obe smeri in turistično takso.
OPOMBA:
V	kolikor ne boste koristili vseh uslug, ne vračamo razlik.
V	primeru dodatnih stroškov letovanja na Dugem otoku, ne sprejemamo plačil s čeki, zaradi velike oddaljenosti.
1 1M**MMM*M0*MMM*M**f******
ŠAHOVSKO PRVENSTVO ELEKTROMEHANIKE ZA ZENSKE
V četrtek, 27. 3. 1980 je v prostorih delavskega samoupravljanja potekalo šahovsko prvenstvo EM za ženske. Za lovoriko prvakinje za leto 1980 se je potegovalo 7 šahistk, in sicer ena iz Mehanizmov Lipnica, dve iz ATC, ena iz Števcev in tri iz TEA.
Prvo mesto je osvojila Olga Štempihar (TEA), pred Milko Lampe (Števci), Olgo Polak (TEA), itd.
O. Štempihar
NAMIZNI TENIS
Komisija za šport in rekreacijo je priredila ekipno prvenstvo Elektromehanike med tozdi za leto 1980. Tekmovanje se je vršilo v domu TV D Partizan Stražišče od 7. januarja do 24. marca enkrat tedensko. Prijavilo seje osem ekip iz osmih tozdov. Tekmovanje je potekalo v prijetnem tovariškem in borbenem vzdušju, saj se je marsikatera ekipa močno oznojila, da je prišla do težko dosežene točke. Ekipa, ki je osvojila prvo mesto, je dobila pokal v trajno tast, drugo in tretje uvrščeni ekipi pa sta prejeli diplomi in plaketi.
Rezultati:
1.	Merilne naprave (Tadina, Lipušček, Zupanič, Pogačnik)
2.	Vega (Ličer, Ramšak, Pagon)
3.	Nabava (Cvirn, Lasič, Paljk)
4.	Orodjarna, 5. Vzdrževanje, 6. ATC,s7. Števci, 8. Štipendisti
S.	Pogačnik
TURNI SMUK S SONNBLICKA
Planinska sekcija Iskre Elektromehanike Kranj vabi prijatelje turne smuke na izlet v soboto in nedeljo — 19. in 20. aprila na Sonnblick (3088 m) v Visokih Turah.
Ker bo število udeležencev omejeno (15—20), se bomo peljali z osebnimi avtomobili izpred kranjskega hotela Creina (ob 8. uri) do naselja Doellach, kjer bomo prenočili. Naslednji dan se bomo povzpeli na vrh Sonnblicka, kar zahteva 4—5 ur hoje in se s smučmi na nogah vrnili v dolino. Moramo poudariti izredno lepo smuko, kar so nekateri naši sodelavci že pred leti potrdili. Pa ne pozabite na potni list in neka; deviznih dinarjev!
Prijave sprejema Volga Pajk do srede, 16. aprila 1980.
HANNOVER
Zaradi izredno velikega zanimanja za največji tehnični sejem na svetu, vam nudimo še eno možnost poleta v Hannover.
Polet letala IAA — DC—9 bo dne 20. 4. 1980, popoldne ob 17.40, povratek pa 23. 4. 1980 s pristankom na Brniku ob 22.00 zvečer. CENA strokovnega potovanja znaša 6.500 din.
Vse podrobnejše informacije dobite na naslovu:	ISKRA
INVEST SERVIS, Dejavnost za rekreacijo in letovanje. Ilirska 27, tel. 325-587.
BOVVLING
ZMAJU VSI SLOVENSKI NASLOVI
Tratnik Jani, strojnik v TOZD Baterije je najboljši igralec ljubljanske lige v bovvlingu in je že drugič osvojil prvo mesto.
Po 10. kolu v odprti Ljubljanski ligi v bovvlingu je sedaj že popolnoma jasno, da je ekipa Zmaja osvojila vsa tri prva mesta. V ekipnem delu, kjer sodeluje osem ekip iz Slovenije in tri iz Hrvatske je prvo mesto premočno osvojil Zmaj s kar 40 točkami naskoka pred drugouvrščeno ekipo Tivolija. Petorka Zmaja je v vseh kolih igrala v zelo dobri formi tako, da ni imela niti prave konkurence za boj in osvojitev 1. mesta. Poudarim naj še to, da v ligi igra tudi zagrebška Grmočica — trikratni državni prvak, ki pa letos ni bila v taki formi in se bori za tretje mesto. Peterka Zmaja bo tako sedaj drugič osvojila prvo mesto v ligi, saj je bila do sedaj vedno na drugem mestu.
Popolnoma ista pa je situacija na lestvici za prvenstvo SR Slovenije, kjer tudi Zmaj premočno vodi, le s to razliko, da bo prvak Slovenije že četrtič zapored. V tej konkurenci igrajo samo slovenski klubi.
In tu je še tretji naslov — najboljši igralec lige. Prvo mesto je že drugič osvojil igralec Zmaja Tratnik Jani, ki letos igra res v odlični formi, saj ima po 10. kolu kar 190 poprečje. Naj omenim, da je lanskoletni zmagovalec imel poprečje 179. Za drugo mesto pa se tudi bori Zmajev igralec S. T ršan.
Na prvenstvu SR Slovenije za dvojice in
posameznike pa je tudi vse v znamenju Zmaja. Prvo mesto in s tem naslovom rep0-bliških prvakov v dvojicah sta osvojila S. Tršan in J. Tratnik, medtem ko po 18 igrah med posamezniki premočno vodi S. T ršan in vsi upamo", da bo osvojil 1. mesto in 5 tem prinesel tudi peti naslov v naš klub.
Tudi na lestvici igralcev, ki šteje za nastop za državno reprezentanco, ki se bo pomerila z Italijo in Avstrijo v Ljubljani ter na pokalu narodov v Rimu sta si Tratnik ih S. Tršan zagotovila mesti v njej tako; da je to še en uspeh igralcev Zmaja.
Na koncu tega sestavka naj še omenim vse igralce, ki so pripomogli k temu enkratnemu uspehu. To so: Bolta Janez, Stane Končina, Stojan Tršan, Igor Tršan, Harry Kirchner, Matjaž Horvat in Jani Tratnik.
R. 4
I. Skupina
17.6.	-27.6. 27. 6. - 7.7.
7. 7.-17. 7.
17.7.	-27. 7. 27. 7. - 6.8.
6.8.	- 16. 8.
16.8.	-26.8. 26. 8. - 5.9.
II. skupina 18.6.-28.6. 28.6. - 8.7.'. 8.7.-18. 7. 18. 7.-28.7.1 28. 7.-7. 8.
7. 8.-17. 8.
17.8.	-27.8.
27.8.	- 6.9.
III.	skupina
19.6.	-29.6.
29.6.	- 9.7. |9. 7.-19. 7.
19.7.	-29.7. 29. 7. - 8. 8. 8. 8. - 18.8.
18.8.	-28.8. 28. 8. - 7.9.
ISKRA INVEST SERVIS
Dejavnost za oddih in rekreacijo Ljubljana, Ilirska 27 tel.: (061) 325-587, 325-589 ŽR: 50101-601-17218
PRIJAVNICA
. poklic .
Priimek in ime...................................
DO - TOZD ......................................
točen naslov bivališča..........................................
telefon v službi...........................telefon doma........
LETOVANJE V, na.................................................
počitniški dom, hotel ..........................................
v času od...........do.............št. sobe............št. ležišč .
Prijavljam sebe in sledeče družinske člane:
Priimek in ime
leto rojstva
Datum prijave:
Podpis: ,
NA VELEBIT OB 1. MAJU
Planinska sekcija Iskre Elektromehanike Kranj bo priredila med prvomajskimi prazniki (od 1. do 4.) izredno zanimivo „odpravo" v pogorje Velebita.
Odhod avtobusa je predviden 1. maja ob 2. uri zjutraj izpred kranjskega hotela Creina, peljal pa bo skozi Novo mesto in Otočec do planinskega doma Zavižan (1600 m) » Še isti dan bomo opravili 6-urno turo na preval Alan (1440 m), kjer bomo prespali. Naslednji dan nas bo avtobus prepeljal do Vranjske drage, od koder se bomo povzpeli na Veliki Kozjak (1620 m — 2 uri), se vrnili in nadaljevali vožnjo do Ravnega Dabra ter opravili še vzpon na Bačič kuk (1306 m — 3 ure).
Ker so to kratke ture, nas bo avtobus prepeljal skozi Gospič na Mali Kalan, kjer bomo prenočili. Tretjega dne se bomo povzpeli na Sveto Brdo (1758 m) in skozi Libinjo sestopili v Malo Paklenico in naprej v Stari grad. Tega dne bomo imeli 10 ur hoje, zato bomo tu prenočili. Zadnji dan, to je 4. maja, bomo obiskali Veliko Paklenico in Mamite peči (4 ure hoje) in se prek Rijeke vrnili domov.
Prenočevali bomo torej „v svoji režiji", vendar v bližini planinskih domov in ob avtobusu, ki nas bo spremljal ter nam vozil opremo in hrano. Vsak udeleženec si mora preskrbeti spalno vrečo, šotor, kuhalnik in dovolj hrane, ker oskrba v planinskih domovih ni zanesljiva. Da ne bo nepotrebnih nejasnosti, se bomo zbrali v sredo, 23. apriia ob 18. uri v sejni sobi nad delavsko restavracijo.
Prijave in vplačila za vožnjo (400 din) sprejema Volga Pajk iz tajništva ERO, tel.: 2822, do srede 23. aprila.
r
ČASOPISNE NOVICE

Beograjski Privredni pregled je objavil velik, celostranski članek o Iskri z naslovom ..Veliko ime evropske elektronske industrije" izpod peresa Remigija Noča. V članku so nanizani vsi lanskoletni poslovni dosežki in letošnja s planom začrtana poslovna predvidevanja.
Ljubljansko Delo je objavilo članek o novih sovlaganjih slovenskih delovnih organizacij v drugih republikah. Z njimi si naše organizacije žele zagotoviti več surovin, reprodukcijskega materiala in hrane ter povečati proizvodnjo. V članku navaja Delo tudi tole: Ljubljanska Metalka, Agrotehnika in Iskra Commerce, celjska Kovinotehna ter mariborska Jeklenotehna in Primat si žele s sovlagajnjem 15 milijonov dinarjev zagotoviti preskrbo s krogličnimi ležaji, ki so jih morale do sedaj precej uvažati. Sredstva so namenjena za dograditev tovarne krogličnih ležajev v Sarajevu pri Beogradu.
Ob podpisu pogodbe o avtomatski telefonski centrali vrste metaconta 10 C v Mariboru je dejal gl. direktor Iskre—Elektromehanike Aleksander Mihev, da je sklenjena pogodba velika obveznost in priznanje kolektivu Iskre. V mrežni skupini Maribor ni sedaj od 56 avtomatskih telefonskih central kar 54 izdelanih v Iskri — članek v Delu.
„V največji Iskrini delovni organizaciji kranjski Elektromehaniki so lahko zadovoljni s proizvodnimi rezultati in poslovanjem v lanskem letu. To potrjuje še zlasti finančni obračun, ki jim je navrgel za 700 milijonov dinarjev čistega dohodka za sklade. Vendar pa ob tem ugotavljajo, da je rentabilnost proizvodnje razmeroma nizka, čemur bodo morali v prihodnje posvetiti precej več pozornosti. Elektro-mehanika zaposluje sedaj že 10 tisoč delavcev in obsega 20 TOZD".
V	februarju so cene v naši republiki zelo poskočile. Skupno za 26,8 % v primerjavi s februarjem lanskega leta. Največ so se podražila tekoča goriva in maziva in sicer za 73,9 %, nadalje mleko in mlečni proizvodi za 51,5 % — električni aparati za gospodinjstva za 28,9 % odstotka, najmanj pa tekstilni izdelki — samo za 18,1 %.
Naš januarski proizvodni uspeh so registrirali številni časopisi v državi. Tako piše novosadski Dnevnik, da je največjo proizvodnjo dosegla DO Iskra Telekomunikacije v Kranju (pomota — namesto Elektro .lehanika), ki je z 10 tisoč delavci ustvarila za 324 milijonov dinarjev proizvodnje ali 25,2 % več kot v istem mesecu lani. V istem mesecu je Iskra izvozila izdelkov v vrednosti nad 8 milijonov dolarjev, kar je 43,8 % več kot lani januarja.
Na občnem zboru članov osnovne organizacije sindikata Iskrine TOZD Montaža elektromotorjev v Spodnji Idriji so kritično spregovorili o medsebojnih odnosih in delovni disciplini v kolektivu ter prizadevanjih, da se tudi z delovno organizacijo v Železnikih izboljša medsebojno sodelovanje.
Kljub temu, da je 370-članski kolektiv lani ustvaril za 194 milijonov dinarjev celotnega prihodka, od katerega je velik del dosežen z izvozom, je delovni kolektiv letos prvič formiral sklad za skupno porabo, saj je v preteklih letih gospodaril na robu rentabilnosti — pišejo koprske Primorske novice.
Krška industrija je v zagati zaradi nezadostne oskrbe s surovinami in nekaterimi izdelki. Tako npr. v specializiranem podjetju za industrijsko opremo SOP primanjkuje med drugim tudi žarnic in stikal, ki jih izdelujeta Iskra in Rade Končar, piše novomeški Dolenjski list.
V	Zagrebu naj bi te dni podpisali samoupravni sporazum o združevanju v jugoslovansko Skupnost za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje elektronske industrije in telekomunikacij. Tekst sporazuma so že pred tem odobrile številne organizacije, med njimi tudi Iskra.
V	Azinii vasi, znani po naprednem zadružništvu, so položili temeljni kamen za tovarno elektrotermičnih aparatov za gospodinjstva. Tovarno bodo zgradili na 1.300 m2 zaposlovala- bo 130 delavcev, dela pa bodo zaključena že v avgustu letošnjega leta. Investitorja občina Smederevska Palanka in Iskra iz Škofje Loke sta vložili v gradnjo objekta in opremo približno 30 milijonov dinarjev — pišejo beograjske Večernje novosti.
Iskrina tovarna merilnih inštrumentov iz Otoč že dalj časa uspešno sodeluje z delovno organizacijo Dalmacija iz Dugega Rata pri proizvodnji miniaturnih indikatorjev. Po programu naj bi v Dalmaciji letos izdelali 170 tisoč indikatorjev z uvoženim merilnim sistemom, začeli pa naj bi tudi z montažo Iskrinega merilnega sistema B-8A in nekaterih izvedenk inštrumentov. Letos bo pri montaži indikatorjev delalo približno 40 delavcev. Prihodnje leto pa namerava Iskra tja preseliti celotno montažo, sama pa bo potem izdelovala le sestavne dela, piše Gospodarski vestnik.
Elektrikarji že dlje opažajo, da stare in znane stikalne ure niso kvalitetne, ker so pogosto ustavljajo, zaostajajo itd. Ker njihovega delovanja sami potrošniki vedno in redno ne spremljajo, ne opazijo vseh njihovih sprememb in plačujejo včasih tok po dnevni in ne tako imenovani nočni ceni. Zaradi takšnih in podobnih pomanjkljivosti so se v Elektro Ljubljana-mesto že lani odločili za široko zasnovano akcijo zamenjave stikalnih ur z mrežno — tonsko— krmiljenimi sprejemniki (MTK), ki jih s posebnimi oddajniki upravljajo dispečerske službe. (Opomba: zelo nespretno in nepravilno prikazani razlogi za uvedbo MTK). Seveda gre takšna zamenjava na račun stranke, ki mora odšteti skupno s stroški montaže 2.857,10 dinarja. Po mnenju elektrikarjev je kvaliteta Iskrinega sprejemnika izredno visoka in prekaša prejšnje uvožene tipe.
Članek v Dnevniku je napisal Roger Gogala, ki ob koncu propagira naše kontak-torje vrste VK 1, ki sami preklapljajo porabo na nočni tok.
V	Mariboru bodo zamenjali cestne semafore z novimi, ki jih je izdelala zagrebška tovarna Nikola Tesla. Značilnost novih semaforov je, da zelena luč ob prehodu v rumeno ne utripa več, ampak preide v rumeno in nato v rdečo luč direktno.
Samo z resnimi stabilizacijskimi prizadevanji bo mogoče gospodarstvo severnoprimorske regije spraviti iz zdajšnjega težkega položaja, je bilo med drugim rečeno na posvetu medobčinskega sindikalnega sveta, ki sta se ga udeležila tudi Andrej Verbič in Miran Potrč. Odpravljanje vzrokov za.izgube (največje so v anhovski novi cementarni, Meblovi Iverki, Goriških opekarnah in Iskrini TOZD Mali zaganjalniki) bo eden temeljnih ukrepov za stabilizacijo gospodarstva, pišejo Primorske novice.
Na vprašanje mariborskega Večera, zakaj se velenjsko Gorenje ni pridružilo sofinanciranju nove moderne tovarne slikovnih ceni za barvne televizorje v okviru Elektronske industrije, je dejal namestnik generalnega direktorja SOZD Gorenje Harold Karner naslednje:
„V skupno financiranje gradnje nove tovarne slikovnih cevi za barvne televizorje se nismo vkjučili, ker smo prepričani, da ta tovarna z letno proizvodnjo 300 tisoč katodnih cevi ne bo poslovala uspešno, da bo imela izgube. Proizvodnja katodnih cevi bi bila rentabilna, če bi znašala milijon cevi letno, to je trikrat več, kakor so načrtovali — če so drugi štirje naši proizvajalci to tvegali, mi nismo hoteli. Nismo se pridružili, ker bodo katodne cevi iz te tovarne najverjetneje dokaj dražje od uvoženih. Tovarni pa ne bo uspelo poslovati brez izgub, ki jih bo moral nekdo kriti, oz. subvencionirati."
Zbral m uredil Marjan Kralj