Mojstra v obdelovanju kovin
Vse manj fantov se po končani osemletki odloča za kakšnega izmed kovinarskih poklicev, pa tudi dekleta še vedno mislijo, da to delo ni primerno za ženske, čeprav to povsem ne velja. V marsikateri moščanski tovarni večkrat objavljajo prosta dela in naloge rezkakev, orodjarjev, ključavničarjev...Tako tudi v In-dosu in Saturnusu, kjer sta zaposlena Bogo Goršič in Vlajko Grabovec, ki sta se lani decembra kot predstavnika naše občine udeležib repuUiškega tekmovanja kovinarjev v Litostroju.
razredov osnovnih šol, da si ogledajo naše delo. Tisti, ki se zanima za kovinsko stroko, lahko loči delo rezkalca od del ključavničarja ali orodjarja. Delo je res bolj umazano kot v pisarni, toda zadnje tnesece je bila plača kar dobra. Dobil
Bogo Goršie se je pred dvanajstimi leti zaposlil v Sa-turnusu, kjer dela še danes kot rezkalec v tozdu Oro-djarna in vzdrževanje, čeprav se je v industrijski kovinarski šoli v Šiški izučil za orodjarja. Tudi Vlajko Grahovec, ki je končal kovinarsko šolo v Novem Sadu, ima za seboj že enajst let dela v stroki. Zad-nja tri leta je zaposlen v In-dosu kot kovinostrugar v oro-djarni.
Zakaj se torej mladi fantje ne odločajo v večjem številu za kovinarske poklice? Je delo prezahte*Tio, premalo plačano, težko? Naša sogo-vomika sta o tem povedala:
Vlajko Grahovec: »Delo kovinostrugarja je kar precej naporno. V prostoru je hrupno in zrak ni nikoli pov-sem čist. Mene to delo sicer veseli, toda če bom kdaj odšel iz Indosa, ne bi želel več delati na normo. Norma je velika psihična obremenitev. Nikoli ne utegnem pokaditi cigarete sede. Mislim, da je naše delo preslabo plačano. Na mesec dobim okoli devet tisoč dinar-jev, tehnolog s končano sred-njo šolo pa ima takoj, ko se zaposli, večjo plačcfod mene. Delo je tudi nevarno, saj moram uporabljati zaščitna očala in rokavice.
Norme so v Indosu zelo vi-soke. Pred dvema letoma sem na primer moral neki izdelek napraviti v dvajsetih minutah, danes pa ga moram narediti v dvanajstih. Stroji pa so še vedno isti, le da so vsako leto starejši. Seveda pa se pri ne-katerih izdelkih norme dose-žejo laže kot pri drugih.«
Bogo Goršič: »Včasih so odrasli tistim, ki jim v šoli ni šlo dobro, rekli: 'Če se ne boš učil, boš pa šlosar.' Starši so odločali, za kateri poklic naj se otrok izuči, tako da ta naj-večkrat niti ni vedet, kaj ga v njem čaka. Danes pa priha-jajo v tovarno učenci zadnjih
pa je to, da se ti naši nume-rični stroji radi pokvarijo. Za popravilo moramo poklicati strokovnjaka iz Nemčije. Mi-slim, da bi bilo bolje, če bi v tujini usposobili za to nekaj naših delavcev.«
Bogo Goršič »Pri mojem delu se normai ne da na-tančnodoločiti, kerne izdelu-jemserijskihdelov. lzsurovih kosov, ki jih na rezkalnem strojuoblikujem tako, da do-bijo obliko, ki je označena na risbi, izdelujem dele za nova orodja. Ta orodja se potem uporabljajo pri vlivanju.pla-
Vlajko Grahovec: »Delo ko-vinoslrugarja je kar precej napomo.«
sem okoli deset ditoč dinar-jev.«
Kaj pravzaprav dela stru-gar v Indosu in kaj rezkalec v Saturnusu? V čem se njuni deli razlikujeta?
Vlajko Grahovec: »Strugar navadno obdeluje okrogle predmete.zato uporabljatudi druge stroje kot rezkalec. Dobim surov odlitek, ki ga vložim v stružnico, kjer se z vrtanjem v stroju pravilno oblikuje. Oblikujem razne dele, na primer volane, mati-ce, reduktorje in podobno, za vse vrste naših viličarjev.
Toda zdaj imamo tudi šest novih numeričnih stružnic, na katerih lahko delajo priučeni delavci. Numcrična stružnica nadomesti deset delavcev. Ža vzdrževanje in servis bo sicer še vedno potrebna univer-zalna stružnica, za večje šte-vilo enakih kosov pa so zdaj te vrste stružnic zastarele. Slabo
Bogo Goršie: »Včasih so rekli: Če se ne boš učil, boš pa šlosar.«
stičnih mas v našem tozdu, kjer izdelujemo svetlobno opremo za avtomobile. Že za samo pripravo na delo potre-bujem veliko časa, ne glede na to, ali potem napravim le nekaj kosov ali pa teh izdelam več. Kos, ki ga obdelujem, miruje, zato so izdelki rez-kalca lahko različnih oblik.« Vsako delo je lahko zani-mivo in privlačno. Prav go-tovo je v vsakdanjih opravilih rezkalca ali orodjarja mogoče najti vedno kaj novega. Po-membno je, da človeka delo veseii. Z veseljem se delo hi-treje in bolje opravi. Prav go-tovo pa s^ velika spodbuda pri delu osebni dohodki. Morda so tudi ti krivi, da se premalo mladih odloča za ko-vinarske poklice. Toda videti je, da se bo tudi na tem po-dročju obrnilo na bolfe.
Besedilo in sliki: DARJA JUVAN