Cvetna nedelja - Velika noč.
Hosana je klicalo izraelsko ljudstvo na cvetno nedeljo Izveličarju, a črez nekaj dni: križajmo ga! Izveličar pa je prenesel tudi sramotenje in križanje, a s svojim vstajenjem zmagoslavno pokazal, da je njegovo delo neminljivo, ki se ne da streti  s   človeško   silo.
Nekaj podobnega doživljamo te dai. Veselja pijana tržaška množica, nahujskana po brezvestnih fašistih, je na cvetno nedeljo slovesno sprejela vladne zastopnike italijanske, ki naj bi javno proglasili priklopitev po veliki večini slovanskega Primorja   k   Italiji.
Slovansko   ljudstvo   je pa   mrko gledalo to slavlje, njegovo   srce  je   presunil   znovič meč žalosti, ker dobro ve, da vse to   nazna- i nja zanj dneve trpljenja-
Pa   ne   samo primorskih   Slovanov, tudi njihove brate po širni Jugoslaviji je presunil ta   dan   meč  žalosti.    Zakaj tudi mi čutimo j kot dobri bratje in sestre ono   veliko   trplje- i nje, ktero jo zadelo naše rojake pod italijansko oblastjo.
Po vsej širni Sloveniji in dalje po Hrvatski smo na cvetno nedeljo hoteli tudi javno pokazati svojo   žalost   nad neusmiljeno
I usodo, ki je zadela naše rojake. Priredile so se veličastne žalne manifestacije v Ljubljani, v Zagrebu, v središčih Slovencev in Hrvatov, da izrazijo ne samo svojo žalost in sočutje, nego tudi javno protestirajo proti krivični zasedbi naših  krajev.
Tudi manjši kraji niso zaostali. V Ptuju se je vršilo žalno zborovanje pred mestno hišo. Udeležila se ga je šolska mladina s svojimi učitelji, udeložila so se ga razna dru- | štva, prisostvovalo je na stotine ljudstva, iz Maribora pa so prihiteli Sokoli na konjih. Zborovanje je otvoril predsednik Jugoslovanske matice v Ptuju dr. Kotnik. Mestni gerent dr. Senčar je v jedrnatih besedah ožigosal zahrbtno in krivično ravnanje italijansko, ki je zasužnjilo toliko tisoč naših najboljših, naj-zavednejših bratov in sester. Prof. Sovre pa je v pesniški obliki primerjal naše zasužnjene brate pepeluški, kteri so pod neusmiljeno mačeho hudo, hudo godi. Ali pride čas, ko se pojavi na vzhodu na belem konju zmagovit vitez Jurij, ki osvobodi pepeluško hude mačehe. Misel osvobojenja in zedinjenja naj živo bdi v prsih vsakega zavednega Slovenca. Odrasli naj z neumornim delom krepijo naše stanje, mladina pa naj na tem trdnem temelju izvrši častno narodno nalogo.
A.ko stori vsak svojo dolžnost, mora priti tudi za naše zasužnjene brate velika noč, dan vstajenja, dan osvobojenja. Ta dan pa ne bo le za nje dan vstajenja, nego tudi za nas. Saj mi brez odtrganih bratov ne moremo živeti popolnega življenja. Čutiti se moramo tudi mi toliko časa teptane, nesvo-bodne, dokler ne zašije vsem nam dan svobode, dokler se ne uresničijo Gregorčičeve besede: „Bog živi vse Siovene, pod streho hiše ene!"