OSNUTEK Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 83. člena Staluta občine Ljubljana-Šiška (Uradni lisl SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana-Šiška na . . . seji Zbora /druženega dela dne..........in.......seji Zbora krajevnih skupnosti dne.........sprejela ODLOK O SPREJETJU ZAZIDALNEGA NACRTA ZA OBMOCJE UREJANJA ŠS 3/4 PODUTIK, JUŽNI DEL I. SPLOŠNA DOLOČILA 1. člen Sprcjme se zazidalni načrt za območje urejanja ŠS- 3/4 Poclutik, južni del, ki ga je izdelal Urbanistični inštititut SR Slovenije pod št. U. I. 1230 v oktobru 1986. 2. člen Območjc urcjanja ŠS 3/4 Podutik - južni del scga na seeru do južne meje severnega dela območja urejanja ŠS 3/4 Podutik, na zahodu do mejc območja urejanja SR 3/2, na jugu do energetskega koridorja in na vzhodu do novo predvidenc Ceste v Kamno gorico. Mcja območja urejanja poteka od jugovzhodnega vogala parccle 619/7 proti jueovzhodu po severovzhodnih mejah parcel 1432/1, 618/1,614/1,604/1,597/14.1435/2,642/7,642/1,643/1.643/1.644/ 1. 645/1 do sevcrovzhodnega vogala parcele 646/2. Od tod nada-Ijujc mejaprotijugupo vzhodnih mejahparcel 646/2,646/1, 647/2, 649/1, 650/1. 651/3, 652/1 do tromejc parcel 652/1.652/3 in 652/2. Od tu zavije meja proti jugozahodu po jugovzhodnih mejah parcel 652/1,654/5,654/1,655/1 dojužnega vogala parcele 662/2. Od tod poteka mcja proti severozahodu po jugozahodnih mejah parcel 662/2,659/1,657/1,673/2 do jugovzhodnega vogala parcele 674/2, nakar zavijc proti zahodu po južnih mejah parcel 674/2, 672/1 do jugozahodnega vogala parcele 667/2. Od tod zavije meja proti severu po zahodnih mejah parcel 677/2. 1435/2. vzhodni meji parcele 1432/2, zahodnihmejahparcel 1432/1,629/9.629/6,628/2, 627/1. Na severozahodncm vogalu parcele 627/1 se obrne meja proti vzhodu in poteka po severnem robu parcele 627/1, nato zavije proti )ugovzhodu in potcka po severovzhodni meji parcele 627/1 do jugozahodnega vogala parcele 619/6. Od tu zavije meja proti severovzhodu in poteka po severnem robu Klemenčičeve ceste do jugovzhodnega vogala parccle 619/7. Zazidalno območje obsega naslednja zemljišča: parc.št. 618/1, 618/2, 614/1, 652/1, 651/1, 651/2, 651/3, 650/1, 647/1,647/2,646/1,646/3,627/1.628/2,629/6,629/9,649/1,643/1, 646/2, 645/1. 644/1, 642/1, 642/7, 597/14, 604/1, 604/2. 604/5, 605/1,605,2.638.637/2.637/4,637/3,636/5,636/4,636/3,636/2, 636/1.635/1,635/2,635/3,635/4,637/1,637/5,637/7.637/6,639/3, 639/4,639/2.606,609.610,608,640/1,640/2.640/3.640/4.640/5, 640/6,640/7.641,634.639/1.639/5,673/2.658,656,659/1,1342/1, 1433.1433/2.677/2.672/1.674/2,657/1,655/1,655/4.655/5,655/6, 655/1, 655/2, 655/3. 654/5, 654/1, 662/2 vse k. o. Glince. II. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO 3. člen Površinc ohmočja urcjanja so namenjenc stanovanjski izgradnji in sprcmljajočcmu javneinu programu. Površinc obscgajo: • obstojcčc površine individualne izgradnje 32 - nove stanovanjske površine za blokovno in organizirano indi-vidualno izgradnjo - površine javnega programa za osnovno šolo, VVZ in osnovno oskrbo - nezazidane varovane zelene površine. 4. člen Zazidalni načrt ohranja naslednje obstoječe objekte: Klemenčičeva ulica: šl. 3, 5, 7, 7 a, 9, 35, 37. 39 Kozakova ulica: št. 40, 42, 44, 46. Za potrebe gradnje se ruši objekt z gospodarskim poslopjem Kozakova ul. 43, ki je lociran na dvorišču bloka atrija. V sklopu obstoječe zazidave sta predvideni dve samostojni stanovanjski enoti. 5. člen Stanovanjski objekti v novih stanovanjskih površinah so: - 3 bloki - atriji v karejski izvedbi s spuščajočim vertikalnim gabaritom od P + 4 + M do P + 2, z garažami v pritličju na zunanjih straneh ob servisnih cestah. V objektih je predvideno 284 stanovanj v bruto etažni površini 30.550 m2, - 116 vrstnih hiš v organizirani individualni izgiadnji (P + izkoriščeno podstrešje v bruto etažni površini 21.548 m2). Garaže so v sklopu objektov. Objekti javnega programa so: - osnovna šola za 600 učencev s pripadajočimi igrišči in zelenimi površinami na površini 15.500 m2 (objckt šole v izvennivojski topli povezavi s telovadnico) v bruto etažni površini 4500 m2 in etažno-sti od P do P + 3, • — vzgojnovarstvena ustanova za 180otrokspripadajočimi igrišči in zelenimi površinami na površini 5840 m2 v bruto etažni površini 1350 m2 in etažnosti od P do P + 1, - objekt osnovne oskrbe na površini 2000 m2 (trg^ovina, gostin-ski lokal. servisi) v bruto etažni površini 1310 nr, z višinskim gabaritotn P. III. POGOJI URBANISTIČNEGA OBLIKOVANJA IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV 6. člen Južni del območja urejanja ŠS 3/4 Podutik se navezuje na severni del. Z blokovno, organizirano individualno stanovanjsko gradnjo in z javnim programom (šola, VVZ, osnovna oskrba, servis, trgovina) tako predstavljata sever in jug cnotno območjc SS 3/4 Podutik. Na zahodu območje urejanja prehaja v zelene površine območja urejanja ŠS 3/2 Podutik ter dalje v ohrajeno kmetijsko jedro območja urejanja ŠK 3 Podutik, na jugu v bodoči družbeno trgovski center območja ŠO 3/1 Podutik ter na vhodu preko Ceste v Kamno gorico v stanovanjsko območje urcjanja SS 3/5 Podutik. Povezave med posameznimi območji urejanja omogoča načrto-van sistem cest in peš poti, ki je funkcionalno prirejen urbanistični zasnovi, le-ta pa se prilagaja oblikovitosti prostora. Urbanistična zasnova omogoča doseganje optimalnih kvalitet bivanja tako v pogledu prometne varnosti, osončenja. stika z naravo, zasebnosti, varovanja okolja, ipd. Vsi objekti javnega programa so integrirani v stanovanjsko okolje ter locirani ob važnejših peš poteh in prometnih komunika-cijah. 7. člen Območje urejanja je določeno z obodno parcelacijo. Notranja parcelacija, ki je prikazana v parcelacijskem načrtu. je obvczna. Lega in velikost objektov sta definirana v grafičnem delu zazidal-nega načrta. Odmiki med objekti so določeni z maksimalno tole-ranco odstopanja ± 0,5 m v grafičnem delu zazidalnega načrta. Glavne linije, ki so obvezne, so brez toleranc. Glavne smeri dostopov in dovozov ter profili ie-teh so obvezne. Glede na potrebc je možno nadomeščanje parkirnih prostorov z garažami. Kvalitetnejše zelenje (drevesa, skupine dreves) je potrebno ohraniti v kolikor ni na površinah, ki so namenjenc za pozidavo. Stanovanjski objekti blok - atriji imajo variantno klct, pritličje in maksimalno 5 etaž, ki se stopničasto spuščajo na 2 ctaži na južnem dclu bloka. Vrstne hiše so pritlične, z izkoriščenim podstrešjem. Osnovna šola je dclno pritlična, delno 3 etažna, vzgojno varstvcna ustanova je pritlična, delno enoetažna, objekti osnovne oskrbc pa so prit-lični z možnostjo podkletitve. Tolerance pri višinskcm gabaritu niso možne. 8. člen Stanovanjski objekti bloki - atriji imajo obvczno členjen verti-kalni gabarit. Notranji južni in zahodni deli blokov imajo v pritličju stanovanjske vrtove 02. terase, severni in vzhodni deli pa so namenjeni vhodom, gaiažam in servisnemu dovozu. Vrstne hiše imajo vhod oziroma uvoz glede na cestno promelno zasnovo s severne ali južne strani, na severni strani imajo manjši vrt s teraso, na južni strani pa vrt in teraso. Garaže so v samih objektih. Strehe vrstnih hiš so dvokapnice v dveh višinah (mansarda), ograje so lesene z intenzivno ozelenitvijo. Javni objekti (šola, VVZ, trgovina) morajo biti oblikovani kot integralni del stanovanjske soseske s skupnimi oblikovalskimi ele-menti (fasada, streha, detajli . . .). Zasnova ohranja pomembne krajinske elemente (izvir v območju VVZ, posamezna markantna drevesa) ter prosto zeleno površino v področju gozdnatega osa-melca (zeleni breg) v povezavi s sosednjimi območji zelenih povr-šin (ŠK-3 in ŠR-3/2). 9.člen Območje se bo izgrajevalo v večih fazah in sicer v smeri od juga proti severu in od vzhoda proti zahodu. Prva faza bo obsegala izgradnjo 116 vrstnih hiš in stanovanjski blok s 116 stanovanji. Druga faza bo obsegala gradnjo dveh stanovanjskih blokov ob Cesti v Kamno gorico s 94 in 74 stanovanji. Nadaljevanje izgradnje bo obsegalo izgradnjo objektov sprem-ljajočega programa (trgovina, šola, VVZ) skladno z gradnjo sta-ovanjskih objektov v ŠS 3/4 Podutik - sever in možnostjo financira-nja teh objektov. IV. POGOJI KOMUNALNEGA UREJANJA 10. člen Južni del območja urejanja predstavlja del poselitvene celote Podutika (območje ŠS 3/4), ki se primarno po Podutiški cesti in Cesti A. Bitenca z nadvozi preko avto ceste povezuje z mestom. Za novo Podutiško cesto je predviden tudi priključek na avtocestni sistem. Osnovna napajalna cesta za južni del območja urejanja ŠS 3/4 je nova povezovalna cesta v Kamno gorico. ki povezuje prestavljeno Podutiško cesto in Cesto A. Bitenca. Vse ostale ceste, ki potekajo v notranjosti otoka, imajo stanovanjsko napajalni značaj (dostava, dovozi, parkirne in garažne površine). Sistem peš poti v notranjosti poteka v obliki stanovanjskih ulic. Motorni in peš promet sta ločena. Osrednja komunikacija za pešce je v smeri sever-jug potekajoča »Krimska pot«, ki se zaključuje ob družbeno-trgovškem centru. Na svojem poteku pot združuje sta-novanjski in javni program v celoto ter omogoča dobro dostopnost in orientacijo znotraj samega območja urejanja. Glavne peš poti se zaključujejo s pomembnimi točkami tako v funkcionalnem kakor tudi v oblikovnem smislu (postajališča mestnega javnega prometa, objekti javnega programa, zelene rekreacijske površine itd.). ll.člen Kanalizacija je zasnovana v ločenem sistemu tako, da je posebej speljana odpadna voda in posebej meteorna voda vključno z eventualno drenažno vodo. Kanali za meteorno in odpadno vodo potekajo pod stanovanj-skimi cestami in peš potmi. Vse odpadne vode so speljane v obstoječi odvodni kanal 0 40, ki poteka po južnem delu predvi-dene zazidave do Podutiške ceste in naprej v ljubljanski kanaliza-cijski sistem. Meteorne vode iz obravnavanega območja urejanja se izlivajo v odprt jarek in naprej preko zadrževalnega bazena v potok Glinščico. 12.člen Vodovodno omrežje obravnavanega območja urejanja je vezano na obstojči napajalni vodovod DN 280 mm po Cesti v Kamno gorico, ki ga napajata novi vodohran nad Pržanjem in rekonstru-irana vodarna Šentvid I. faza. Vsi zgrajeni vodovodi in objekti že omogočajo vodooskrbo novega zazidalnega otoka, ki pa bo izpo-polnjeno še z naknadno izgradnjo napajalnega vodovoda po novi Krimski poti in napajalnega vodovoda 0 250 mm po Cesti A. Bi-tenca. Vsa višinska križanja med vodovodom in ostalimi komunalnimi vodi so prikazana v koordinacijskem načrtu. 13. člen Celotno območje Podutika bo oskrbovano z zemeljskim plinom in sicer za kompletno oskrbo potrošnikov (kuha, priprava tople sanitarne vode, ogrevanje in tehnologija). Plinsko omrežje soseske sestoji iz primarnega napajalnega plinovoda DN 250 in sekundar-nega razdelilnega omrežja v soseski. Za celotno območje Podutika je predvidena izgradnja plinske zanke, ki je dimenzionirana na končno stanje. Na del zanke, ki je predviden po Cesti v Kamno gorico, se bo navezovalo tudi obravnavano območje. Soseska bo oskrbovana z zemeljskim plinom, mešan plin iz plinarne Koseze pa bo služil le kot rezerva oz. za kritje zimskih konic porabe. Oba plina sta med seboj direktno zamenljiva. Plinsko omrežje bo izdelano iz plastičnih cevi, ki ne potrebujejo antikorozijske zaščite. Potekalo bo po trasah cest oz. pločnikov na globini 0,8 do 1,2 m. Vsa višinska križanja med plinovodom in ostalimi komunalnimi vodi so prikazana v koordinacijskem načrtu. 14. člen Celotno območje Podutika se napaja po dveh kablih oz. eni kabelski zanki iz razdelilne transformatorske postaje Šiška, ki bo zagotovila transformatorski postaji dvostransko napajanje. En kabel bo vključen v obstoječi kabel med transformatorsko postajo Brajnikova in transformatorsko postajo Plinarna Podutik proti transformatorski postaji Podutik. Drugi kabel bo potekal ob novi Cesti v Kamno gorico. Tretja trasa je predvidena za napajanje Iskre Pržanj, ki bo služila kot rezerva. Obstoječi daljnovod, ki bo oviral gradnjo soseske, bo potrebno porušiti in predhodno položiti 10 kV kabel iz transformatorske postaje Kamna gorica do transformatorske postaje Dolnice. Novo nizkonapetostno omrežje bo izključno kabelsko. Priključnfekabel-ske omarice morajo biti praviloma nameščene na fasadi objektov v bližini vhoda. Napajanje soseske z električno energijo je predvi-deno iz nove transformatorske postaje I. in II. 15.člen Krajevno telefonsko omrežje v Podutiku bo vključeno na novo avtomatsko telefonsko centralo Dravlje. Od avtomatske telefon-ske centrale Dravlje je zgrajena kabelska kanalizacija po Regen-tovi cesti, katero prečka ob mestni obvoznici, dalje po Kamnogori-ški cesti, Ulici Bratov Babnik, Podutiški cesti na območju prečka-nja bodoče gorenjske avtocestc in dalje po povezovalni cesti Podutik—Dolnice in novi Podutiški cesti, od tu dalje pa po novo projektiranih cestah in peš poteh. Celotno telefonsko omrežje bo v kabelski izvedbi. 16. člen W Razsvetljava se napaja iz tipskega prostostoječega prižigališča p 7. Potrebno električno energijo prižigališče črpa iz bližnje transfor-matorske postaje. 17. člen Hidrogeološke razmere širšega območja narekujejo vzporedno s poselitveno izrabo posebne vodnogospodarske ureditve. Vse povr-šinske vode iz zalednega območja in meteorne vode iz območja urejanja so namreč speljane v potok Glinščico. V namen razbre-menitve potoka pred visokimi vodami je na skrajnem južnem delu, že izven območja urejanja ŠS 3/4 predvideno zbirno zadrževalno jezero — bazen kot poglobljeni del" travnika z izlivom v potok Glinščico. 18.člen Humus iz gradbenih parcel se odstrani in deponira na prostih kmetijskih površinah v soglasju z lastniki. Hortikulturna ureditev je prikazana v zazidalnem načrtu kot zasnova odprtega prostora (zelenice, parkovne ureditve . . . itd.). V. OBVEZNOSTIINVESTITORJEV IN IZVAJALCEV 19.člen Investitorji in izvajalci so pri projektiranju in pri sami gradnji objektov dolžni upoštevati veljavne gradbeno-tehnične, prometne, sanitarno-higienske, varnostne in ostale predpise. Pred pričetkom gradnje so dolžni investitorji poravnati vse zakonske obveznosti. Investitorji gradnje objektov so dolžni skrbeti za ureditev in vzdrževanje zelenic, nasadov, dovozov ter za druge ureditve ob 33 objektih. Ureditev pripadajočega zemljišča je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja. VI. KONČNE DOLOČBE 20. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela ter drugim organizacijam in skupnostim pn Komi-teju za urejanje prostora občine Ljubljana-Šiška, pri Urbanistič-nem inštitutu SR Slovenije, pri Mestni geodetski upravi Ljubljana, pri Mestni upravi inšpekcijskih služb mesta Ljubljane - urbani-stična inšpekcija in v Krajevni skupnosti Podutik. 21.člen NadzoTStvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Uibanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Štev.: Ljubljana, dne Predsednik skupščine občine Ljubljana-Šiška Rado ROTER OBRAZLOŽITEV: V skladu z opredelitvami tako dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000, kot dnižbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-90, je izdelan dopolnjeni osnutek zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠS 3/4 Podutik, južni del. Skupno s severnim delom zazidalnega otoka naj bi to območje v tem srdnjeročnem obdobju predstavljalo težišče stanovanjske gradnje v občini Ljubljana-Šiška. Obravnavano območje sega na severu od južne meje severnega dela zazidalnega otoka ŠS 3/4 Podutik, na zahodu do meje območja zazidalnega otoka ŠR 3/2, na jugu do energetskega koridorja in na vzhodu do novo predvidene Ceste v Kamno gorico. Koncept predvidene zazidave v južnem delu zazidalncga otoka ŠS 3/4 Podutik je nadaljevanje zazidalnega konccpta severnega dela otoka. Tako sta v tem delu predvidena blokovna in individu-alna stanovanjska gradnja s spremljajočimi objekti. V treh blokih -atrijih v karejski izvedbi s spuščajočim vertikalnim gabaritom od P + 4 + M do W+ 2 je predvideno 284 stanovanj. V individualni zazidavi je predvidena organizirana gradnja 116 vrstnih hiš. Objekti bodo pritlični z izkoriSčenim podstrešjem, z manjšim vrtom in manjšo teraso na severu ter večjim vrtom in večjo teraso na južni strani. V program spremljajočih dejavnosti sodita osnovna šola s telo-vadnico in pripadajočimi zelenimi in rekreacijskimi površinami ter igrišči in vzgojno varstvena ustanova. Oba objekta sta predvidena ob Krimski poti na zahodnem robu zazidalnega otoka, kjer otok ŠS 3/4 prehaja v zelene površine sosednjega otoka SR 3/2. V osrednjem delu otoka je predviden objekt osnovne preskrbe z manjšimi trgovinami in servisi tcr gostinskim lokalom. Skozi objekt je predvidena peš pasaža, ki bo povezovala stanovanjsko območje severno in južno od objekta. Prometna ureditev je načrtovana tako, da je notranjost zazidal-nega otoka namenjena izključno peš prometu. Osrednja nosilka peš prometa je Krimska pot, ki poteka v smeri sever—jug in povezuje blokovno stanovanjsko območje na severu preko šol-skega območja z območjem vrstne individualne zazidave, od tu pa se spušča v družbeno trgovski center na jugu ob Novi Podutiški cesti (zazidalni otok ŠO 3/1 dol). Ob peš poteh so predvidene kolesarske steze. Motornemu prometu je namenjeno le obrobje otoka. Glavna nosilka je nova Ccsta v Kamno gorico, ostalo so le servisne in dovozne ceste ter parkime površine. Garažiranje je predvideno v pritličju zunanjih lamel blokov in v samih vrstnih objektih ter v prostostoječih garažnih nizih, prekritih z zemljo in ozelenjenih. Ohranjeno in varovano zeleno površino predstavlja pobočje nad objektom WZ kot prehod v pogozdeni grič v severaem delu otoka. Ob cestah in poteh so predvideni drevoredi, ostale zelene površine pa so zasnovane kot oblikovana in funkcionalna dopolni-tev soseske. Usmeritve za izdelavo zazidalnega načrta so bile podane s 34 programskimi zasnovami, ki so bile sprejete kot sestavni del družbenega plana. Na osnovi programskih zasnov so bile izdelane posebne strokovne podlage, katere je Izvršni svet obravnaval in potrdil na svoji 30. seji dne 29. 10. 1986. Osnutek zazidalnega načrta je obravnaval Izvršni svet na svoji 41. seji dne 15. 12. 1986 in ga posredoval v javno razgrnitev. Ugotovil je, da je osnutek pripravljen v skladu z dolgoročnim in srednjeročnim družbcnim planom in v skladu z zakonom in odre-dil, da se osnutek javno razgrne v prostorih občine Ljubljana-Šiška in KS Podutik za 1 mesec. Javna razgrnitev se je pričela takoj po objavi v Uradnem listu, to je 29. 12. 1986 in je trajala do 29. 1. 1987, nato pa je na pobudo KS Podutik bila podaljšana do 15. 2. 1987. Sočasno je bila predstavitev osnutka zazidalnega načrta objavljena v občinskem glasilu Javna Tribuna. V času javne razgrnitve je bilo v knjigo pripomb v avli občine Ljubljana-Šiška vpisanih 9 pripomb. V knjigo pripomb v prostorih KS Podutik ni bila vpisana nobena pripomba. Večina pripomb je v osnovi nasprotovala izhodiščni zamisli glede izgradnje stanovanj-ske soseske, zato jih ni bilo mogoče upoštevati. V nadaljevanju je povzeta vsebina posameznih pripomb ter pojasnjeno stališče v zvezi ž njimi. 1. Pripomba: Edo Škufca smatra, da je stanovanjski del prenatr-pan z individualnimi vrstnimi objekti, da bi morala biti zagotov-ljena dostopnost do vsakega objekta z avtomobilom, da garaže ne bi smele biti ločene od hiš, predlaga rešitev prometne ureditve s slepimi ulicami, smatra, da otroško igrišče ne sodi poleg garažne hiše ob Cesti v Kamno gorico, da pa v zelenih površinah, kamor bi igrišča sodila, le teh ni, sprašuje, kako bo rešen problem objektov, ki se rušijo in kako problem kmetov, ki bodo z gradnjo izgubili kmetijsko zemljišče. Stališče: Velikost posameznih parcel predvidenih za organizirano indivi-dualno gradnjo je 210 m2-360 m2, kar pomeni, da je predvideno 103 preb./ha. (Načrtovana gostota ne predstavlja prenatrpanost zazidave, saj znaša racionalna gostota po normativih za organizi-rano individualno gradnjo 120-150 preb./ha). Dostopnost za vozila, tako urgentna, osebna in dostavna, je zagotovljena do vseh objektov (bloki, šola, WZ, atrijske hiše . . .). Vsak individualni objekt ima garažo v sklopu objekta. Prometni režim v coni atrijskih hiš je zasnovan v smislu dovoznih cest (slepih ulic) za posamezne nize vrstnih hiš. Vsaka taka ulica napaja 2 niza vrstnih hiš. Med takima nizoma pa poteka peš pot, saj je peš promet popolnoma ločen od motornega in je zato varen, saj je namenjen tudi otrokom, ki hodijo v šolo. Seveda pa se mora cona prometno navezovati na cestno prometni okvir tako, da je osrednja cesta prehodna oz. prevozna v smislu napajalne ceste. Otroška igrišča morajo biti locirana blizu stanovanj. Ob cesti v Kamno gorico oz. ob garažah ni predvidenih otroških ali kakršnih-koli igrišč. Igrišča so orientirana na osrednje zelene varovane površine, torej leže na zahodnem robu zazidalnega otoka. Možne so trim steze v coni gozdnatega osamelca v ŠS 3/4 severni del in na ostalih zelenih površinah izven obravnavanega zazidalnega načrta. Ruši se le 1 objekt in to stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Kozakovi 43, ker sta objekta locirana v atriju bodo-čega bloka. Lastnik bo lahko gradil na tem območju nov objekt skladno z zazidalnim načrtom preko stanovanjske zadruge ali bo iskal novo lokacijo po lastni želji, za objekta pa bo dobil izplačano celotno odškodnino ali pa bo dobil nadomestno stanovanje in delno izplačano odškodmno. Za rešitev problema kmetov, ki bodo z gradnjo izgubili kmetij-ska zemljišča, je ZIL, TOZD Urejanje stavbnih zemljišč pridobil nadomestna kmetijska zemljišča. Z Iastniki tržno usmerjenih kmetij bo sporazumno dogovorjeno, katero razpoložljivo nadomestno kmetijsko zemljišče in v kakšni površini bo dobil posameznik. Morebitne razlike v površinah in kvalitetah nadomestnih kmetijskih zemljišč in oddaljenostih do teh zemljišč bodo ovrednotene in ustrezno upoštevane. 2. Pripomba: Anica Cevc in ostali menijo, da bi moral biti predložen zemljevid zavarovanih površin, ne soglašajo z blokovno gradnjo pred gričevnatim obrobjem Ljubljane, ker bloki grobo zabrisujejo krajinski relief, sprašujejo, zakaj ni zazidalna površina v celoti namenjena atrijski gradnji, ki bi se neagresivno povezovala z danimi krajinskimi kvalitetami in menijo, da je teren močviren in zato zaradi cene neprimeren za blokovno gradnjo. Stališče: Kakšen zemljevid zavarovanih površin je mišljen, ni jasno, na javni razgrnitvi je bila predstavljena karta - izvleček iz družbenega plana, iz katerega je razvidna naraenska raba površin. Blokovna gradnja ni v smislu znanih in v preteklera času zgraje- nih objektov, temveč kot blok - atrij v smislu nizkih terasastih členjenih segmentov, ki nam v končni obliki predstavljajo klasičen »stanovanjski KARE« z osrednjim zelenim atrijem in kompletnim servisom z zunanje strani (garaže, dovoz. vhodi . . .). Etažnost je od P + 2 (min) na južnih in zahodnih delih kareja do max. P + 4 + izkoriščeno podstrešje. V vertikalnih zamikih so predvidene terase. V programskih zasnovah, ki so sestavni del srednjeročnega družbenega plana občine, je predviden višinski gabarit blokov celo od P + 2 do P + 6. Izbor tipov zazidave v obravnavanem območju narekuje več dejavnikov, tako sprejeti družbeni cilji racionalne rabe prostora, cilji stanovanjskega gospodarstva po gradnji večjega deleža druž-benih stanovanj in nenazadnje tudi ekonomski dejavniki in pa seveda prostorsko urbanistični kriteriji. Z upoštevanjem vseh teh elementov je v predlaganem načrtu dosežen optimalni učinek izrabe prostora, ob tem, da načrtovana soseska z vso svojo sprem-Ijajočo infrastrukturo zagotavlja kvalitetno bivalno območje, to pa je tudi eden osnovnih ciljev, ki smo si jih vsi zadali. Kombinacija različnih tipov zazidave torej zagotavlja in opravi-čuje izgradnjo celovite soseske, tako glede družbenega in individu-alnega standarda, kakor tudi komunalnega. Oblikovno se glede na konfiguracijo terena tei glcde na krajin-ske značilnosti celotnega območja karejski tip zazidave s poudar-jeno vertikalno členjenostjo vklaplja v ambient m ne predstavlja agresivnosti v prostoru. Za ugotavljanje kvalitete tcrena oz. za dopustnost obremenitev je izdeiana geološka študija temeljenju, ki ugotavlja oziroma dovoljuje gradnjo ob določenih tehničnih reši-tvah, to pa pomeni istočasno tudi saniranje močvirnatcga dela območja, kar je nedvomno kvalitetno izboljšanje ekoloških danosti obravnavanega območja. 3. Pripomba: Potočnik Janez meni, da visoka gradnja ni opra-vičljiva v nobenem pogledu zlasti v pogledu krajine, nosilnosti tal oziroma cene gradnje, trdi tudi, da je promet vzhodno od bodoče Kamnogoriške ceste brez potrebe planiran dvosmerno. Stališče: Na prvi del pripombe je stališče zavzeto pod točko 2, druga pripomba pa ne zadeva obravnavanega zazidainega otoka. 4. Pripomba: Lampret Gordana se ne strinja z rušitvijo hiše na Pilonovi 36, pravi, da tega ne bo nikdar dovolila, da pa je priprav-ljena odstopiti del zemljišča za cesto. Stališče: Pripomba se ne upošteva, saj se ne tiče južnega dela zazidalnega otoka ŠS 3/4 Podutik. 5. Pripomba: Tov. Marin meni, da je zazidalni načrt tehnično in strokovno nekvalitetno rešen, sprašuje, zakaj je potrebno graditi med nizi dvakrat cesto in s tem uničevati prostor za vrt, predlaga, da bi ena cesta odpadla. da bi se vrstne hiše lahko sprojektirale tako, da je izvoz iz garaže in dostop samo s severne strani, sprašuje, če sta potrebni dve šoli in če je sploh potrebna gradnja VVZ. Stališče: V isti pripombi je po eni strani očitana dvojna cesta med obstoječimi objekti, po drugi pa so zahtevani samo severni uvozi v garaže atrijskih hiš, kar dejansko pomeni podvojitev cest ter razširitev stroškov infrastrukture. V zazidalnem načrtu je predvidena samo ena šola s telovadnico in zunanjimi igrišči in ne dve, gradnjo VVZ pa je pogojeiia z normativi (oddaljenost, število prebivalcev . . .). 6. Pripomba: Krajana z nečitljivim podpisom zanima, kaj je z zakonom o varovanju kmetijskih zemljišč, sprašujc, kakšne bodo posledice pozidave tako kvalitetnih kmetijskih zemljišč, ogorčen je nad anonimnostjo javne razgrnitve in nad širino pozidave. Zazidalni otok SS 3/4 Podutik je določen za pozidavo z dolgo-ročnim planom občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 in s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-90. V popolnoma enakem obsegu je bil otok dolo-čen že s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana-Šiška zaobdobje 1981-85. Ta družbeni plan je bil usklajen z Zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti in s Temelji družbenega plana SRS. Sklop o tem jc skupščina občine Ljubljana-Šiška sprejela na seji zborov dne 25. 4. 1985. Javna razgrnitev osnutka zazidalnega načrta za južni del otoka SS 3/4 Podutik nikakor ni bila anonimna, saj je bil sklep o javni razgrnitvi in sklep o podaljšanju javne razgnitve objavljen v Urad-nem listu SRS (št. 51/86, 3/87) in v 1. številki lctošnje javne Tribune (izšla 23. 1. 1987), kjer je bila poleg tekstualnega dela prikazana tudi zazidalna situacija. 7. Pripomba: Skubic Mariji in ostalim se zdi čudno, zakaj je bil v avli občinske stavbe razgrnjen cel zazidalni otok ŠS 3/4. v prostoru KS Podutik pa lc njegov južni del. Menijo, da to navaja na misel, da bi bilo možno mimo prizadetih krajanov na pol na skrivaj sprejeti osnutek zazidalnega naerta. So proti blokovni gradnji in žclijo, da se njihove štiri objekte, ki so zgrajeni z dokumentacijo, vključi v zazidalni načrt. Stališče: Razgrnjeni grafični in tekstualni del osnutka zazidalnega načrta v avli občinske stavbe in v KS Podutik, sta bila popolnoma enaka, zato podana pripomba ni utemeljena. Objekti, na katere se nanaša pripomba, ležijo v severnem delu zazidalnega otoka ŠS 3/4, zato pripomba ni predmet obravnava-nega zazidalnega načrta. 8. Pripomba: Dolinar Hieronim mcni da se z rušitvami objek-tov v severnem in južnem delu zazidalnega otoka kršijo pravice samoupravljanja krajanov in da bo predlagana gradnja slabo vpli-vala na prostor, ki se naravno vključuje v krajinski park Polhograj-skih Dolomitov. Stališče: V južnem delu zazidalnega otoka je predvidena rušitev le enega stanovanjskega in enega gospodarskcga objckta. Lastniku objek-tov bo zagotovljena nadomestna lokacija oz. odškodnina, zato nikakor niso kršene pravice samoupravljanja krajanov. Na drugi del pripombe je stali.šče zavzeto pod št. 2. 9. Pripomba: Krajan Zlatka je prepričan, da je območje prena-trpano z blokovno gradnjo. Predlaga tudi, da se projektant zgle-duje po ureditvi stanovanjskih con na zapadu, kjer zidajo trgovine, šole in vrtce ločeno od naselij. Meni, naj ostane Podutik vas v mestni okolici. Stalisče: Stališče na prvi del pripombe glede blokovne gradnje je zavzeto pod št. 2 v predzadnjem odstavku. Raeen velikih regionalnih nakupovalnih centrov, ki so locirani na primestnih lokacijah, so objekti osnovnc oskrbe locirani vedno v samih stanovanjskih conah v določenih radijih dostopnosti (peš hoja 5 min.), ob postajališčih mestnega javnega prometa, ob varnih peš poteh itd. Enaki in še zahtevnejši pogoji veljajo za lociranje šol invzgojno varstvenih ustanov. kjer je poudarek na peš dostopnosti, varnosti, zaščiti pred hrupom itd. Tako praviloma ravnajo tudi na zahodu, kjer posvečajo posebno skrb prav lokaci-jam tovrstnih objektov. Podutik že dolgo ni več vas v mestni okolici, saj sta neorganizi-rana prodaja kmetijskih zemljišč in samovoljna gradnja zasebnikov to idilo že dokončno porušila, ob tem pa se jc vzporedno še povečeval problem komunalne neopremljenosti, tako da je že skrajni čas za načrtovan organiziran pristop k poselitvi, kajti le tako bo dana osnova za cclovito razrešitev predvsem komunalne problematike v Podutiku in šele tako bodo zagotovljeni ustrezni bivalni pogoji, tako z zasebnega kakor tudi z družbenega vidika. V času javne razgrnitve je bila organizirana tudi javna obravnava osnutka zazidalnega načrta v prostorih KS Podutik. Krajani so z dvigom rok z večino glasov sprejeli sklep, da so proti blokovni gradnji v Podutiku. Stališče je podano pod točko 2. Ostale pri-pombe so: 10. Pripomba: Pozidava kvalitetnega kmetijskega zemljišča je nedopustna. Nihče ne zagotavlja kmetom v Podutiku, da z leti ne bo pozidano tudi sedaj zarisano kmetijsko jedro. Stališče: Odločitev o gradnji je bila dokončno sprejeta s sprejet-jem družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-90 in s sprejetjem dolgoročnega plana občin in raesta Ljubljane za obdobje 1986-2000. Kmetijsko jedro je dolgoročno namenjeno kmetijstvu. Kmetijska zemljišča bodo kmetom, ki imajo tržno usmerjene kmetije in se z delom na njih preživljajo, nadomeščena drugje. 11. Pripomba: Z nadaljno pozidavo Podutika, ki je kotlina, bo onesnaženost zraka zaradi kurjave v zimskem času še večja. Stališče: Onesnaženost zraka zaradi kurjave v zimskem času se ne bo povečala, saj bo novo naselje oskrbovano z zemljskim plinom za kotnpletno oskrbo potrošnikov (kuha, priprava tople sanitarne vode, ogrevanje in tehnologija). 12. Pripomba: Krajani se pritožujejo, da nimajo telefonov, kanalizacije, trgovine, gostinskega lokala, da so ceste neasfaltirane in da jih uničujejo kamioni, ki vozijo v asfaltno bazo in v kamno-lom. Pred pričetkom kakršnekoli gradnje je potrebno zagotoviti ceste. 35 Neurejena komunalna infrastruktura tudi zelo onesnažuje oko- Na obravnavanem območju zazidalnega otoka ŠS 3/4 Podutik, lje, zlasti pa potoka Glinščico in Zlatek, saj so vse greznice južni del je v lasti kmetov, ki imajo status tržno usmerjene kmetije speljane vanju. 39.356 m2 zemljišč in sicer: Stališče* **ar~ ^" °' Lastnik boniteta površina V preteklem obdobju se je na območju Podutika pretežni del ^--------------------------------------------------------------------------. stanovanjskih objektov zgradil neorganizirano, zato ni bilo možno 627/1 Glince AmbrožJožef travnik 2663 zagotoviti ustreznih finančnih sredstev za pravočasno izgradnjo C. A. Bitenca 138 4 vseh vrst komunalnih naprav, pa čeprav so nekateri investitorji 628/2 Glince AmbrožJožef ^ 2940 plačah pnspevek k stroškom za urejanje zemljišč, ti pa so v c A Btenca 133 3 manjšini napram tistim, ki niso plačali ničesar. Komunalne---------------------------—:------------------------------------------------- naprave, ki sozgrajene na območju Podutika,sozgrajene večji del 629/6 Glince AmbrožJožef travnik 495 na račun družbenih sredstev in na račun stanovanjskih zadrug ________________C. A, Bitenca 138 2__________________ Litostroj iii Avtomontaža Brez_ izpolnjevanja obveznosti lastnikov ^ 5J~ Tome Valentin i^ik 9572 stanovanjskih objektov, ki vmajo že zgrajene komunalne naprave Pilonova29 4 oz. jih bodo v kratkem dobili, pa zanje niso plačali prispevka k -------------------------------------------------------------------------------- stroškom za urejanje zemljišč in brez pomoči SIS materialne 641 Glince TomeValentin travnik 5347 proizvodnje ne bo rnogoče izpolniti obveznosti do investitorjev . Pilonova29 5 (20% vseh investitorjev v Podutiku), ki so plačali stroške urejanja 614/1. Glince Šušteršič Franc ^a^ 8899 zemljisca. Ce bodo svoje obveznosti poravnah vsi, bo možno do r A n;t,.nr-a 14? ? Ieta 1990 komunalno urediti otok ŠS 12/3 c, 3 a, 4 c (stara ------------------------ ___-__________________ oznaka),_otok ŠS 12/6 c (stara oznaka) pa bo urejen vzporedno z 659/1 Glince BitencAnton travnik 3845 otokom ŠS 3/4. Pripomba se sicer ne tiče zazidalnega načrta za C. A. Bitenca 134 4 južni del otoka ŠS 3/4 Podutik Izgradnja trgovskega centra ob g^ ^j— Gabrijel Mirko ^ 1526 novi Podutiski cesti tudi ni predmet obravnavanega zazidalnega Podutiška 153 2 načrta, ampak zazidalnega načrta za ŠO 3/1, ki je izdelan in -------------------------------------------------------------------------------- obravnava še severni del zazidalnega otoka ŠS 3/3 in naj bi bil 649/1 Glince Jurovičlvana njiva 1227 sprejet na skupščini istočasno kot zazidalni načrt za južni del ________________Kozakovall_______2__________________ zazidanega otoka ŠS 3/4. .,,... 646/2 Glince Jurovičlvana i^S 1306~~ Celovit 111 organiziran pnstop h gradnji pomeni tudi možnost m Kozakova 11 2 osnovo za ureditev komunale in spremljajočih objektov na celot- ----------------------------------------->--------------------------------------- nem območju Podutika. 643/1 Glince Jurovičlvana njiva 804 13. Pripomba: Skupina kmetov in lastnikov zaščitenih kmetij je ________________Kozakova 11_______2__________________ po javni razgrnitvi preko svojega odvetnika podala pripombo, ker 642/1 Glince Galič Franc njiva 440^ se jim je zdelo, da v zapisniku o javni obravnavi na Krajevni Zakrajškova 2 2 skupnosti njihova pripomba ni bila dovolj poudarjena. Nasprotu- -------------------------------------------------------------------------------- jejo načrtovani gradnji, ker niso pripravljeni odstopati kmetijskega 642/3 Glince GaličFranc njiva 292 zemljišča. Smatrajo, da jim pripada v zameno enakovredno kmetij- ________________Zakrajškova 2______2__________________ sko zemljišče, katerega pa menijo, da ni. Predlagajo, naj se SKUPAJ 39.356 m2 zazidalni načrt ne sprejme, zemljišča pa naj ostanejo še naprei ----------------------------------------------------------------------:--------- kmetijska. Ta zemljišča je potrebno v skladu z Zakonom o razlastitvi in o „. ,„, , . , . prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini lastnikom nado- Stahšče do pnpombe je podano pod St. 1 in 6. mestiti drugje. ZIL _ TOZD Urejanje stavbnih zemljišč je zagoto- Na osnovi teh stahšč se je izdelam osnutek še dopolnil z manjka- vii finančna sredstva, da je Kmetijska zemliiška skupnost kupila jočirai soglasji in gradbeno-tehračnimi rešitvami. kmetijska zemljišča južno od območja Podutika proti zahodni obvoznici namensko za nadomestitev kmetijskih zemljišč. Z last-niki tržno usmerjenih kmetij bo sporazumno dogovorjeno, katera razpoložljiva nadomestna kmetijska zemljišča in v kakšni površini bo dobil posameznik. Morebitne razlike v površinah in kvalitetah nadomestnih kmetijskih zemljišč in oddaljenost do teh zemljišč bodo ovrednotene in ustrezno upoštevane. Dejanske zamenjave bodo opravljene po potrditvi zazidalnega načrta. Dopolnjen osnutek zazidalnega načrta je obiavnaval izvT&ni svet na 75. seji dne 18. 6. 1987 in sprejel naslednji SKLEP: IzvTŠni svet določa besedilo osnutka odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje uiejanja ŠS 3/4 Podutik, južni del, ki ga je izdelaJ Urbanistični inžtitut SRS pod štev. UI-1230 voktobru 1986 in ga predlaga skupščini v obravnavo in sprejem. IZVRŠNISVET