DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-II. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anas-tasio 1-c - tel. 2-30-38 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna števHka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto Viži.- Stet. 37 Trst » Gorica 10. septembra 1954 Izhaja vsak petek Strah? V letih 1947 in 1948 smo zlomili strah pred komunizmom. Danes se loteva nekaterih naših ljudi nov strah, strah pred — Italijo. V tem strahu Slovenci radi pozabljajo ali prikrivajo, da so Slovenci, prikrivajo, da govore doma po slovensko, da so njih običaji in navade slovenske, da molijo Bogi po slovensko, da jih obiskujejo sorodniki in znanci, ki so Slovenci in ki govore slovenski. Taki ljudje bi enostavno iz strahu, da se ne zamerijo, najraje izbrisali svoje slovensko poreklo, zatajili svoj slovenski jezik, svojo slovensko kri in se predstavili kot — nekaj, kar ni slovensko in nima s slovenstvom nič skupnega. Oni, nekdaj vneti člani slovenskih društev in organizacij, se teh društev izogibajo iz strahu, da ne pade na njih srd I-talije. Ne pomislijo pa, da so to naše javne demokratske organizacije konstruktivnega in ne destruktivnega značaja. Kako otročji ' % malenkostni so taki Slovenci v svoji omejenosti, v svojih mislih, da bodo jmkrili svoje pokolenje in izbrisali za seboj sled svoje krvi in jezika. Ne zavedajo se, da nosijo na sebi, na svojih obličjih znak svojega izvora in porekla. Ne vedo da se jim pri izgovoru vsake lastne besede ■pozna, da niso Italijani. Oni ne. vedi), da so oblastva Trstu natanč no informirana ot njih narodnosti in jeziku. Zakaj tedaj zatajevanje samega sebe? Dat bom lepše gledan, da mi bodo oblastva šla bolj na roko, da bodb moje prošnje prej uslišane, sklepa tak Slovenec v svoji prosto-dušnosti. Ne pomisli pa, da so naši sosedje Italijani ljudje vzgojeni, v zapadnoevropskem duhu, ki znajo ceniti moralne vrednote človeka in ■naroda, ki vedo, kje je meja med značajem in neznačajem. Iz lastnih bojev za svobodo in zedinjenje so se naučEi spoštovati narodno odločnost in značajmost, mrziti narodno mlačnost, nezavednost ter zaničevati narodno odpadništvo kot podlo izdajstvo. * Naši sosedje so ljudje kot mi. Ako se jim nekdo' od Slovencev vsiljuje, pripogiba hrbtenico, se kaže, da se oddaljuje od svojega rodnega debla, mu bodo navidez napravili prijazen obraz, morda ga celo potrepljali po rami in mu dali roko. Ali v s v/'jem srcu kot značajni Italijani ne morejo imeti za takega neznačajneža drugega kot prezir in zaničevanje. In zopet si moramo poklicati v spomin značilne besede one italijanske svetoivanske učiteljice, ki je dejala v tramvaju svoji tovarišici: »Quest’anno la mia classe xe piena de s’ciavi.« In na opazko, zakaj ne reče »slavi«, je odgovorila: »I slavi xe nella scuola Slovenci, qua nella scuola italiana xe s’ciavi.« Tako sodijo naši sosedje. Kdor ljubi svoj narod in spoštuje svoj jezik, spoštuje samega sebe. In če hočeš, da te bodo drugi spoštovali, spoštuj se najprej sam. Zato je strah le znak slabosti in nevednosti nekaterih naših ljudi, ki se še ne zavedajo, da se giblje razvoj zapadnih demokratičnih držav v smeri evropske skupnosti in zuto k narodnostni toleranci in mirnemu sožitju različnih narodnosti. Zato proč s strahom za naš obstoj in razvoj. Turški predsednik v Jugoslaviji Turški predsednik Bajar je že nekaj dni na uradnem obisku v Jugoslaviji. Povsod prirejajo gostu veličastne sprejeme, kakršne anajo organizirati in inscenira-ti le diktature. Do sedaj je predsednik obiskal Beograd, Sarajevo, Zagreb in Ljubljano. Posamezna mesta tekmujejo med seboj tako z zunanjim bleskom kakor tudi z darovi. Mnogo večji poudarek dajejo režiserji reklamnemu in propagandnemu videzu kakor pa iskrenosti medsebojnega prijateljstva. Tako je pač dirigirano navdušenje... Jugovzhodni ezijshi sporazum V Manili, na Filipinih, so v rekordnem času, v treh dneh, sklenili in podpisali s porazu o jugovzhodni azijski obrambi. (Poleg Vel. Britanije, Združenih držav in Francije so k sporazumu pristopile še Avstralija, Nova Zelandija, Pakistan, Filipini in Tailandija. V vsem osem držav. Pogodba je podobna Atlantski zvezi, vendar obveznosti niso določeno opredeljene. Je to prvi korak. Verietno je, da bodo sčasoma tu di še druge nekomunistične država pristopile k sporazumu. Včasih se namreč tudi sredina spametuje. Sredina vodi v pogubo! Diktatorska sloga Kako sijajno poteka življenje po deželah s komunistično diktaturo na čelu! Komaj po kak nepomembni oblaček moti zapovedano slogo. Kašo točno se tam preko vse ujema — za dosego velikih skupnih ciljev! Zelje centrale so komaj do-bro izgovorjene, pa so tudi že izpolnjene. Komaj dobro nanovo intoni-ra-jo približnostno udri-halico, jo že soglasno in ubrano prepeva celota. Tako je bilo na mejah in po mestih lanskega oktobra in -tako je ob istem nespremenjenem problemu letos. Glavno je gumb in njemu se vse pokori... .Socialistični gostje iz Anglije so celo v oddaljenem Pekingu zvedeli kako so rdeči Kitajci zaskrbljeni zaradi ponovne oborožitve Nemčije, potem ko so jim v Kremlju zagotovili, da je ameriška zaščita Formoze za Sovjete prav tak trn v peti kot je samim rdečim Kitajcem .Kjerkoli so se labouristični izletniki ustavili ie za nekaj ur, so jim vsi komunisti, od prvega de zadnjega, soglasno zagotavljali, da -zavisi »mirno sožitje obeh taborov« izključno od pogoja, da Anglija o-brne hrbet Ameriki in da svoje izvozne viške preusmeri na Vzhod. Demokratična nesloga Svet, v katerega se vračajo la-fcouristični politiki, pa kaže prav nasprotno sliko. Se nikdar se politično življenje Zahoda ni borilo s takimi ovirami in zaprekami kakor prav v zadnjih tednih. Zahodni orkester izvablja iz svojih razglašenih godal skoraj same disonance. Pokvarjeni zvoki bruseljske konference še vedno odmevajo po Evropi. Razočaranje Wa-shingtona in Londona je globoko in iskreno. V Bruslju, Haagu, Luksemburgu, Bonnu in Rimu upravičeno čutijo, da so jih Francozi pustili na cedilu. V Parizu so ne tipično gozdarski način odpovedali »evropski, koncert«, dokler ne pride do nove kompozicije. V Aziji učinkuje še naprej čemernost, ki jo je skuhala ženevska konferenca. Vlogo izoliranca, ki jo je prevzela Francija Parizu, so takrat igrale Združene države $ svojo upornostjo, ki je bila v navzkrižju z ostalimi zavezniki. T: ostali zavezniki so se morali pač pomiriiti s porazom v Indokini, česar Američani niso priznavali. V Wash-imgtonu, kjer so si iz indoki-taljskih .izkušenj zamislili drugačne načrte za bodočnost, kakor pa jih je pripravljal London, pritiskajo na sklenitev obrambne pogodbe z jugovzhodno Azijo z večjim poudarkom kakor pa je t Britancem všeč. '»Ali naj ščitimo države, ki izjavljajo, da naše zaščite ne marajo?« Tako sprašujejo Britanci Američane. Ti jim odgovarjajo: »Ali naj svoje lastne prijatelje v Aziji puščamo na cedilu samo zato, ker vaši prijatelji ne želijo sodelovanja v jugovzhodnem azijskem dogovoru?« Prav zato je Eden tudi odpovedal svojo prisotnost na Filipinih. Po sredi je gospod Nehru (nekak svetovni vodja .»sredincev«. Teh sredincev - oportunistov na Vzhoda ni, ker jih naravno tudi -biti ne more. Na Filipinih so zaveznik; našli več solidarnosti in razumevanja kakor pa v razkrojeni Evropi, v veliko jezo komunistov in sredincev. Septembrsko zaisedovanje Organizacije združenih narodov se bo verjetno zopet prekopicnilo na vprašanju vstopa ali ne v stopa Rdeče Kitajske v OZN, o čemer smo že zadnjič razpravljali. Raznolikost sredine Tak je torej na najvišji ravni svet na Vzhodu in Zahodu. Tam popoln- vistousmerjenost, tu demokratična razdvojenost. V sredi vedrijo in oblačijo sredinci, ki z isto vnemo ljubimkujejo z vzhodnjaki kakor z zahodnjaki. So načelno breznačelni. Posebno taka je njihova baza, da se izražamo s komunističnim izrazoslovjem. Oglej- mo si jo v pouk in kratek čas, saj je pri nas kar številno zastopana, posebno med razumniki. Nasi sredinci se zbirajo z v-seh vetrov. Nekateri so komunistični .ubežniki. Komunisti niso biii nikdar s srcem in prepričanjem. Služili so mu zaradi kruha in zapustili so ga iz istega razloga. Tam so bili tihi in mirni kot grob, zgolj uslužbenci gospodarja in prav nič več. Drugo skupino tvorijo ljudje, ki. niso bili nikdar in niso tudi sedaj neposredno privezani na kakršnokoli ideologijo. Ti ljudje nimajo lastnih pogledov na svet. Demo kracija, liberalizem, katolicizem, marksizem itd., to so za njih kvečjemu obrabljene psovke. Politiko smatrajo za športno strast posameznikov in skupin. Tudi. akademsko naobraženi pripadniki sredine se niti v šoli, niti v zasebnem življenju niso ukvarjali s preučevanjem svetovno nazorskih vprašanj in so ostali zato politično nevzgojeni ljudje z vedno prilagodljivo hrbtenico. Politično življenje motrijo s prostodušne, negativistične strani, bodisi zaradi lenobnega miselnega ugodja ali pa tudi zaradi sodobnega »progresivizma«, ki ponižuje politiko na raven pridobi*-niškega poklica. Tako so prvi kakor drugi pravi pravcati orjaki v kritikarstrstvu, v kolikor jim- služi za kratkočasje gostilniških razgovorov. -Idealno politično izživljanje v Trstu bi bilo za to zvrst ljudi kritiziranje in napadanje vseh in vsakogar, ne glede na osnovno idejno pripadnost. Demokrat bi moral napadati vse po vrsti, tudi -tiste zamisli in njihove nosilce, h katerim se sam prišteva. Ce ne napadaš vsak dan sproti zahodne demokracije, si pač dolarska zveza. Prav tako bi, se moral obnašati prepričan katolik, pravoveren komunist itd. »Klub nergačev« živi svoje divjaško življenje na Burji in z neprestano ■burjo vse dokler ga burja ne bo odnesl-a. Nepreračunljivost sredine Politično življenje pa je vse drugačno. Za politično vzgojo ne- zadostuje matura, niti vse-učiliška diploma in niti častit-ljeva starost. -Politika je umetnost, o kateri je celo sam Churchill, danes gotovo najsijajnejša svetovna politična zvezda, dejal, da je v 60 letih svojega političnega življenja komaj povprečen politični diletant. Pri nas pa smo tako srečna dežela, da nam politiki — ob gostilniških c-mizjih — rastejo kot gobe po dežju. Radii praznavamo, da je za današnjega človeka težko ohraniti vero v politično izživljanje, ko pa nekatere stranke menjajo svoja načela -kakor jim naročajo -gospodarji v tujini. Koliko naših ljudi je oddalo svoje glasove LSS zato, ker so tudi njeni frontaški poveljniki prisegali na uresničenje STO in -po izvolitvi — svoje svečane prisege enostavno pogoltnili. Danes pa so se sprevrgli v 'najstrastnejše nasprotnike ETO. Zakaj? Zato, ker njihova politika ni izraz ljudskega hotenja, pač pa poklicno zaslužkarstvo. Komunisti obeh kril ne premorejo niti enega samega pomembnega prvaka, ki ne bi živel od strankarskega korita. To najboljše vedo prav sredinci, ker je (Nadaljevanje na 2. strani) Komunizem glodajo protirevolucionarne klice Nekaj tednov po končani vojn' v Evropi je znani zahodni diplomat vprašal Višinskega, zakaj sovjetske oblasti tako .trmasto vztrajajo -na zahtevi, da -se vrnejo v Rusijo vsi tisti ato tisoči sovjetskih državljanov, ki so jih Nemci preselili na Zahod in ki so se prostovoljno priključili umikajočim s? nemškim vojakom. Bila je takrat še zlata doba prijateljstva med Zahodom in Vzhodom, zato si je sovjetski minister lahko dovolil nekoliko odkritosrčnosti. »Tudi mi smo začeli našo revolucijo izven Rusije, na. Zahodu«, je Višinski odgovoril z nasmehom. Ta odgovor je morda presenetil di-plomata, ki je ruske begunce po letu 1917, nedelavne razumnike, -taksi-izvoščke, hotelske vratarje, natakarje itd. ocenjeval z vse preveč preprosto prostodušnostjo. V sedanjem času svet pozablja rusko revolucijo leta 1905, ki je bila glavna preizkušnja za revolucijo leta 1917, in le malokdo se še spominja, da so takrat 'razpletali Lenin in njegovi pristaši svojo propagando daleč izven Rusije. Dva nedavna dogodka pa sta potrdila, da za kremeljske mogočnike ruski begunci niso operetne o sebnosti, ,pač pa resna nevarnost. Brvi dogodek je bila ugrabitev A leksandra Trušnoviča v zahodnem Berlinu, drugi pa nameravani u-mor Jurija Okoloviča. Oba sta bila člana organizacije NTS. Trušnovič je po rodu Slovenec iz Vipavskega in je zdaj star 60 let. Kot avstrijski častnik je -bil v Rusiji ujet in je tam končal med;- BORBA V SOVJETI JI ZA PRVEGA MOŽA Malenkov s Hruščev Ko je pred nekaj tedni prispela v Moskvo britanska labou-ristič-na delegacija, ina poti v Rdečo Kitajsko, je kremeljska gospoda priredila političnim izletnikom razkošen banket. Boljš-eviki so se resno potrudili — in- v tem so hrezkonku-renčni — da -bi- Britancem prikazat li rdeči raj v čim sijajnejši. luči. Kljub temu so- gostje opazili, da še je poleg stalinskega pijančevanja ob takih priložnostih tudi še marsikaj drugega spremenilo. Predvsem so vsaj navidez nekoliko zanemarili oblastniško zapovrstnosi. Pohvalili so Malenkova kot izredno -ljubeznivega in zgovornega gostitelja. Molotov se je stalno s cigareto v -ustih držal bolj v ozadju. Vidnega spoštovanja s strani domačinov pa je bil deležen Ukrajinec, Hruščev. Britanski tisk je ob poročilih <> bivanju la-bouris-tične delegacije v Moskvi- s posebnim poudarkom o-menjal nujno potrebo zahodne javnosti, da se s Hruščevim intenzivnejše ukvarja. Ta edini pristni proletarec med kremeljskimi mogoč niki z žilavo vztrajnostjo širi svoje osebno vplivnostno področje. Pred poldrugim letom, to je po -Stalinovi- smrti, je »Malenkov mož«, kakor so imenovali Hruščeva. v Moskvi, stal v vrstnem redu komaj na- šestem ali sedmem mestu. Za Maleukovim, Molotovom, Beirjo in celo za Bulganinom in Kagamo vi-čem. Danes -se njegovo ime imenuje v isti sapi z Male-nkovim. V času »kolektivnega vodstva« je stroga zapovr-stnost nekoliko u-trpela na zunanjem blesku -in o-sebni pomembnosti; sedaj, ko se je kolektivnost skrčila n® siamska dvojčka Male nkov-Hruščev, je »a-povrstnost priššla zopet do neke določene veljave. Partijski dvig Hruščeva je naravnost napeta epizoda diktatorskih veličin. Sin rudarja iz Kur sta je študiral tehniko -in postal inženir. Leta 1934 so štiridesetletnega Ukrajinca poklicali v Moskvo, kjer naj bi preuredil sovjetsko prestolnico. Kasneje se je ves posvetil mehanizaciji kmetijstva.. L. 1939 so .......................i—— Sr-MK* •>.- ga sprejeli v Politbiro. Med vojno so ga poklicali v Vrhovni obrambni svet in tik pred Stalinovo smrtjo je zlezel v partijski prezidij, to je na -na j višjo partijsko stopnjo -Sov jetije. Od tega časa dalje se je Hruščev predvsem ukvarjal a načrti, kako odstraniti več ali manj brez bolečin neudobne tekmovalce, ki. nasprotujejo v mnenjih in koristih njegovim lastnim zamislim in ambicijam. Na partijskem kongresu 1. 1952 je priselil prvi udarec članu Politbiroja, Andrejevu, ki je zavračal izvedbo Hruščevih agrarnih mest. Lansko poletje je prisilil k demisiji leningrajskega partijskega tajnika Andrijanova, ki se je predrznil zahtevati, da v neki osebni zadevi govori z, Malen-kovim. V fe-bruarju letos so mu volitve v Vrhovni sovjet zaupale vodstvo nekaterih najvažnejših delovnih ko-misij. Vpliv v zakonodaji mu je prav tako pomemben kot absolutna prednrst v eksekutivi. Marca meseca je »povišal« neprijetnega partijskega- tajnika ‘moskovskega področja, Mihajlova, za poslanika na Poljskem in ga nadomestil s svojim zaupnikom. Tudi v najožjem krogu sovjetske vlade je Hruščev v zadnjem času žel zavidate -uspehe. Ko so število ministrskih mest v zadnjem aprilu povečali od 25 na 45, je svoje »tehnokrate« porinil na ta mesta. Kme -tijsko ministrstvo je Hruščevu posebno pri srcu. Zato so ga razdelili in s tem znatno pristrigli o-blast dosedanjemu ministru za kmetijstvo, Benediktov-u, medtem ko sta njegova osebna ljubljenca Kornjec im Kozlov postala, prvi prehranjevalni, drugi sovhozni minister. Nesrečni Benediktov, ki je lansko leto kritiziral Hruščeva a-grarna mesta, je letos grešni kozel propale žetve. Verjetno ga ibodo že prav kanalu zamenjali s pomoč nikom kmetijskega ministra, Mac-kevičem, ki je Hruščev mož. Se važnejša so Hruščeva uveljavljanja v ministrstvu za javni varnost in v armadi. Kruglov. k: je nastopil dediščino Berje, je o- ........................... sebhi prijatelj Hruščeva, medtem ko je Serov, vrhovni poglavar tajne policije MVD. zaupnik Maien-kova. Tudi v armadi potekajo dvotirne oblastniške tračnice. Skupina poklicnih vojakov, ki ji načeluje maršal Zukov, uživa naklonjenost Malenkova. -Ukrajinca Konjev in Malinovski stojita na strani- svojega rojaka, Hruščeva, Politični generali, med njimi najpomembnejša Bulganin in VasEjevski so zaupniki Hruščeva. Poveljnik kremeljske garde je general Moška-lenko, mladostni sovrstnik Hrušče v a. Pri morebitnih obračunavanjih je to mesto vsekakor izredno važno. Po soglasnih poročilih • moskovskih zahodnih opazovalcev zaenkrat še ni računati, da. bi prišlo do vrhunskega prerivanja med Malen-kovim in Hruščevim. Take stvari dozorevajo v Rusiji počasi, vendar pa sodijo, da bo borba v Sovjetiji za prvega -moža končala z zmago Malenkova ali Hruščeva. Ti krogi dvomijo, da bi Sovjetijo v bodočnosti vladala, dvojna diktatura, po vzorcu prokonzulov pri starih Rimljanih. Napetost ohrog Formoze narašča V območju Formoze so se oglasili topovi komaj nekaj tednov po sklenitvi premirja, v Indokini. Preroki, ki so napovedovali, da služijo komunistični mirovni golobi zgolj • za prižiganje novih komunističnih vojm-ih požarov, se na žalost niso zmotili. Najprej so -kitajski komunisti odprli topniški ogenj na prvo in najbližjo postojanko kitajske nacionalistične postojanke. Nato so prvič poslali nad prestolnico Formoze, Tajpeh, krdelo vojnih letal. Da -bi Sovjeti v najnovejši vojnohuiskaški kampanji ne -za -ostali, sta dve sovjetski letali »Mig 15« sestrelili v Japonskem morju, nad mednarodnim vodovjem, ameriško letalo. Komunisti so torej spet odprli nov vojni ples. »Delo« bo stvar zavrtelo, tudi Hitler je trdil, da Nemčijo napadajo: Avstrija, Češka, Danska, Norveška, Poljska itd. KOLEKTIVNO VODSTVO KOLEKTrVNEJSE VODSTVO NAJKOLEKTIVNEJSE VODSTVO črnske študije ter se oženil z Rusinjo. tviuiOgi neataanjd primorski vojni Ujetnuu v nusiji ic ga še detoro spomiii-,ajO. V Rusiji je našel svojo drugo domovino mi se boril proti boijsevikom. Leta 1934 je pred komunisti zbežal v Jugoslavijo, kjer je začel z aktivno -bombo pro--ti sovjetskemu komunizmu. Ustanovil je protikomunistično gibanje »Novi rod« s sedežem v Beogradu. Med vojno se je T-rušnovič pridružil generalu Vlasovu. Tik pred polomom nemške vojske je Trušnovič odpotoval v Slovenijo, da izvede načrt za. povratek kralja Petra v domovino. Na Tirolskem ga je prehitelo premirje, nakar se je -naselil v Nemčiji, V Berlinu je postal velik prijatelj pokojnega župana Ernesta Reuterja, s katerim je ustanovil »Svobodno -zvezo za nemško-rusko prijateljstvo«, sam pa leta 1950 tudi »Odbor za pomoč ruskim beguncem«, ki mu je predsedoval. Danaz meni • jutri tebi! Črke NTS so kratica za »Nacionalni trudovoj sojtiz« (Narodna zveza vzajemnosti). To organizacijo so ustanovili kmalu po letu 1950. Njeni člani označujejo svojo ideologijo z »vzajemnostjo«, v nasprotju z razrednim bojem uradne doktrine komunizma- in s pretiranim nacionalizmom, ki ga zastopajo razni begunci, ki pripadajo narodnim manjšinam Sovjetske zveze. NTS proglaša solidarnost razredov, in- narodov znotraj ruskih mej. V Zahodni Nemčiji deluje kakih deset ruskih političnih organizacij, katerih politična -barva se spreminja od monarhistov do marksistov. NTS se od ostalih organizacij razlikuje predvsem po tem, de glede bodočnosti Rusije nima togo dol o čeiiega načrta ze čas po zrušemj-u komunizma, v kar trdno verujejo. Člani te organizacije -trdijo, da se mora prepustiti narodu samemu izbira nove vlade osvobojene Rusije. Člani NTS, ki so raztresena po vsem svetu, morajo oddajati organizaciji okoli 10 odstotkov svojih dohodkov. Medtem ko so vse druge begunske organizacije glede poslovnih stroškov skoraj v celoti odvisne od ameriških fondov, se NTS vzdržuje sama. Brošure in ča -sopisi, ki jih v milijonih izvodov vsak mesec vtihotapijo v Vzhodno Nemčijo in od tu v Rusijo, izražajo lastne zamisli NTS in ne smernic W|ashimgtona. Begunci, ki uhajajo na Zahod, najdejo zatočišče v vrstah organizacije NTS, ki je po drugi svetovni vojni sprejela več beguncev kot vse ostale organizacije skupaj! Ravnatelj tedensko izhajajočega glasila organizacije, Posev, ki ima komaj 40 let, je bE do leta 1941 glavni urednik nekega sovjetskega časopisa. Ti možje poznajo — drugače ko* nekdanji begunci — dušo sovjetskega državljana in dobro vedo, kako mu je treba govoriti. Stalno pazijo na vse razpoke v sovjetskem okiopu, da jih itakoj razgalijo. Trušnovič je v trenutku, ko so ga u-grabili, začel v glasilu svoje organizacije objavljati vrsto člankov c revoluciji v Vzhodni Nemčiji v juniju preteklega leta. Trušnovič je v svojih člankih zlasti poudarjal potrebo, da ruski revolucionarji snubijo nezadovoljneže v vojski. V Rdeči vojski vlada nezadovoljstvo; to potrjujejo vsi, ki -bežijo skozi železno zaveso, in to izjavljajo tudi Nemci, ki se vračajo iz sovjetskih taborišč. NTS skrbno zbira vse novice, ki jih prinašajo begunci in povratniki. Vaba, s katero so izvabili Trušnoviča v stanovanje v zahodnem Berlinu, kjer so ga sovjetski agenti narkotiztrali in odpeljali, je bilo prav sporočilo, da se bo tam sestal z dvema beguncema, ki da prinašata važna sporočila. NTS poganja strah ,v kosti kremeljskih poglavarjev tudi zato, ker je njena propaganda zelo podobna debatam, ki jih vodijo v tem času sovjetski vseučEiščnikL NTS goji redne stike s svojimi celicami v notranjosti Sovjetije im, značilno je, da prihajajo študentje Leningrada, Moskve in Harkova do prav istih zaključkov o bodočnosti svoje domovine. Politbiro opozarja na nevarnost. Danes obstoja tostran železne zavese revolucionarna .organizacija, katere metode in uspehi so zelo podobni delu Lenina in Ko. VESTI z GORIŠKEGA Zna citati, a ne razume! V »Demokraciji« od preteklega tedna smo že povedali o »Gazzetti-novih« fantazijah, da namreč vlada ra Vina a Slovenci - Italiji gosposko in s širokim gledanjem. Ker pa je »Gazzettino« pisal tudi .to, da »Demokracija« zna njegove članke citati, a jih ne razume, ker je zadela v bistvo stvari, to je, da se »Gazzettino« poteguje za tako de-ielno avtonomijo, ki ne bi ibila posebna in ki ne bi predvidevala zaščite pravic Slovencev na Goriškem in v videmski pokrajini, moramo pojasniti, da zna »Demokracija« prav dobro ne le črtati, ampak tudi 'razumeti. Tudi tisto, kar »Gazzerttino« odkrito ali v zvitih stavkih priobčuje v zvezi z deželno avtonomijo in z vprašanjem zaščite Slovencev v Italiji, ki jih še nadalje raznarodujejo, kakor po letu 1866 in za časa fašizma. Res je, da nam »Gazzettino« ne zna odgovoriti na pojasnilo, ki smo mu ga pretekli teden dali, da namreč Slovenci v Italiji .nimamo pravico posluževati se svojega materinega jezika v nobenem javnem uradu, niti ne dajati slovenska imena svojim otrokom pri rojstvu! Slovenc: v videmski pokrajini pa nimajo miti enega razreda osnovne šole s slovenskim učnim jezikom. Vlada pa tam pridno odpira otroške vrtce, v katerih je otročičem strogo prepovedano izpregovoriti tudi e-no samo s-lovensko besedo. Slovenski tisk je že večkrat poročal o denarnih kazrsih, ki jih slovenskim učencem v italijanskih osnvnih šolah nalagajo za vsako slovensko spregovorjeno besedo! O tem »Gaz-zetti.no« molči in raje sanja o bajnem gosposkem ravnanju rimske vlade s Slovenci!... Zares bujna fantazija beneškega dnevnika. (Povemo pa tudi in se ugovora ne bojimo, ker je nemogoč, da imajo I-italijani v Jugoslaviji vso pravico posluževati se svojega materinega jezika povsod ,tudi v odnošajih z javno oblastjo! To ugotavljamo zato, ker trdi »Gazzettino«, da je ni vlade na svetu, .ki bi z jezikovnimi manjšinami ravnala tako »gosposko« .kot to dela rimska vlada! 'Jn za zaključek pojasnjujemo sGazzetfclntM še sledeče. On pravi, da ni moči razumeti, kakšno gospodarsko korist naj bi utegnila privesti v deželo jamstva za slovensko manjšino na podlagi posebnega statuta, ko vendar državljani slovenskega jezika uživajo vse pravice v. državi. Dobesedno piše »Gaz- zefttino«: »Ma cd sfugge assoluta-mente quaie influenza economica potrebbero avere o non avere le garanzie per la minoranza &u. . virtu attribuita allo Statuto Spe-ciaie di risolvere 1« orisi isontina, dal momento che i cittadini di lin-gua slovena godono pienamente di tutti i diritti del no&tro Stato. La verita e che il Demokracija, come i suoi fratelli d’altra limgua, sa leg-gere, ma non sa capire, e se qual-che volta capisce, dimemtica subi-to di aver capito.« »Gaazettinov« očitek pa pristoja isamo njemu samemu in ne »Demokraciji«, ki ni pisala 27. avg. t. 1. o rešitvi goriške gospodarske krize na podlagi jamstev za zaščito Slovencev v Italiji. »Demokracija« je pisala in bo pisala, da u-tegne posebna deželna avtonomija rešiti gospodarsko krito in hkrati, da mora zaščititi pravice Slovencev v Italiji! Vse drugo si je »Gazzettino« gladko izmislil, in kaže, da ne zna niti čitati, niti razumeti! KRMIN-PLEŠIVO Nič malodušja zaradi učiteljske moči. Bomo že dobili tako učno moč, kot si jo želimo, da bodo naši otroci prejemali reden pouk in popolno vzgojo! Zato vpišimo svoje otroke v slovensko šolo pod Plešivom, ne samo vsi Slovenci s Plešivega in od ,Su-bide, ampak tudi vsi Slovenci iz Kumina. Saj se otroci znajo voziti na kolesu in kratek sprehod jim bo še zelo koristil! Pa bodo naši otroci zaradi tega prednjačili, ker bodo znali dva jezika dobro, slovenskega materinega in italijanskega. Na pristojnem mestu je že kdo. prosil .za namestitev dobre učne moči!... Kovanci Stari kovanci »Ltalma« po 1 in 2 liri stopijo -iz veljave in prometa 30. t. m. Novi kovanci »ltalma« ;-ste vrednosti pa so v veljavi in prometu od 1. t. m. V nedeljo 12. t. m. vsi na Opčine na JESENSKO SLAME S D Z Ker se siavje začne ob 15. uri in vlak prispe v Trst prepozno, naj, kdor nima, drugega vozila, odide s koriero ob 13. uri popoldne z avtobusne Ribijeve postaje v Gorici. Povratek pa z zadnjim večernim vlakom! Nič strahu slovenski ofroh v slovensko šolo! Vse slovenske šole na. Goriškem so pravno veljavne, ker jih vlada tudi vzdržuje. Na slovenskih šolah se poučuje tudi italijanščina v i-sti meri kot na italijanskih! Slovenske šole imajo torej to prednost, da se na njih poučujeta slovenščina in italijanščina! Kdor je izpostavljen pritisku od strani kakega prenapeteža ali strupenega šovinista, ki ga sili, da svoje otroke vpiše v italijanske šole, kjer slovenščine ne poučujejo, naj vsiljivca zavrne « besedami: Vlada nam slovenske šole priznava in vzdržuje. Na slovenskih šolah poučujejo tudi italijanski jezik, na italijanskih pa slovenskega ne1 Plačujemo davke in smo lojalni državljani, zato se poslužujemo pravice, ki nam je dana, i:n pošiljamo svoje otroke v slovensko šolo, da se hkrati naučijo obeh jezikov. Osnovne šoie Goriško šolsko skrbništvo sporoča, da se bo vršilo vpisovanje u-čencev v prvi razred osnovnih šol od 20 septembra do 1. oktobra. Sprejeti bodo vsi, ki bodo do 1. oktobra, najpozneje pa do 31. decembra 1.1. dovršili 6. leto starosti. Istočasno se bodo na osnovnih šolah vršili tudi izpiti vseh vrst. Iznajdljivosti Primorskega dnevnika Nedavno je »Primorski dnevnik« stalno pobiral goveje hlebce in ovčarske bombone po raznih dober-dobskih stezah. Zdaj je jel iskati pa brezposelne v tamošnji občini in jih seveda tudi našel. Začel j? v Jamljah! Odgovornost za brezposelne pa nalaga doberdobskemu županstvu, namesto da bi jo vtaknil na rep vladajočemu režimu. In pravi, da bi doberdobsko županstvo moralo biti toliko energično, kot je ono iz Ronk, kjer je oblast nakazala več delavskih središč. »Primorski dnevnik« dobro ve, da leže Ronki v Furlaniji, kjer oblastva občftie podpirajo raje kot slovenske. Zakaj pa bi »Primorski dnevnik« ne stavil .za vzgled raje sovodenj sko županstvo, kjer vedrijo fron-taši? Zato, ker je v Sovodnjah najvišji odstotek brezposelnih, ne da Sredina uodi u pogubo! (Nadaljevanje s 1. strani) tudi med njimi nekaj takih, ki so v eni ali drugi obliki deležni političnih mag rad. In vendar bi moralo politično življenje zajeti v najresnejša razmišljanja prav vse naše ljudi. Narod se politično vzgaja s preuče-vamjem lastne namdpe politične zgodovine, s krepitvijo in če treba tudi z revizijo s vet o vino nazorskih pogledov, s čuječim zasledovanjem nalog in potreb našega ljudstva z neustrašeno borbo za .uveljavljenje njegovih pravic. Prav narodna politika je ohranila naš rod pred preteklimi hudimi časi tn i-sta politika ga bo ohranila tudi v bodoče, če ji bomoslužili predano iro tudi fi pozitivno kritiko. V današnjih časih in v časih, ka .terim gremo nasproti, je sredin-stvo poguba, kajti kdor je breizna-čelen v politiki, je brez načele n v svojem zasebnem življenju in bo kot breiznačelen Slovenec hitro u-tottll v tujem morju. Sredina v političnem življenju ni nič drugega kot nekdanje cikorijaštvo ali današnja fratelanca v narodno samoobrambni borbi. Mlačnost v politiki nuj.no vodi v narodno ravnodušnost. Poskusi stapljanja, titovcev s tujerodnimi strankami na Koro škem, Goriškem in sedaj na Tržaškem so zasnovani na načrtni likvidaciji zamejskega slovenstva. Temelji teh načrtov so postavljeni prav na snedansitvu. Ločnica med demokracijo in nasiljem Za vsakega razsodnega človek s je po dosedanjih izkušnjah že začrtana strogo ločnica med demokracijo in diktaturo. Nepristranski opazovalec je prav tako že davno spoznal, kaj prinaša prva in s čim mu streže druga. Kompromisnih, sredinskih rešitev ni med obema! Kdor trdi nasprotno, vara sameg-i sebe in svoje okolje! Sredinci so — verjetno podzavestno — sopotniki diktature in morda celo nevarnejši od samih odkritosrčnih zagovornikov nasilja. Gotovo je, da ima tudi demokracija svoje napake in celo izrodke. Tudi demokracija nas tu in tam razočara, saj idealnega stanja na svetu .ni, pač pa zgolj izbira manjšega zla. Zakaj demokraciji visoko pretiravajo njene morebitne pogreške, nasilniške vsakdanjosti pa ocenjujejo z vso dobrohotnostjo? Zato, ker jih demokracija ne pošilja, na morišča, če jo zmerjajo! Geslo sredincev je: Zabavljanje zaradi zabavljanja! Zabavljanje seveda tistega, kar ne prinaša nobenegu tveganja -Naši sredinci so namreč izredno previdni, kadar gre za resne in po demokratičnih in moralnih načelih celo obvezne kritike proti diktaturi. Ce ozračje ni popolnoma čisto, ne odprejo ust. Kakor hitro pa se razgovor zasuče proti demokratičnemu svetu, takrat se nenadoma odprejo vse zapornice Itrlt ličarskega zaklada. Zmerjanje Zahoda prehaja že v pravo inflacijo, saj sredinci dobro vedo, da jih zato nihče ne .bo ssgra bil za jezik. Taka »junaštva* pa so sumljivo podobna tistemu šolarčku, ki s kamenjem obdelava sošolce, skrit za plotom. Vsi pa vemo, da je tak, »junak« slabši od naj strastne jšega odkritega pretepača. Tako se ustvarjajo neznačajni bojazljivci, umetniki kruhoborstva. Tako si levantinski tip utira pot zlasti med našo inteligenco. Pot. prehaja že fe političnega sredin-stva v narodno indiferenco. Sredince zapeljujejo tudi politična poza varovanja; grda in neznačajna špekulacija, po kateri tak a-krobat previdno niha med levico in desnico, da se v danem trenutku prekopicne na težjo, zmagovito stran. V preteklosti, ko politične razlike še niso brisale osnovnih moralnih, etičnih, vzgojnih im o-stalih odlik kulturnega človeka, je morda svet tudi take špekulacije obravnaval a dobrohotnostjo in z upoštevanjem olajševalnih okoliščin. Danes, ko gre za biti in ne biti, prinaša posedanje po dveh stolicah zagotovljen zdrs na tla. Tudi tega sredinci ne bi smeli pozabiti! bi jim frontaški župan mogel pomagati iz bede in potrebe!... V ostalem pa, zakaj se frontaški svetovalci v Doberdobu ne zmenijo, da bi predložili kak dober in pameten načrt za rešitev krize domačih brezposelnih? SOVODNJE Županstvo vabi svojce interniranih v Nemčiji odnosno delavcev v (Nemčiji, ki se niso več vrnili, kakor tudi svojce izginulih v Italiji po 8. septembru 1943, ki jih smatrajo za ugrabljene odnoino internirane v Nemčijo ali pa tudi pridružene nemški vojski, maj imena izginulih takoj javijo tajništvu občine. • * * V torek zvečer je iz neznanih vzrokov izbruhnil požar v hiši št. 28 ma Peči, ki je last g. Alojzij-j Batističa in v kateri stanuje družina g. Oskarja Maliča. Ze veliko očetovsko ljubeznijo je g. Oskar skozi ogenj šel v sobo in rešil svojo komaj mesec dni staro hčerkico, ki je spala v zibelki. Gospod Malič sam in njegov .pomočnik pri gašenju ognja, g. David Devetak, sta morala v bolnico zaradi opeklin. Zgorelo je skoro vse pohištvo. Pomagali so tudi1 ognjegasci iz Go rice. MIRNIK Vsi, ki imajo otroke za šolo, naj jih vpišejo v svojo slovensko šolo, da bodo otroci znali oba jezika, slovenskega ,in italijanskega. Mirnik je bila nekoč čisto slovenska vas. Po prihodu Italije so se sem naselili tudi Furlani, ki precej rovarijo proti slovenski šoli. Pa se jih zaradi tega ne bomo u-strašili, saj nam naša slovenska šola pnitiče kot vsakdanji kruh! Pozor Stmrjoncl 2upanstvo razglaša, da so vsi Občinarji dolžni prijaviti do 20. t. m. dohodke in sploh vse, kar je podvrženo občinskemu davku in taksam. Kdor je že vpisan v Imenik občinskih davkoplačevalcev in nima nobene spremembe, ni dolžan prijaviti .ničesar. * • * Poredko se oglašamo v naši dragi »Demokraciji«. Vzrok je pač ta, da je naša »pisarna« kmečka. In kaj bi še pojasnjeval, saj vsi veste, da prime trda kmčka roka raje za .toporišče kot za pero. Zdaj pa nekaj novic s te naše slovenske prestolice... V petek 27. avgusta se je pripetila nesreča. Zidar Aldo GraVnar se je namreč peljal s svojim motornim vozilom na delo v Gorico, neki drugi zidar je z enakim vozilom prihajal pa iz Furlanije na delo v Steverjan, kjer je zaposlen pri graditvi postaje za orožnike ,in finančnike. Na ostrem ovinku pod Dvorom sta trčila in dobila hude poškodbe. Tudi nerodna cesta je temu; nekaj kriva!... Gravnarjevo vozilo se je dobesedno izvilo v klopčič, ubogi Aldo pa je ležal nezavesten pod njim, dokler ga ni dvignil bližnji krčmar, g. Herman. Prepeljali so ga v noriško bolnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 40 dni. Ima baje zlomljeno spodnjo čeljust in roko v gležnju. Mlademu vrlemu domačinu želimo, da bi kaj kmalu o-izdravel. Vsem mladim vozačem motorjev pa priporočamo previd most. Tudi našemu županu, g. Herme-negildu Podveršiču, ki se je že vrnil iz bolnice, želimo, da bi se kmalu popolnoma ozdravel im zopet prevzel županove posle. Prav tiha na uho zašepečemo, da je njegov povratek zelo potreben, kajti od njega in od občinskega sveta pričakujemo, da napravijo red tudi v občinski pisarni, kjer so dolžni delati vsi, ki so za to postavljeni m plačani. Rečemo: marljivo delati! Metla ni potrebna samo za štever janske cesite!... SOCIALNA VPRAŠANJA Pavšalni davek za male obrtnike Ljubljanski časniki so prinesli vest, da oblastva proučujejo možnost uvedbe pavšalnega davka za male obrtnike, da me bi bilo vsako leto sproti ugotavljati dohodkov in s tem v zvezi ustvarjati sitnosti in nezadovoljstva. V Ljubljani seveda vladajo komunisti in nemorejo reči, da bodo zadevo >uredili v duhu socialne pravičnosti. Vendar .se nam zamisel pavša1-nega davka na male obrtnice zdi pametna in umestna. Strokovna u druženja in oblastva ter izvedenci v .takih .zadevah naj bi stvar temeljito dobro ^ t. i.ato pa obla- stva izdala zakon za pavšalni davek na obrtnice po kategorijah. Tako bi vsak obrtnik že vnaprej vedel koliko davka bo moral plačati, oblastva pa ne bodo imela več sitnosti in stroškov z mučnim ugotavljanjem dohodkom vsakega posameznega: Posamezniki pa bi imeli pravico zahtevati vpis v kategorijo nižje stopnje, če bi dokazali, da sita se obatovanje in dohodki zmanjšali. Za rešitev gospodaske križe na Goriškem V smislu sklepa goriškega občinskega odbora je župan dr. Bernar-dis poslal tudi vodstvu Slovenske demokratske zveze prepis sklepa, ki ga je v zvezi z vprašanjem krize občinski svet na seji od 21. julija izglasoval. Hkrati pa je g. župan poslal vodstvu SOZ. tudi spremno pismo, s katerim poziva politif- letno najemnino bi lahko plačal' le po 20 šterlin (3000 lir na mesec), zahodno od shetlandskega otočja (severno od Škotske) je na razpolago skalni otok, na katerem ni živega človeka, odkar pomni sedanji Jesenski krvosesi Menda ,ni na svetu nadležnejšega živega bitja kakor je neprestano prepevajoči, brenčeči komar, ki se ga ponoči na vse mogoče način? zaman otepaš. Povsod, kjer koli si razodet, in tudi po tistih telesnih delih, o katerih misliš, da. so pokriti, najde nemarni krvoses mesto, kamor nastavi svoje ostro nasiljem) sesalo, da ti potegne iz telesa nekaj krvi. Koža ti zabrekne, čez nekaj minut se vzboči večji ali manjši mehurček ali pa t-udi opa-hek. Ko se je požeruh pošteno natakal tvoje dragocene krvi, te nagradi za tvoje, gostoljubje z vražjo srbečico. SAMICA Komar (Culex pipiens) se pri nas pojavlja v poznem poletju in se ga ne iznebimo vse do konce zime. 'Posehno ugodne so za samico stoječe vode, mlake, napajališča, močvirja, gnojnice itd., kamor polaga svoja jajčeca. Ze kmalu zatem se iz jajčec izležejo členkovite kosmate ličinke, ki se z veliko o-kretntostjo potepajo po vodi. Pri tem jim repni konec stalno mol’ izven vodne gladine, da lahko dihajo. Po preteku kratke dobe se ličinke pretvorijo v mešičke. Mešiček je sestavljen iz žogaste gla.ve in zelo gibljivega repa. Tudi v tej obliki molita na površje vode dva izrastka za dihanje. lit INKA ttiE&ftie _ Samica izleže vsakokrat do 600 jajčec. Nasledstvo pa je kaj hitro godno za razmnoževanje, zato ni nič čudnega, da se mrčes ob .ugodnih življenjskih pogojih strahovito razmnoži in greni človeku in živali življenje. v sreči je samo samica požrešni krvoses, samci so namreč vegetarijanci. So. zgolj sodelavci pri razmnožitvi po opravljeni dolžnosti poginejo. Samice navadno izbirajo svoje žrtve vsak ■drugi dan, ko je trebušček še o-hlapno napolnjen od prejšnje žrtve. Sledove krvne gostije lahk? najdemo po stenah in stropih, ki zgovorno pričajo o večernih in nočnih bitkah med človekom in komarkami. Čudno in celo krivično je, da vs: ljudje niso v enaki meri izpostavljeni komarskemu poželenju. Ljudje radi govorijo o sladkokrvnih komarskih ljubljencih. V resnici pa privabljajo komarke: vonji krvne kisline, ki so pri raznih ljudeh različni, kakor so prav tako različ ni telesni vonji ljudi. Vbodalna in sesalna aparatura komarke je ustvarjena zelo spretno in razumno. Ko komarka porine svoje 'bodalo .skozi kožno plast, vbrizga v nano najprej injekcijo neke tekočine, ki je podobna mravljični kislini. Ta ima nalogo, da krvi prepreči sesirjenje. Prav ta. i-njekcija povzroča mehurje, srbečico in tudi opahke. Danes poznamo že nekaj uspešnih sredstev proti komarski srbečici. Najprikladnejše sredstvo je salmiakova raztopina (sale ammo-niaco), dobra pa je tudi milnica. V neki slovenski trgovini v Trstu prodajajo posebne priprave, ki se pritrdijo na stropno žarnico. Ko se žarnica, segreje, razvija plin, ki u-•ničuje ves mrčes, človeku pa je neškodljiv. V Franciji pa prodajajo rumenkasto pobarvane žarnice, ki odbijajo nepovabljene goste. Pravijo, da s temi žarnicami lahko ne stežaj odpiramo okna v poletnih večerih in mimo čitamo na postelji brez komarske godbe in izgube lastne krvi. Najuspešnejše pa proga n ja mo komarje s tem, da skrbi' mo za varstvo ptic. Lastovice, hudourniki in prav posebno še netopirji so najučinkovitejii pokonče-valci tega nadležnega mrčesa. V e-ini noči polovi netopir tudi do 4000 komarjev. Mnogo jajčec pokončajo žabe, krastače in drugi prebivalci mlakuž. rod. Na razpolago je stara razvalina in nekaj skalnatih duplin. Uspevajo ovce in ostale male živali...« Mešetarji s prodajo otokov prav tako hvalijo svojo robo kot njiho vi tovariši, ki prodajajo stare avtomobile. V Sredozemskem morju južno od Balearskega otočja ponujajo celo razkošne otoke, namreč idealno podnebje skozi vse leto, bogat ribji lov in bujno vegetacijo. Cena okrog 1000 šterlin (1 milijon 800.000 lir) za ‘kvadratni kilometer. Mnogi samotarji pa si želijo otokov, ki so od vsake civilizacije popolnoma ločeni, zato Sredozemlje za te ljudi nima privlačnosti. ‘V Sydneyu so v 12 mesecih prodali nad 300 otokov v prostoru med Novo Gvinejo in Koralskim otočjem, t. j. med ekvatorjem in 10 stopinj severne širine. Nad dve sto kupcev 'in najemnikov je odklonilo, da vzame s seboj radijski aparat. Svojo domovino .prijatelje in znance so pozdravili .z zadnjim-Zbogom! Ce jih napade bolezen, vremenska nezgoda ali lakota, o-stane.jo prepuščeni sami sebi, ker ni nobenega upanja, da bi jim kdo prihitel na pomoč. Nazaj k naravi, to je verjetno klic, ki žene nekatere današnje ljudi v popolno samoto. V današnjem modernem življenju smo postali vsi sužnji ure, telefona, žrtve motoriziranega hrupa in jetniki udobja. Današnji človek misli, da ne more živeti brez kina, hladilnika, skuterja, brez letovanja, brez tople vode, plina in elektrike, brez radia in na sto drugih vsakdanjih potrebščin. Da si vse to lahko nabavi, ie primoran, da dela od jutra do večera in ugonablja svoj živčni ustroj. Od vsega tega beži — nazaj k naravi, na osamljen otok. Zakaj pa prav na otok? Ker nedotaknjenih hribov, gozdov in puščav sko.ro več ni. Moderna vozila so onečaščila. tudi najbolj zapuščene kotičke naše zemlje. Morda pa tudi iz strahu pred atomskimi bombami. V najem ponujajo otoke ne samo mešetarji in prekupčevalci, pač pa 'tudi britansko kolonialno ministrstvo. V že zgoraj omenjenem otočju Seychelles nudijo v najem 92 o-tokov. Povpraševanje je v zadnjih mesecih zelo naraslo in z njim seveda tudi cene. Krvna kazen V ameriškem mestu Utica naraščajo prometne nesreče. Na drugi strani pa je banka za kri v nepre-stainih .zadregah in ne more zadostiti vsem potrebam aa transfuzijo krvi prometnim ponesrečencem. Mestni očetje so zato m enim zamahom pokončali dve muhi: kdor se pregreši proti prometnim predpisom, mora banki za kri oddati porcijo lastne krvi. OD TU IN TAM Ameriške družine bodo že v bližnji prihodnjosti frčale na letovanje z družinskimi helikopterji. Novo letalo je izredno lahko vodljivo. Strokovnjaki trdijo, da ni potrebna prav nič večja spretnost, kakor za avtomobilskega vozača. Letalo tehta 5000 kilogramov in nosi s Seboj bencina za 500 kilometrov poleta. Zaenkrat stane še okrog pet milijonov lir. Ko pa bo serijska izdelava v polnem teku, kar smatrajo, da se bo zgodilo še letos, bo letalo stalo okrog 3 milijone lir. • » m : k . Posebna ameriška zdravniška komisija je pred kratkim odšla na A-lasko, da preuči zdravstveno stanje tamkajšnjih Eskimov. Med E-skimi namreč doslej še niso zasledili niti enega samega slučaja obolelosti na raku. Prav zato ,se bodo ameriški zdravniki in učenjaki pozanimali za vzroke imunosti te bolezni pri Eskimih. Na ta način mislijo, da jim bo uspelo najti uspešno sredstvo za pobijanje te Strane in zahrbtne bolezni. * * « V bližini španskega mesta Granada so na kamion in prikolico naložili pet mogočnih bikov, da bi jih pripeljali v mesto, kjer bi morali pustiti življenje na bikoborski areni. Usoda pa je hotela drugače. V vasi Ubeda se je dogodila prometna nesreča in biki so veselo zbežali v zlato svobodo. Rjoveli so skozi vas in pognali vse prebivalce s cest in ulic. Pred kavarnami in gostil-riami so prevračali mize in stolice, starega moža, ki ni mogel tako hitro zbežati v zavetje, so živali pomandrale. Nekemu osličku so razjarjeni biki odprli trebušno, votlino. Biki so se temeljito maščevali nad človekom za usodo, ki jim jo je pripravljal. Ze kmalu pa so zagrmele puške. Dva bika sta se smrtno zadeta zgrudila, trije pa so zbežali. Sele nekaj dni po dogodku se je orožnikom posrečilo, da so Uidi ostalo trojico dobili na muho. • * * V Gabunu, v Francoski ekvatorialni Afriki, je na svoj 65-letni rojstni dan umrl legendarni poglavar Orado Nkulu, ki so ga nemške kolonialne oblasti l. 1914 obsodile na smrt zaradi odpora in hujskanja na vstajo. Dvakrat so morali takrat usmrtitev odložiti, ker se je vsakikrat pretrgala vrv. Ko je tudi pri tretjem poskusu vrv odpo-vedala pod težo obsojenca, se je nemški poveljnik odločil za pomilostitev. Orado Nkulu je menda stalno zatrjeval, da bo umrl v svoji beli postelji. Uganil je, • * * V mestu Mestre so vodili po ulicah sprevod slonov, ki naj bi meščane opozorili na prihod cirkusa. Ko je sprevod dospel rui periferijo, kjer stojijo vile z vrtovi in sadov njaki, je slon - vodnik zagrabil za hruško, ki je visela na cesto čez vrtno ograjo. Ko je ostala slonovska vrsta to opazila, niso mogli slonov več zadržati. Prej niso odnehali, dokler niso v treh sadovnjakih obrali vsega sadja. Mestne o-blasti so nadalnje sprevode prepovedale. * * * V letošnjem poletju so letoviščarji na Južnem Tirolskem z razumevanjem opazovali skupino 20 kolesarjev - izletnikov, ki je vozila. strogo po prometnih predpisih. V gosjem redu so se razvrščali, cestnih ovinkov niso rezali in z največjo obzirnostjo so prehitevali pešce. Zadnji v gosjem redu pa je nosil na hrbtu napis: Avtomobilisti! Pustite nas živeti, saj smo še tako mladil « * • V Hannovru, v Nemčiji, so pred nekaj dnevi priredili pevski festival, na katerem je bilo zastopanih deset narodov s 60.000 pevci. Prireditelji so organizirali 30 nastopov. Festival je trajal tri dni. Ob koncu je nastopil zbor z 10.000 pevci. Na cvetli&nem korzu so prodati nad 1 milijon nageljnov, dalij in aster. POD 6rto HEKTOR NA SPREHODU Toni si je <1 dlanjo brisal znoj s del*. Preneumno, da moraš prav opoldne kidati in čisitti vozove zveri. Ob tej vročini bi moral vsak pošten kristjan počivati tako, kakor se oddihajo vsi ostali krščanski ljudje. Toni si je ogledoval leva, ki je mirno stal za železnimi drogovi kletke in prav tako motril s svojimi rumenimi očmi svojega skrbnika. »Umakni se«, je dejal Toni in potisnil skozi rešetko drog s pritrjeno cunjo na koncu, ki jo je pred tem pomočil v lizolovo raztopino. Smrdljivo mokroto je pomolil levu 'naravnost pred smrček. »Umakni se, Hektor, sedaj moram jaz v kletko.« Hektor je cunjo povohal, namrdnil smrček in se umaknil v ozadje., Vstop v kletko je bil sko.ro brez nevarnosti. Toni in Hektor sta se poznala že dolgo. Toni se je sklonil in poskusil dvigniti vedro za vodo. Medtem so se vrata na stežaj odprla, ker je stal voz malo po- strani. Ko se je Toni dvignil, je u-daril z vso silo z .glavo ob težka vrata. Nezavesten se je zvrnil z voza na tla in nepremično obležal. Hektor je stopil na odprti vhod in se radovedno ogledoval po okolici. Ni dolgo pomišljal, skočil je na 'tla, pretegnil šape, vzleknil hrbet, raztegnil smrček, previdno prestopil negibno ležečega prijatelja, in s počasnimi koraki odšel. Sonce je vroče pripekalo. Tudi ulica, v katero je Hektor izavil, je bila prazna. Železni zastori trgovin so ibili spuščeni. Vse je bilo kakor izumrlo. Meščani so spali spanje 36 stopinj Celzija. Edino mesar Grčar ni zaprl mesnice. Za zamudne gospodinje je imel še nekaj opravil. Pred vrati je veter pregibal biserne trakove, ki branijo muham vstop v mesnico. Tako so vsaj ukazali in določili mestni očetje., Grčair je komaj dobro zmlel kilogram govedine za gospo Kunig.un-do, ko je vstopil Hektor. Trakovi so se močno zamajali in prekinili, tišino. Mojster Grčar je obstrmel. Strah mu je pretresal mozek, kolena so trepetala kot vrba ob deroči vodi. Previdno se je umikal za prodajni pult do emajlirane stene. Med potjo je zgrabil s tresočo roko najtežjo sekiro, ki je ležala na čoku. Davi j.' prav z njo upihnil življenje težkemu volu, ki je sedaj visel očiščen in pritrjen na dveh močnih kavljih ob steni. Nasproti zverini se je mojster prav tako počutil kot ta viseči vol, predno so ga zvlekli v klavnico. Hektor se najprej zanj sploh ni zmenil. Stopil je k nastežaj odprtemu volu, udaril z desno šapo v, razprto votlino, iztrgal debelo o-bist im jo z vso .spoštljivostjo spravil pod streho. Nato se je. 'približal prodajnemu pultu, kjer je v pločevinasti posodi čakala goveja zaseka .na gospo Kupigundo. S slastjo in pravo pobožnostjo je Hektor tudi to srečno pospravil in pri tem temeljito polizal posodo. Ko si je oblizal tudi še omaščene .brke, jv1 z hvaležnostjo in priznanjem ogledoval nepremičnega mesarja, kakor da bi ga hotel pohvaliti za. odlično kakovost mesa, s katerim zalaga razvajene meščane. V tem hipu je, vstopila v mesnico gospa Kunigunda. Zelo se ji ie mudilo, kakor vsem njenim sov ritnicam, ki tako rade pozabljajo na uro kosile. iStala je pred prodajnim pultom in seveda tudi pred mogočno zverino še preden se je v temačnem prostoru do dohrega razgledala. Niti besedice ni zinila. Postala je vsa zelena okrog skrbno pobarvanih ustnic, se zamajala pro ti visečemu volu in .razprostrla vse štiri okončine svojega zavaljenega telesa na tla. Hektor jo je pazljivo ogledoval. Nato pa- je z očitnim omalovaževanjem poškilil mesarju, ki se je še vedno tresel ob steni, in z njim je solidarno trepetala tudi bridka sekira. Hektor je z vso spoštljivostjo prestopil nepremično truplo gospe Ktmigunde, iztrgal iz volovske votline še dr.ugo obist in se je lotil s hrupnim cmokanjem.’ Ko mu je še dobra polovica obisti molela iz gobca, je gospa Kunigunda odprla veke. Prepričana je bila, da. je to prav njena lastna obist in se je zato že v naslednjem trenutku izopet izgubila v nezavestno temo. Lev je požiral zadnje sokove o-bisti im je bil pravzaprav že sit. Hektor ni bil nikdar v življenju požeruh. Se enkrat je pogledal prijaznega mesarja, pokimal negibni gospe Kunigundi, se počasi obrnil ter se očitno zadovoljen prerinil skozi zaveso z bisernimi trakovi in že je bil na samotni ulici. Sonce je neusmiljeno žgalo. A-sfalt je. žarel. Hektor je zaspano zazehal itn se domislil hladne kletke in vedra z k vodo, saj ga je že pošteno žejalo. Obrnil se je proti domu. Toni je ležal še prav tam negiben, prav tak, kakršnega je Hektor zapustil. Površno ga je ovohal, previdno prestopil in se po-gnal v kletko ter v dušku izpraznil vso vodo iz vedra. Nato se je vle-gel v kot, mežikal in 'zehal na vse pretege. Zdelo se mu je, da življe-mje vendar ni tako težko in neprijetno. Ko je čez nekaj časa prišel Toni k sebi, se ie Hektor samo. začudil, zakaj njegov prijatelj s tako naglico zapira vrata kletke in zakaj jih je s tako silo zapahnil. Popoldne jo je mali cirkus nenadoma potegnil dalje. V malem /mestecu so vse predstave odpovedali. Mesar Grčar je bil ob kilogram zmlete govedine in ob dve volovski obisti. Se mesece in mesece so se odjemalke in posebno še odjemalci iz njega morce brili, ko so ga nagovarjali, da jim pripoveduje svoi levji doživljaj. Kaj pa je hotel tudi drugega, že tako in tako ga je konkurenca obrekovala, češ da je lev, vedel, kje prodajajo mrhovino. Gimnazijski profesor prirodoslovja je moral meščanom v gostolni »Pri Katrici« ponovno potrditi, da žro lev samo sveže meso. Zato pa je lahko izpil nekaj četrtink na račun mesarja Grčarja. Levji obisk mu je delal škodo še dolgo po odhodu cirkusa. Mesarjeve zadrege po so še naraščale zato, ker je gospa, Ku-nigunda, verjetno iz gole sramež Ijivosti, izjavljala, da se dogodka tistega opoldneva ne more dobro spomniti. Rekla je celo, da je bil mogoče lev le gola halucinacija, privid pasjih dni in da jo je takrat v mesnici morda zadela sončarica. VESTI s TRŽAŠKEGA Titovska K P za STO d o ko n čno pokopana TRŽAŠKI PREPIHI | V nedeljo, na dan smrti in sporama bazoviških junakov, je po šestletnem životarenju razpadla od (titovcev v. Trstu vzdrževana komunistična. partija za STO. Ko so stranko zapustile delavske množice, ki so se odločile1 za komiruor mlstiono partijo, so ostali v stran ki sami titovski uslužbenci z nekaj italijanskih komandantov, ki so nastopali pri volitvah kot Italijan-sko-slovanska ljudska fronta. Zato, da drži pod svojo kontrolo slovenske pristaše na podeželju, je bila komunistična partija osnovala .tako imenovano novo »Slovensko o-svobodiLno fronto«, ki še ni bila razpuščena. Dokler je bil vrhovni hierarh vseh titovskih organizacij v Trstu Branko Babič, je še držal skupaj razne organizacije. ALi po njegovem odhodu is. Trsta je prevzel vodstvo komunistične partij? Eugenio Laurenti, dočim je bil postavljen ma 6elo »Osvobodilne fronte« Franc Stoka. Mi smo vedno gledali v »Osvobodilni fronti« le drugo izdanje komunistične partije, ki je hotela pod krinko slovenstva pridobivati naše ljudstvo za komunizem, kajti ljudje, ki so vodili in vodijo »Osvobodilno fronto«, so isti komunisti kakor so bili v partiji sami. Eugenio Laurenti je v dolgem poročilu skušal razloižti vzroke za razpust. Ni pa povedal, da je razpust KP v Trstu le naravna posledica razpusta KP v Jugoslaviji kjer so hoteli postaviti komunistično delovanje na bolj široko podlago tako imenovanega jugoslovanskega socializma, da bi se pod to novo etiketo jugoslovanski komunizem lažje dokopal v mednarodno socialno demokracijo, ki ga še vedno odklanja, ker je ta totalitaren in nedemokratski. Na nedeljskem zborovanju so tedaj pokopali titovsko KP za STO z namenom, da se prilagodijo komunizmu v Jugoslaviji. In zato, da privabijo z novo organizacijo, ki jo nameravajo ustanoviti, novih demokratičnih m socialističnih sil s pritegnitvijo tudi napredno u-smerjenih ljudi. Pa tudi zato, da se okrepi vloga socialističnega gibanja, kakor tudi komunističnega gibanja delavcev in komunistična stranke. Kateri naj bi bili ti napredno usmerjeni in demokratski ljudje, ne povedo, ali vidi se, da računa jo na vse one, ki so bili izven strank. Iz razprave je odsevalo, da bo nova stranka prav tako kornun -sitična kot prejšnja, ki ni več vlekla, ampak odbijala. »Z razpustom partije pa ne bodo razpuščeni komunisti, ki naj gredo na dela še r večjim zaletom«, je dejal komunistični vodja z dežele. Drugi komunistični hierarh, Hreščak, je menil: ^Diskutirati moramo, kako bomo .komunisti, tudi če nismo formalno organiziram, lahko bolj? razvijali akcijo združevanja socialističnih in demokratičnih sil. To pomeni, da smo še vedno mobilizirani v interesu socialistične fronte in v novem položaju bomao akcijo še .boljše vršili.« Tretji komunistični poglavar je napovedal boi <-j nastopili ^ar štW večere zaporedoma. To je najboljši dokaz c .z,redno visoki kvaliteti ansamblu iri priljubljenosti, s katero si je o-svojil tržaško publiko. O posameznih točkah bogatega in pestrega sporeda je težko spregovoriti. Plesi so tako raznoliki in vendar tvorijo skladno celoto, da prihaja človek v zadrego na vprašanje, kaj je najbolj ugajalo. Kakor ima jugoslovansko' domovina povsod svoje lepote in privlač tnosti, prav taka je tudi njena folklora. Ugajalo je vse po vrsti, vsaka točka na svoj način. Narodne noše že same po sebi govorijo svojevrsten jezik. Izvajanje je tako dovršeno in skladno, da navduši tudi razvajenega gledalca. Kdor je občudoval kozaške in u-krajinske narodne plese, plese ha-naških deklet; kdor je podobnim prireditvam prisostvoval po Turčiji, Siriji, Libanonu, Perziji in Pakistanu; kdor je gledal domačinske plese po Sudanu, Ugandi, Kongu, lAbesiniji, Somaliji, Rodeziji in Južni Afriki, po Maroku, Alžeriji in Tuniziji, temu je v resnici težko odkriti na tem področju še kaj novega, pristnega, še ne doživljene-ga. In vendar izvabljajo ti plesi in izolacijo »buržuaziji«, tb je vsem 'našim obrtniko, trgovcem, uradnikom, prostim poklicem in vsem o-nim slojem, ki so se nekdaj prištevali k srednjemu stanu, ki je bi! steber demokratične družbe in k\ bo moral zopet zavzeti to mesto v bodoči družbi našega javnega življenja. Iz trohlih razvalin titovske KP ne bodo gradili komunisti novih palač na Tržaškem. S slepomišenjem ne bodo več lovili slovenskih ljudi pod komunistični jarem. Pojmi so razčiščeni. Izbira je samo ena: ali v komunizem •— ali v demokracijo. Bodočnost slovenskega naroda pa je samo v svobodni demokraciji in ne v suženjstvu! Sporazum o blagovni izmenjati V sredo je bil podpisan sporazum, ki urejuje blagovno izmenjavo med področjem A STO in Jugoslavijo ter način plačevanja te blagovne izmenjave. Za Jugoslavijo ga je podpisal ing. S. Karič, za iZVU pa g. Rusell. Podrobnosti sporazuma bodo javljene čez nekaj dni. Skoro neopaižeino je šla mimo nas vesit, da je ZVU pretvorila tri dvoletne tečaje v triletne strokovne šole. Vt&t so objavili tudi slovenski listi, zato so mnogi slovenski starši menili, da gre za slovenske strokovne šole. To pa bi bila le prevelika naklonjenost. Gre namreč za tri tečaje z italijanskim učnim jezikom, to sicer na Opčinah, na Vrdeli in pri Sv. Soboti. Slovenci prosjačimo že leta in leta za otvoritev dvoletne trgovske .šole; toda zaman. Dolina prosi, da bi se dvoletni industrijski tečaj pretvoril v triletno šolo; zaman. Dovolili so le dopolnilni pouk za tiste učence, ki bi spadali v tretji razred. Opčine in Nabrežina prosita prav tako, da bi jima dvoletna tečaja pretvorili v triletni šoli; tudi tu nič. Dovolili so le., da oba tečaja vzdržujeta prikl!učeni tretji Velika škoda je, da so umetniki nastopali na nemogočem, praznem odru z absolutno pomanjkljivo in šušmarsko razsvetljavo. V primerno dekorativni dvorani, kjer že samo okolje ustvarja v gledalcu odgovarjajoča razpoloženja za pravilno doživljanje in dojemanje umetniških .užitkov, bi ansamfol šele prišel do svoje zaslužene veljave. Ko bodo plesalci z jugoslovansko' u-metnostjo seznanjali tuji, razvajen' svet in s tem svoji domovini utrjevali ugled, ne smejo pozabiti prav na to osnovno izpopolnitev, ki zahteva popolnega dekorativnega u-metnika ;takega, ki je izšel iz ljud stva, katerega umetniki predstav ljajo. Narodni plesi niso improvizacija kjerkoli, pač pa izraz določene pramične napetosti s prazničnim okoljem. Narodna izročila so »progresivnim« ljudem načeloma nepotrebna navlaka' preteklosti; take prireditve pa- potrjujejo prav nasprotno, da so namreč izročila temelil, na katerih raste in se krepi samobitnost narodov. Morda bo to spoznanj« počasi predrlo čisto propagandistična stremi je« ja, katerim danes narodna izročila Je služijo. 1. R. Naše opozorilo Danes je preteklo že štirinajst dni, odkar so v Železniških skladiščih v Trstu odkrili pravo muni-cijsko skladišče. Razumljivo je, da je zaradi odkritja takih količin m-cirilnega orožja in streliva narasla vznemirjenost prebivalstva do nevarne napetosti, ki jo izdatno krepi še razgibana živčna vojna okrog reševanja Tržaškega vprašanja. Osnovna psihološka nega bi torej nujno zahtevala od odgovornih oblasti, da prebivalstvu zadevo po jasnijo in ga ne prepuščajo lastni domišljiji, ki je vedno bujnejša in bolj fantastična od stvarnosti. Ce pri tem še upoštevamo razne podzemske sile, ki vsako priložnost izrabljajo v svoje namene, potem ie trdovratna molčečnost s strani oblasti naravnost neodpustno početje. Pozivamo ato ZVU, da pojasni prebivalstvu dejansko stanje in neprikrito zagrabi po krivcih; to v korist javnega miru in reda in v sklad« s pravičnost'o, ki mora biti enaka za vse, posebno še na ozemlju, ki naj ga upravljajo demokratične oblasti. Z molčečne stjo in celo s prikrivanjem resnice se samo razjeda vera v demokratične svoboščine in krepijo nasilniške sile tako na skrajni desnici kakor na skrajni levici. razred Industrijske strokovne so K* v Rojanu. Vse naše prošnje so zaman. Rimski funkcionarji naših prošenj ne .upoštevajo, čeprav šteje n. pr. o-paraski slovenski tečaj več učencev kakor italijanski. V preteklem šolskem letu je bilo na Opčinah nekaj nad 50 učencev v italijanskem tečaju, v slovenskem pa 127, v Dolini 97, v Nabrežini 108. Res vzorna enakopravnost! Dovoljujemo si vprašati ZVU. koliko učencev bi morali šteti slovenski strokovni tečaji, da bi jih pretvorili v (triletne šole? Za italijanske jih zadostuje nekaj nad 50. Lansko leto so starši iz Doline za,-prosili za tretji razred in so za-htevko utemeljevali s številom 18 učencev za tretji razred in s prometnimi in drugimi težavimi, ki jih imajo s pošiljanjem otrok v, mesto. Nič! Ali ni to načrtno zapostavljanje slovenskeoa šolstva? Lepa. bodočnost se nam obeta, če pride do razkosanja STO! Nobena obljuba, mo-beno zagotovilo ne bo držalo, zato smo še bolj odločno za STO. A. S. G. gospod 3osip Križman zlatom ačnih V nedeljo 12. t. m. slavi čast. gospod Josip Križman, župnik na Proseku, svoj zlatomašniški jubilej. Gospod Josip Križman je bil rojen 24. februarja 1880 pri Sv. Antonu na Koperščini. Leta 1904 je bral č. gospod Josip Križman prvo sveto mašo pri Sv. Antonu, kar je bilo za slovenski del Istre takrat redka slavnost. Od blizu in daleč so se zbrali tisoči ljudi pri Sv. Antonu k novi maši. Josi, Križman je pastiroval po raznih krajih tuž-ne Istre, nazadnje je bil premeščen v Trst k sv. Vincencu in leta 1928 je postal župnik na Proseku. Zlatomašnik Križman se od svoje rane mladosti bavi z muziko In peitjem, je izreden musikus in pevovodja ter je dosti storil za pro-seški pevski zbor. Tudi izven Cerkve se on zanima za izobrazbo svo-'ih faranov in dosti podučnih izletov in božjih poti je on organiziral tekom svojega iupnikovanja na Proseku. Gospodu zlatomašniku iskreno čestitamo k njegovemu jubileju in želimo, da ga Bog ohrani na mnoga leta. Kes je, po dejanjih jih sodite! Zadnje »Delo« takole modruje: »DemoKracija bi lahko že davno pospravila v ropotarnic zastareli »šlager« o anacionalnosti komunistov, ker se jim že vsi smejejo.« Mi ne bi rekli, da se komunistom ie vsi smejejo, vsaj tam na oni strani zavese je smeh že davno pozabljen. V dokaz svojega »nacionalističnega komunizma«,, s katerim so včasih zmerjali trockiste, navaja »Delo« borbo francoskih in italijanskih komunistov proti EOS. Da so prav italijanski in francoski komunisti patentirani patrioti, bi »Delo« lahko za ušesa privleklo o-tipljivejše dokaze. Na pr. svoječa-sne svečane iz/ave enih in drugih 'komunističnih prvakov, da bodo zmetali puške v koruzo, če bi Italijo in Francijo napadli rdečear- Jesenska slonje SOZ na Opčine Ni to navadna veselica ali kulturna prireditev, ampak je to praznik demokratske misli tržaških Slovencev in Hrvatov, je to tabor vseh naših ljudi, ki so ostali zvesti stoletnim osnovnim tradicijam našega naroda: veri narodnosti in demokraciji. V znamenju teh načel je naš narod na Tržaškem zadnjih sto let delal čudeže v svojem razvoju in napredku. In samo s .temi načeli se bo ohranil. Zato pridite na jesensko slavj» na Opčinah vsi, ki ne obupavale nad našo usodo; vsi, ki želite, da bodo otroci naših otrok še v daljnih rodovih govoril' našo lepo govorico na tem najdražjem kosu naše .zemlje. Pridite ,da se vidite m poraizgovorite z brati ene misli in ene ideje: da je v stanju samo ono gibanje obvarovati narod na ogroženih postojankah pred gotovo smrtjo, ki ima na praporu zapisano kot vodilno načelo: narodnost In ta prapor vas bo v nedeljo pozdravil na našem slavju na Opčinah. * Z nekaterih strani se je svetovalo, naj bi se Slavje odneslo zaradi drugih istočasnih .prireditev. Ali iz .tehničnih in oblastno-upravnih razlogov ni mogoče'slavja, ki je že bito enkrat odloženo, zopet odnesti. IZLET NA KOROŠKO . Q..sijajno uspelem izletu SDZ iz Nabrežine in pevskega društva A. Tanče bomo obširnejše poročilo zaradi pomanjkanja prostora priobčili v prihodnji številki. Izletnike prosimo; da nam zamudo blagohotno oprostijo. ŠOLSKE VESTI Drž. trgovska akademija Na slovenski trgovski akademiji (tel. 95-326) traja vpis učencev do Vštetega'25. septembra vsak delavnik od 10. do 12. ure. Pristojbina za vsako šolsko leto znaša 2.500 lir; ki je plačljiva v treh obrokih, novi učenci plačajo še vpisnino 1 1.000 lir. V tem šolskem letu bo v II. razredu uveden tudi obvezen pouk nemščine, v naslednjih letih pa postopoma v ostalih razredih. Usposobljenostni izpit se začne 21, ■septembra ob 8.30 s pismenim ;/ pitom iz slovenščine. Ostalo na o-glasni deski. Slov. nižja srednja šola Vpisovanje za novo šolsko lete je vsak delavnik od 9. do 12. ure v tajništvu šole, ulica della. Scuo-la Nuova 14. Trajalo bo do 20. septembra. Za vpis je tireba plačati na pošti na c/c 11/124 za prve razrede: 150 lir vpisnina, 250 lir šolnine, 30 lir za telovadbo. Za druge in tretje razrede: 250 lir šolnina in 30 lir za telovadbo. Poleg tega je treba v tajništvu izpolniti Prijavnico, za prve razrede pa še napisati prošnjo 'na kolkovanem papirju za 100 lir. V tajništvu se tudi plačajo šolske pristojbine. Invalidi in tuji državljani so pro sti taks na pošti. Trgovska strokovna šola Vpisovanja se vršijo vsak dan do vključno 25, t. m. Drž. IndnstHfsk? strokovni te?af v Dolini Vpisovanje se vrši vsak dan od 9 do 11, ure do vključno 25. t. m Starše vabimo, da pohitč z vpisovanjem svojih otrok in ne odlašajo na poslednje dni vpisovanja. mijci. Ce to ni patentirani patriotizem... •»Borba nemških komunistov za združeno in neodvisno Nemčijo« je — to tudi naši komunisti dobro vedo — borba najpomembnejšega po vega sovjetskega priprežnika-, ki bi bil prav 'tako neodvisen, kakor so poljiska, češka, madžarska in o-stale sovjetske podložnice; prav tako neodvisen kakor so neodvisni gg. Bidovec, Siškovič, Košuta ;r. ostali nameščenci KP, ki še kihniti ne smejo brez V-idalijevega dovoljenja. »Borba tržaških komunistov za STO« je v bistvu borba za pritegnitev sovjetskih gospodarjev v u-pravo pristanišča, kakor to določs mirovna pogodba; je borba za odstranitev anglo-ameriških čet, edine resne ovire .za prodiranje komunizma proti Zahod.u in končno kakor priznavajo sami italijanski komunistični prvaki — borba za priključitev celotnega ozemlja Italiji. To zato, 'ker bi taka priključitev okrepila izglede za dokončno boljševizacijo Italije. Ta borba se le slučajno ujema z resničnimi stremljenji tržaških množic za u-resničitev STO. Ce bi komunisti nastopili proti STO, bi se čez noč njihova sila na Tržaškem skrčila na tukajšnjo titovsko »veličino«. Tržaške komunistične množice i-majo namreč lastne želodce in lastno pamet. Prvo dobrino pa vsekakor višje cenijo kot vse modrosti leninsko-stalinskega raja, ki v Trstu — hvala Bogu — še ne obratuje. Tudi trenutna komunistična borba za uresničenje STO je veljavna le do kremeljskega preklica. Saj je bila borba istih ljudi za VII. republiko prav tako veljavna le do preklica V Indiji, Egiptu in Tunisu, gospodje, zapirajo komuniste prav tista gibanja, ki se borijo za resnično osvobojenje izpod kolonialnega gospostva. Zapirajo jih zato, ker se zavedajo, da so komunistični izz1-vači zgolj zakrinkani zavezniki', ki bi jih radi speljali z dežja pod kap. Zamenjati imperialistični kolonializem s komunističnim suženjstvom bi bila kaj klavrna kupčija! Res je, Singman Ri, Cang Ka j -šek, Adenauer in končno tudi še Franco in Tito niso ne Biecruti, niti Grotewohii, ne Rakosiji, ki so in ostanejo kremeljski lakaji, če nočejo na pot, po kateri so odšli Slanski, Gomulka, Rajk, Pat ra sc a-nu, Kostov in neštevilni ostali komunisti, ki so bili zgolj 98-odstot-ni kremeljski lakaji. Tudi to vemo, da komunisti niste samo »pripravljeni poslušati pametne nasvete« — in pametni nasveti prihajajo po komunistični dialektiki edinole iz Kremlja — pač pa jih tudi takoj in brez obotavljanja izvršiti, če ne... Glede tuje kritike pa smo na ža- lost tudi dobro poučeni, -kako je z njo po komunističnih rajih. Tam zapirajo »oči in ušesa« že vnaprej ne samo tistim, ki izgovarjajo kritične besede, pač pa 'tudi tistim, ki bi jih morebiti lahko spregovorili. Mrtvi namreč ne govorijo. .Zato, gospodje, ne spuščajte se na območja polemike na področjih, kjer še nima odločilne besedi* MVD, kajti brez MVD asistence ste obupno impotentni. Kaj ni tako? Nevzorni nauki »Primorski dnevnik« je v sredo ugotovil, da je v Združenih državah stalno v prometu 53 milijonov avtomobilov. To je en avto na tri prebivalce-. V Ameriki je torej kar 53 milijonov »partijskih funkcionarjev«, ki se vozijo z avtomobili. V Jugoslaviji vemo, da so ameriška vozila samo za rdečo gospodo. Srečna dežela, ki ima' toliko kapitalistov z avtomobili in tako malo komunističnega proletariata, kii po načelu reciprocitete, verjetno pešači. Gorje, če bi imeli v Jugoslaviji n. pr. stalno v prometu 5 in pol milijonov avtomobilov! Kam •bi spravili funkcionarsko ošabnost in kam šestmilijonsko nevoščljivost? Ameriški kapitalizem le ni tako zanič, saj komunizem ti niti polomljenega kolesa ne privošči. To ve ttudi ljubljanska Opera. V kmetijstvu in industriji nas Američani res nimajo česa naučiti... Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu Darilne pakete za Jugoslavijo in druge države razpošilja tvrdka ALASKA Š. H A V E R I C TRST - ulica S. Lazzaro 13-1 Tel. 35-658 Zajamčeno prvovrstno blago po n a juo o d n e j š i h cenah II I ZB r J i I Deske smreko-Kmetovalci | ve, macesnove podjetnih! m in trdih letov. trame in parkete nudi najugodneje TEL. CALEA 90441 TRST Vlal« Sonntno, 2 4 Vsakovrstno pohlitvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohi&tva Tel. 32 V5 Cormons - pro«. Gorizia HOOVER HOOVER HOOVER En dan v tednu ste gotovo preobremenjeni, da operete delovno obleko in vse osebnoperilo družine! V temu Vam edino od-pomore novi električni pralni stroj HOOVER ki Vam sam opere 3 kg perila v 4 minutah popolnoma čisto in brez kakega mučnega namakanja. Odslej Vam bo pranje v veselje!ln prehranili boste na času In denarju 1 I. KERZE HOOVER dobite pri tordki Piazza S. Giovanni 1 - Tel. 35019 Po najugodnejši ceni in tudi na obroke HOOVER HOOVER HOOVER Beograjsho kolo med nami Na povratku v domovino se je I tudi takemu razvajencu ob pogle .baletna skupina beograjskega »Ko- j du na plesalke in plesalce, foeo la« ustavila tudi v našem mestu V, .Avditorij« so beograjski plesal- grajskega kola nemajhna in prijetna presenečenja. SL0VENSR9 DEMOKRilTSHB Z9EZ9 - TRST v nedeljo 12. septembra ob 15. uri priredi Tradicionalno JESENSKO SLHUJE na Opčinah NASTOPAJO: Nabrežinski pevski zbor A. Tanče Pevski zbor iz Mačkovelj - Pevski zbor iz Boršta Pc sporedu PLES in prosta zabava Svira nabrežinska godba ' ' l^"^— !— Šolska enakopraunost?!