Inserati s« sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., uo 80 tlaka lkrat,
12
15
ti » h »
Pri večkratnem tipkanji fle Mina priniornu zmanjša.
Rokop l»l
no ne vračajo, nofrankovana pisma 8o 110 sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (»dmiuiatraeija) in ekapedioija na Dunajski uesti št. 16 v Modija-tovi hiši, II. nadstropji.
PolllUei list n slovenski narod.
Dve sovražnici.
Do zdaj urno vidili (se 16, da prav v Bla-bem načrtu, obširniše bi bo mogle celo knjigo pisati), da svet je bil naj BrečniSi pod prijaznim, vzajemnim vodBtvomdveh seBter ,,Cerkve in države." Potem, kako Bi jo aovražuik vsega dobrega prizadeval prijaznost in vzajemno delovanje uničiti, kako jo časnikarstvo — njegovo orodje — si prizadevalo naj pred s hinavsko prijaznostjo, potem z votlimi . frazami" brez pomeua ali celo z nasprotnim pomenom dokazovati, da Cerkov in država imate vsak svoj delokrog, naj bb toraj druga od drugo ločite ter poBtane proBta Cerkev v prosti državi. Ker bo je pa pokazalo, da Cerkev tudi b tem lahko vspešno dela — poglejmo lo v Ameriko, dEBiravno tudi tli kakor nikjer vodilo ni popolno bo vresničilo — so jo privel drugi rek, druga fraza, ki naj bi bolj svojo dolžnost storila.
Država mora biti brezvorna, da zamore biti vsem pravična; pravična namreč katoličanom, luteranoin, judom in ma-homedanom. Toraj so jo v VBih vstavah prvi §, podlaga VBem naslednjim : „Vera države je katoliška" iz državnega zakonika izpustil in unič i. Kjer si tega še niso upali, so ta § tako omejili, z dvoumnimi postavicami, kakor h trnjem, zastavili, da do postavodajalBtva ni imel nobenega učina več, da bo jo iz njega izpeljevalo, kar jo hotlo in kar so je po okoljšinah potrebovalo, h tega so jo izcimila „0 n a k 0-
pravnost v s i h državljanov prod po-b t a v o"; „e m a n c i p a c i j a j u d o v" (opro-8tenje vseh over) itd. z besedo: Vstavno po-stavodajalstvo se jo povsod izvrševalo, v lute-rauskih kakor v katoliških državah iz brezozirno na Cerkev in njeno večne reBnice ter je bilo hvalisano kot nova srečna doba za ljudstva; da, kot dolgo zaželjeni raj na zemlji, kjer bodo vsak po Bvojem Brečen in izveličan I Po nekoliko je res nastopila srečna doba, toda ne za ljudstva sploh, ampak za jude in za vse zanikrneže; nasproti pa je nastopila žalostna in nesrečna ter jo če dalje žaloatniša in ne-srečuiša postajala doba za Cerkev in za vse verne, poštene kr.Btjane.
Da, solnčili so se judjo in košatila so je vsa hudobija, ker ni bilo treba nič več ozira uneti na Cerkev in njene oviralno poBtave: vsaki je delal kar je hotel; vsak šel, kamor jo hotel, vsak se veselil, kjer se jo hotel; vsaki oderuh obresti jemal, kakoršnje jo hotel, itd., z besedo za jude, za brezverno odvetnike, za oderuško bogatino jo nastopila doba, kakoršnje za-nje So ni bilo kmnlo. Cerkev s svojimi postavami jim je postala ptujka, na katero so jim ni bilo treba nikdar ozirati, katera jih ni smela nikjer ovirati, katero bo smeli prav po svojih spačenih željah zaničevati in žaliti kolikor jiin jo bilo drago. Nasproti pa naj je Cerkev zahtevala svojo pravice, prosila za omejenjo hudobije, gotovo ni bila nikdar vslišana, postala jo tudi državi ptujka.
Po poMI projeman velja:
Za oelo loto . . 10	gl. — kr.
Za polletni . . 6	„ — „
Za uotrt lota . 2	„ 50 „
V administraciji velja:
Za oelo loto . . 8 gl. 40 kr. Za pol lota . 4 „ 20 „ Za ootrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan vetji 60 kr. veo na leto.
VrednlStvo na Dunajski cesti štev. 15 v Modijutovi hiši.
Izha)a po trikrat na teden in sieer v torek, ootrtok iu soboto.
Tak je bil začetek proBte Cerkve v prosti državi 1
Pa, kakor žaloBtno, naj bi bilo še tako ostalo I Ali tudi tega ni bilo, ampak iz dveh Bester z dveh ptujk ste postali dve Bovražnici; no sicer v tem pomenu, kakor bi bile druga drugo Bovražili, ker Cerkov ni tega nikoli Bto-rila, če bila je še toliko zaničevana, ampak v tem pomenu, da država jo v resnici postala sovražnica Cerkvi in VBem njenim naredbam in sicer v teh deželah pred, v drugih pozneje, sovražni nasprotni duh proti Cerkvi pa jo romal od kraljestva do kraljestva. Le v srcu je smel šo vsak verovati, kar je hotel a po zunanjem ni smel tega razodevati, razun če jo hotel kot neumnež, kot bedak biti zaničevan. Tudi poduk in beseda božja ni bila več prosta. Kdor je hotel državo hvaliti in njeno nekršansko postavodajalstvo odobravati, jo to smel Btoriti, kolikor jo hotel; bil jo kot učen, kot razsvit-ljen mož hvalisan in pri podeljevanji boljših služb Be je na njega povsod ozir jemalo. Kaj pa čo kdo tega ni hotel? Kaj? Bil jo sovražnik države; njegove cerkvene govore so žandarmi in briči nadzorovali in prosojevali. Kar je Cerkev ali v njenem imenu duhovščina storila, vso jo bilo Blabo, vbo državi sovražno; vso kazni vredno. Naravnost rečemo, svesti si, da nam v rosnici in po pravici no more nikdo ugovarjati, o nekem čbbu in pred nekaj leti jo bilo po VBi Evropi tako, da, naj bi ne bilo verno in priprosto ljudstvo pametnejše, kakor državo in njeni stebri, bi bila mogla duhov-
Spomini na veliko slovansko romanje v Rim I. 1881.
(Spiaujo M. Miliaoljov.)
(Dnlje.)
Popis p o b a m n i h krajev Rima, (fotografija) mostovi čez T i b e r o in duri pri obzidju; razdelitev Rima.
Sedem zuanih holmcev, na kterih jo bilo prvotno mesto zidano so ti-lo: Kapitolin, Pa-latiu, Kvirinal, Celij, Aventin, Vimiual iu Es-kvilin. Grič Pincio, Vatikan iu Janikul so bili pozneje prišteti. Drugi za so stoječi mali griček so vzdigujo na južni strani, kjer zapušča Tibera mesto in obzidjo, ktero sega od obeh strani do Tibere, ter bo zovo monte To-ataccio. (debela glavu.) Iz tega holmca so vidijo starino rimsko prav krasno, kedar jih zahajajoče Bolnco obseva.
1. Kapitulioski grič. (43 myirov vi-šej od Tibere) Gro so gor po krmnih titop-nicah. Na lovi so vidi krasna cerkev S. Mana ara cooli (Mati božja na vratih nebeških) na kruju, kjer jo bil kapitol iu tempelj kapitolin-sktga Inpitra, sezidan od kralja Tarkvmu Prilika; ua desni stoji krasua palača CalTarelli, in malo oddaljena je zgodovinska tarpejnka akala, raz kterc so metali Rimljani svojo dm
izdajico domovine. (Memogrcdtf rečeno, bi vteg-nilo pristovati, da bi tudi Slovenci imeli kje takošnjo tkalo v iHti namen, potem bi imeli manj Judežev in izdajic slovenskega narodni) — Zdaj pa nima tista skala več isto visokosti, Škoda, da ni rabila ista skala do 1870 leta v isti namen, kajti vsled tega bi so bil rimski magistrat, kteri stolujo vedno na tem krasnem gradu Kajiitolji, morda vendar zbal Riin izdati Piemontežem, ali bi no bil saj molčal proti temu neBlišanema nasilstvu in prelomu starodavnih pogojenih pravic.
2.	P a 1 a t i u s k i grič; (02 metrov nad gladino morja) tukaj bo imeli svojo hišo Graki, Krasi, Ciceron, izdajica Katilinu; in Mark Antonij; tudi cesarju August pa Tiberij Bta imela tu velikansko palače. Zdaj jo na tem krasna villa Millis, ki ima lopo z granitnimi stebri in fresko-ulikarije od Rafaela, predstavljajoče Vouero in uektern nimfo, (povodno žone ali rojenice, vile.) Na tem griču je postavil Romu! podlago mestu, ter so vidijo še zdaj no-kteri dragoceni ostanki Apollovegu tempeljna, bukvarnice palatinske, palačo Neronovo in gledališča cesarja Kaligule.
3.	Grič Kvirinal, tako se imenuje po tompeljnu Kvirina, ki bo jo v starodavnoati postavil v čast Romulu, o kterem pripoveduje pravljica, da jo zginil med nevihto po 371etnem
vladanju, ter od tihmal so ga častili kakor boga Kvirina. Da bi tako zginil tudi kralj llumbert, kterega oče si jo s pestno pravico osvojil tu stoječo krasno papeževo palačo; kot vladar je namreč imel papež Iu svojo stolico. Zdaj se imenuje ta grič Monto Cavallo. Ta holmec jo bil dodan Rimu od kralja Numa Pompilija.
4.	Grič Coelij. (visok 48 metrov.) Ta jo naj bolj nepravilen in naj daljšo brdico Rima. Tli jo slavolok Dollabelle in Silana in drugi, na kterih jo vprta cerkov sv. Janeza in Paula. V zvoniku cerkve jo en ostanek palačo Tulla Ifostilija, tretjega rimskega kralja.
5.	Aventinski grič. Združen je bil z mestom od Anka Marcija, 4. rimskega kralja. Ta oddelek mesta jo skoraj zapuščen ali brez hiš, ker tu so vidijo lo vrti in nekteri ostanki, kteri kažejo na veličastno preteklost.
(5. Esk vil luski grič, vzet k mestu od Servija Tulija.
7.	Grič Viminalski, (u so bilo velikansko slovečo toplico grozovitega morilca kristjanov cesarja Dioklecijana. Kakor Eikvi-linskega jo vzel tudi tega Servij Tulij k mestu.
8.	Grič Pincio. Na povelje Napoleona I. je bil spremenjen v krasno in vgodno sprehajališče. Dve krauui ogromni vili M"dici iu Borgheso kinčate grič. Tu je tudi mali obe-
nčina v«a prah od črevljev otresti ter so med šeznaboge in zamorce preseliti.
Politični pregled.
V Ljubljani 28. avgustu.
AvHtnjHKi* dežele. M» Illlimji biva več tisoč Čehov. Društvo „Komensky" je hotlo za uje uapraviti zasebno šolo, ter prosilo dovoljenja. Mestni Šolski svet je prošujo odbil, društvo se je pritožilo na deželni šolski svet, a tudi ta je odbil prošnjo, a vendar so spoznali potrebo, da bo stvar razpravlja na podlagi § 19 osnovnih postav. Poklicali bodo šo enega poročevalca in za tega bo izvolili dr. Weitlofa, predsednika „Schulverein". — Deželni šolski svet bode o tem ukrenil v nekaterih tednih, in tako bode minul za letos čas za začetek šole. — Ko bi deželni šolski Bvet stvar neugodno rešil pritožiti se mislijo Čehi na miniBtcrstvo. — Tolik strah zavdaja Dunajčanom češka šola, in nem-štvo bi bilo v nevarnosti, ko bi bo nekaj čeških otrok v češčini začelo poučevati in pripravljati nsmščini, kajti gotovo nikomu ne bode prišlo na misel, izključiti nemščine iz čeških šol.
Dr. Otmar Reiser iz Dunaja je osnoval v slovenskih Pekrjih zgol nemško šolo, a to je bilo vse v redu, nikomu ni prišlo na misel, protestovati zoper osnovanje te šole. Nemški „Schulverein" bo po Slovenskem vtikujo v osnovo javnih ljudskih šol, trapa soseske, zapeljuje učenike, n. pr. na Kranjskem v Dragi, v Maverli, ali za njega niso §§. šolskih poBtavV Pri vsem tem je pa Bmešno — da! več ko smešno, ako se govori o zatiranem nemštvu Taki kričači dobro vedo, da potrebujejo plašča za Bvoja dela, a ta plašč je pa zatirano nem-štvo. O nemštvu govore, pa mislijo sami nebi.
"Mi Dunaju 25. avgusta. Predstev za 1. 1883. O tem bo bere uaslednje. Pri mini-aterstvu se pridno izdelujejo predlogi, ki imajo priti na jeaeni pred državni zbor. Predstev (budget) za 1883 je uže po večem nastavljen in kaže napredek v tem, kako se vlada prizadeva poravnati ravnotežje v državnem troš-kovniku. Tukaj se gre ozirati na varčnost v
vseh panogah državnega gospodarstva, na pre-naredbo obdačenja v smislu, kakor je to razložil deuarni minister, na povzdgo in pomno-ženje državnih dohodkov po naravnem potu,
da se pospešuje poljedelstvo, obrt, promet in kupčija.
\ HoniiI novi minister Kalay dobro pometa. Vse nesposobne in nepoštene vradnike kar ob kratkem odpravlja. Tako je prav in bi imelo povsod tako biti. Bodi mu le sreča mila, tla bi povsod tudi vredne in sposobne namestnike nastavil. — Kar so od policijskega vodje žl. Alpi pripovedovali vsi časniki, tudi vradm, kakor da bi bil za 12.000 državno blagajnico poškodoval, vendar ni rea ter zdaj časniki pre-klicujejo, kar uas toliko bolj veseli, ker je vodja pred odhodom v Bosno v Ljubljani Blužil in Be zdaj ua) brž Bpet nazaj povrne. — Sicer pa ni v Bosni vse tako gladko, kakor bi kdo mislil. Tu pa tam se prikazujejo veče ali manjše trope ustašov ter delajo nepokoj in škodo mirnim prebivalcem, da morajo toraj vojaški poveljniki vedno čuječi biti. Veliko preglavico bodo delali Krivošijani, ki so so pred armado v Črnogoro umaknili, ki jim je zdaj gostoljubnost odpovedana ter Be morajo nazaj povrniti ali pa drugam izseliti. Tirjajo pa neki, da naj vlada kuče podzida in škodo povrne ter jih še vojaške dolžooBti oprosti, kar vlada gotovo storiti noče in tudi lahko ne more. Tudi z novačenjem, aaBiravno se je mirno izvršilo, ue bo brez sitnost, ker mnogo v vojaštvo potrjenih, je kmalo potem spet pobegnilo, zlasti naj večkrat tako delajo pravoverni Srbi. Vrh vsega tega pravno vprašanje viui, kakor se je postavilo, da namreč ne vemo, li dela država za se ali za Turčijo. Zarad tega bo začeli nekateri konservativni časniki Bpet svetovati, da je zdaj vgoden čas, da be Bosna in Hrcegovina z Av Btrijo tesno združ'. Iteu razuu prusonemcev in nekaterih neznačajnih liberalcev bi bil tega VBak Avstrijau vesel. Potem bi saj vedeli za kaj gi6 in čemu se toliko žrtvuje.
C. ki*. uumeatiilk huron dc I*retlM pojde za nekatere dni na Dunaj, kjer se bode določilo o pohodu Nj. Veličanstev v Trst.
liBk. Tu smo v.dili Tramvaj, kteri bo vozile koze, se ve da bolj za kratki čaa nego za resnobo. Po vrtu je vso pulno doprsnih kipov Blavnih Itimljanov vsih časov. Tudi kip slavnega zvezdoalovca patra Secchija, kinča to prelepo sprehajališče. Iz vrhunca vrtov se vidi prav lepo Rim, zlasti pa bližnja vatikanska palača prek Tibere.
9.	Janikulski grič, ta je naj višini memo vsih. Zdaj se imenuje tudi Montorio (Monte d'oro, zlati grič) zarad rumene barve njegovega peska. Daudanašnji je tudi on spremenjen v vgoden vrt, ter bIuži za javno spre hajališče. Ta grič je tudi znamenit, zato, ker na tem hribu je bil bv. Peter križan.
10.	Grič Vatikan. Na tem je sezidana bazilika sv. Petra in papežuva stolica.
Mostovi.
1. Most sv. angela. Tako se imenuje zato, ker vodi h gradu enakega imenu unkraj Tibere. Klement IX. je dal uapraviti v 17. stoletju krasno naslone po vitezu ISernini-ju, ki je pOBtavil na tiste deset velikih kipov an-geljev iz marmorja, kteri držijo orodje Kri Btusovega trplenja. Tudi sta na koncu obeh naslovov kipa sv. Potra in Pavla iz marmorja. Zb mostom se vzdiguje krasen št. angeljski grad, raz kterega so prej ob cerkvenih slovesnostih pri sv. Petru s topovi streljali; zdaj
se pa šopirijo laški vojaki v njem. 01 tli n dalječ do trga sv. Petra. Čez trg s. Spirito, kjer je stara velikanska bolnišnica in skoz še precej dolgo ulico se pride kmali ua orne ujeoi trg in k baziliki sv. Petra.
2.	Sikstov most. Ž« rimski cesar An-tonin Pij je na tem kraju dal narediti most, ter v uov č je b:l postavljen od Siksta IV. 1447. leta.
3.	Most „quattro capi" (štiri glave.) To imo ima od malika Jana štiriobrazuega, kteri kinča skrajno konco mesta. Ta most vodi na tiberinske otoke in k sv. Jtrucju, kteri otoki so bili posvečeni v starem veku bogu Martu, (Davorinu ali bogu vojske) kjer so je urila rimska mladina v telovadnih vujah in vojaških
4.	MoBt sv. Jerueja. Sezidan v IV stoletju, vežo tiburinuki otok s prektiberinskim mestnim oddelkom, tur je blizo cerkvo sv. Jerneja, ki mu jo dal ime.
5.	Most Itotto, nekdaj palatinski imenu van, ter mnogokrat prenovljen od papežev 18B3 so je popravil za hojo s tim, da visi most na železnem dratu, ki ju naslonjen na stare oboke. Od glasovitega mosta lesenega kteri je bil prvi most v Bimu, in ua kterem bo je upiral sam Iloracij Kokles vojakom etruškega kralja Porsene, ni drugega kakor malo oBtankov.	(Daljo prih.)
Ik TrNtn. V kupčij »ki zbornici je povedal zastopovalec vlade, da bodo prišli presvitli cesar in cesarica, potem cesar-jevič in njegova soproga 17. septembra v Trat n tam ostali tri dni. — Da je ta novica veselo iznenadila vse prebivalstvo v Trstu lahko verjamemo, in to bode tudi ohrabrilo prebivalstvo v svoji zvestobi in vdanoBti do presvitle vladarske hiše, kajti nenavadna velikodušnost je, da se sam cesar potrudijo priti v mesto, v katerem so te godila na javnem trgu taka zločiUBtva. Narodi avstrijski bodo pa te dni prosili vladarja vseh vladarjev, da vuruje in bruni presvitlo cesarsko rodovino.
Ik Foie 24. avgmta. Skupni denarni miniBtur pl. Kallay je včeraj obiskal Cajnico, in danes je pa prišel iz Gjrazde sem, kjer je bil slavno sprejet. Rodovina Cengič , ki ima tukaj veliko zemljišč ga je pričakala na pol pota, vodil jo je njih glavar Dervišbeg. Na noč je prišel tudi vodja vatašev Ferhard beg Ierenda pred ministra, da se mu podvrže.
Vzrok in «led bosniSkl istnji. Kalinovik se imenujejo posamezne naselbine v Zagorji, tam, kjer Be raztekajo viri Drine in Neretve. Ko bo letos od vseh krajev pritisnili oa vstaše, najdli bo tam pisma, ki so razodela, od kod da izvira vstaja in kdo jo vodi in podpira. Veliko-srbski odsek v Belgradu in slavjanBki pomožni odsek v Moskvi sta snovala niti za vstavaško kraje skoz črnogoro, kjer bo osebe, ki bo najbliže knezu vse v rokah imele. Knez sicer ni osebno nič prizadet, a zraven knezovo vlade je šo druga postranska vluda; prvi vojvodje v Črnigori, njim na čelu, Peter Petrovič so hujskali in vodili zaroto zoper AvBtnjo. Pisma v Kalinovki imajo zapisnike o številu posamezuih čet, o skladišči orožja. Dalje pravijo, da jo Bin Vukotiov, ki je bil poBlau po prizadevanji c. k. ministerskega residenta v C -tiujah, pomirit Ilrcegovce, delal na obe strani.
Tako si da „Pester Lloyd" poročati iz Sarajeva, in naj tudi sam odgovarja za resnico teh poročil. — Iz našega stališča le prav kratko vprušanje: 1 Kdo je bil vzrok, da so bila ljudstva nezadovoljna V — Sicer je pa vendar jasno kot beli dan, ko bi bili Črnogorci očitno potegnili z vstaši, zaman bi bilo vse prizadevanje avstrijske armade. — Da pa kri ni voda, du bo Krivošijani in tudi drugi najdli zavetja v Črnigori, je pač lahko razumljivo, Buj so jedcu in isti narod po jeziku , nekaj tudi po veri z Črnogorci, po drugi strani je pa tudi resnično, da bi razpršene vstavaške čete zginile, ko bi v Črnogori ne najdle zavetja. — Iz tega se menda da posneti, da se takemu ljudstvu ne d& zapovedati, kakor potrpežljivim in krotkim Slovencem.
lUinlMtcr deželne obrambe za Ogrsko je začasno imenovan dne 20. avgusta baron Orczy.
Ilukovlnakl deželni zbor je zaključen 24 avgusta, ko je je votiral deželni šolski zavod, in potrdil račun deželnega odbora.
JVInrnki učitelji zbrani v Lunden-burg 15. t. m. izrekli bo so za §. 1 šolske novelo, po katerem ima biti šolska odgoja vrBko-uravna.
V mulju državo.
I v. liOiiiloiiH 24. avgusta. V nekaterih dnevih so bodo izkrcali vsi vojaki v Ismaj-liji. Napredovati nemorejo tako brzo, ker prevoznih ladij, ki peljejo 700 mul , no bode šo ta teden, in potem se morejo živali odpočiti, preden se rabijo.
1» Kxl|><a. General Wolaeley je imel uže rosen uikoh s sovražniki;dno 24. uvgUBta poroča vojaškemu ministerstvu: DancB zju tra
sem se napotil h konj co iu 1000 mož pehote io zasedel sem po nekaterih inanjfi h bojih nasip iz fašin, katerega so napravili Egipčani med vasmi El Magfar iu Mahuta. Nekaj častnikov in mož je bilo mnjenih.
V dnu 25. pa telegrbfira iz I-majlije, da je 25. z vho kojnico iu s 16 topovi naprej se pomaknil. Egipčani (to zasedbo Mahuto motno z»gradili in privzeli še 10.000 mož na pomoč. Njim nasproti je stalo 1500 Egipčanov. Ge-4 neral Wolseley je ukazal generalu Lowt!, da naj s koojico in topništvom Angležev za hrbtom prime; to so zgodi in Augleži so zapodili sov-ražuika v beg, oplenili velik tabor pri kolodvoru poleg Mahsamet, 5 Krupovih topov, streliva pušek in 75 vagonov polnih provianta. General Wolseley hoče na jutro uaprej pomikati se, da zasede zatvoruico pri Kasasmu na Hladkovoduemu kanalu, ker ta zasedba mu za gotovi prodiranje vojne skoz puščavo med Ismajlijo in Dette. Do Zagazig no pričakuje več resnega napada Egipčanov. Augleži t-o zgubili 6 mrtvih in 12 ranjenih v dan 24. avgusta. Aimirul Seymour brodari po sladkovodnem kanalu, da dovažva živež vojakom.
Ix AIckHMiidrlJc 25. avgusta. „R D." Lesseps je v slabi koži; Arabi ga dolž', da ga je prevaril, zato da je mogel predati sueški kanal Augležem, sedaj se pa govori, da jo- za njegovo glavo ,,darilo" obljubil. — No, to pa ni kuj veselo slišati.
l*rl KoNNeir ob rudečem morji m-slijo izbarkati nekaj indiške vojske, od tod mislijo pomikati se proti Iveneh na zgornjem Nilu. S tem hočejo zabraniti, da nekaj vojske Arabijeve ne pobegne v SSulan, in od tam nadaljuje malo vojsko brez konca iu kraja. Pota od morja do Nilove^a zavoja je 43 milj, pa pelje po soteskah, zato bode dobro, ako se An gleži poprej spoprijaznijo z Beduini Abebdeb, ki tam gospodarijo. Pravijo, gj predsednik biv šega zbora prvakov Sultan-paša hočo podkuriti Beduino zoper Arabija. — Ako je resnično, du »o Beduini železnico pretrgali, je to verjetno.
lrNkcm so umori, požiganje zopet na dnevnem redu. 14. t. m. je bila umorjena cela družina zakupnika (v grofiii Galvaj), a posamezni v treh drugih krajih. N.kje drugej ho pokazili 10 volov na paši zakupniku, ki je prevzel zemljišče, iz katerega je bil preguan prejšui zakupnik. V Clenore, grofije Cork, so zažgali dvoje šol, ker so se šolski predstojniki zamerili druhal'.
Domače novice.
V Ljubljani, 29. avgustu, (f Dr. Rihard Lah.) Lep pogreb se je v saboto popoludue pomikal skoz Ljubljansko mesto: Spremili smo k večnemu počitku rodoljuba, za kterim pač sme slovenska domovina bridko žalovati, da ji ga jo nemila smrt tako zgodaj vzela, — ta jo dr. Ilihard Lah, Din pred dvema letoma umrlega slovcčega sodnika Laha v lladolici, in brat modroslovcu čislanemu Evgenu. Ilojen v Vipavi 1. 185G, šolal se je rajni IVhard z bratom svojim tudi v Loki, kjer je tedanji g. katehet Fr. Home vodil nadarjena in dobrosrčna dečka ter utrjeval blago muterno podlago, na kteri jo potem tako sijajno napredoval. O sv. Mihelu 1. 1867 stopil je v latinsko šole v Ljubljen', ktere jo izvrstno dokončal I. 1875. — Bkoz vse leta vedno prvak v svojem razredu, vendar pri vsem tem tako skromen in tako priljuden, da ga je vho rado imelo. Dve leti spodnje gimnazije je bil tudi v Alojzijevišči, po dokon-čanej maturi I. 1875 pa se je lotil pravoslovja.
Kmalo je vse skušnje izvrstno dostal, ravno o smrti ljubljenega očeta dosegel doktorat, pc-tem opravil skušnjo za častnika, ker je med tem bil k vojakom potrjen. Ko so bile naše vojske v Bosno poslane, bil je tudi tje poklican, od koder se je pa vrnil smrtno bolan za legarjem ali tifusom. Premagal je sicer še to bolezen, vendar je čisto ni zatrl, slednjič se ga je lotila jetiku, in ta mu je tudi v četrtek 24. avgusta po noči ugasnila življeuja, -- življenje, ki bi bilo gotovo blagonosno za našo domovino, ko bi bilo Božji previdnosti dopadlo, ga nam ohraniti. —
Bil je R hard Lah, ko je dokončal svoje študije sprejet k deželni sodniji v Ljubljani, kjer je kot avskultaiit zvesto in pridno deloval, ter Bi kmalo pridobil naklonjeuost prednikov in tovarišev. Letos spomladi pa je moral vsled bolezni popustiti svoj posel in šel je v Kranj k sorodnikom, da bi v čistem gorenjskem zraku okreval. Pa bilo je ravno nasprotno, še hitreje je pešal in pred kratkim seje vrnil k materi v Ljubljano, kjer je lepo previdenega s sv. zakramenti za umirajoče Gospod življenja in smrti k sebi poklical prvega izmed sošolcev, ki smo I. 1875 dovršili gimnazijo. Bog ohrani vsaj dobrega brata na uteho pre-žaljeni materi. Ti pa ljubljeui Ilihard, prvi nekdaj v šoli, bodi prvi v raju, v preblagem spominu ostaneš součencem vsem!
(,,Zastava peŠpolka št. 27") „veliki knez Mihael" je bila blagoslovljena v saboto ob 9. uri v cerkvi sv. Petra, dež je ubranil to Blav-nost pod milim nebom. V petek so napravili vojaki gospej deželnega predsednika, namestnici kume presvitle cesarice, Berenado in ba-klado. Zastavo so blagoslovili knezoškof, nav-zočui so bili razen vseh vojaških dostojan-stvovenikov, dež. predsednik g. Winkler, dež. glavar, grof Thurn, mestni župan g. Graselli z dvema odbornikoma i. dr. Zastava ima na jeni strani cesarskega orla, na drugi pa sliko Matere Božje. Trakova, katera je podarila kuma, presvitla cesarica, sta krasna. Jeden ima napis: Elizabeta, cesarica Avstrije I. 18«2 na koncu traka pa je avstrijski in bavarski grb, nad njima krona. Drugi trak ima napi» „z Bogom k zmagi" in ima avstrijski in ogrski grb s krono. Ko je bila zastava blagoslovljena, nesli so jo na prostor pred kosamo t»v. Petra, kjer je stal polk, in zučeli so žeble zabijati. Prve tri so zabili knezoškof v imenu presveto Troj ce, potem polkovnik g. Appel v imenu presvitlega cesarja, gosp. dež. \Vinkler v imenu presvitlega cesarja, gospa Winklerjeva v imenu cesarice in za njimi drugi vojaški in civilni dostojanstveniki. Polk se je poslovil od stare zastave in pozdravil novo s strelom in cesarsko himno. Polkovnik g. Apeli nagovoril je polk v nemškem in madjarskem jeziku; v slovaškem jeziku je tudi govoril častnik. Polk je potem prisegal v nemškem, madjarskem in slovaškem jeziku. Konečno je ves polk pred zastopnico kume, gospo deželnega predsednika mimo stopal ter so vrnil v kolizej. Občinstva je bilo mnogo zbranega.
(Is Draga ima „Slovenski Narod") dne 26. avgusta dopis v katerem se govori o šolskih razmerah v Dragi (Suchen) na Kočevskem. Tam jo, kakor znano, zoper voljo BOBOBke okrajni nadzornik g. VV. L nhart vpeljal čisto nemški poduk v slovenski občini. N,egov zvesti oproda pri izvrševanji pa je na novo pečeni učitelj g. Jurij Erker. Občina so jo zoper tako samovoljno ravnanje pritožila, ko se je to pripravljalo je pa prišel učitelj glihut za slovenske ure k županu g. Turku, in je prvi dan obljubil dve uri slovenščine na teden, a
drugi dan vže 3 ure. Med tem je pa prošnja odšla na višje mesto. — Učitelj pa sedaj razsaja po občini, stvar preobrača, ljudi ščuva, in od hiše do hi&o hodi lovit podpisov. — Učitelj bi tega gotovo ne storil, ako bi mu nekdo hrbta ne varoval, a na Kranjskem imajo učitelji, ako se ogrnejo s nemškim plaščem, iu ako moč, da denejo tudi levovo kožo — državno veljavo — na se, vsako prostost iu so nedotaklj ivi, od tod tolika predrznost, da delajo nemir in razpor po soseskah.
(Naznanilo.) Ker nameravane slovesnosti na Notranjskem zarad nepričakovanih zadržkov ue bode, daje ožji odbor sledeče na znaDje: Ko smo 19. junija t. 1., oprti na lepo vsestransko zaupauje, stopili med svet, hoteli smo prvo nalogo svojega programa zvršiti z dobrodelno loterijo na prid ..Narodnemu domu" pri „na-rodni notraajski slavnosti" v Postojni v dan 3 septembra t. 1. — Za loterijo in za slavnost preskrbeli smo za časa zel6 previdno vbb potrebne reči. Visoka fioančna oblast odbila nam je prvo prošnjo za loterijo brez motivacije, druge nujne nam pa do danes ni še rešila. — Ker je loterija podlaga naši slavnosti in ker gledč na namen in važnost obeh in z ozirom na dragi kratki čas ne amemo dalje čakat', sklenili smo preložiti skupno slavnot z loterijo v leto 1883., ter temu pridružiti cesarski praznik 6001etnega zjedinjenja alovensko Krajine z ljubljeno habsburško hišo I Mej tem ostaneta naša odbora pri življenji. Svojo skrb in moči obrniti hočemo ,,braluim društvom za priprosto ljudstvo" in materijalni blagosti milega num naroda I Vsacemu p. n. rodoljubu, uarodnemu društvu, posebej pa 130 udom ši-rega odbora in slovenskim časnikom za najmanjšo prijazuost iskreno zahvalo, proseč vse tudi v prihodnje mihove domoljubne podpore! Nasprotnikom slovenskega dela in našega pre-rojenja pa ter „klevetnikom" sloveuske narodne samostojnosti in zavesti odločen: e pur si muovet Živila napreduja Notranjska ! Živela boljša slovenska bodočnosti" (Post festum je loterija dovoljena. Op.) S. N.
V Postojni, 20. avgusta 1882.
Oiji odbor notranjskih domoljubov.
(Ogenj.) V nedeljo zvečer uus je preplašil strel iz Grada. Ob 3/4 na 8 je začelo goreti in pogorel jo Kamničanov kozolec blizo botaničnega vrta, kozelec je bil napolnjen z mervo.
Razne reči.
— Dunajski borzni kurir. (Poročilo Akin-ovo in tov.) Avstrijski kreditni zavod in ogrska kreditna banka sta razglasila Bvojo polletne pošteve (bilance), zastor je padel, ki nam je zagrinjal delavnost dvoje največih de-narstvenih zavodov v monarhiji, in prikazalo bo je, do je bilo zadej — prav za prav nič. Ogerska kreditna banka je izkazala: 88/l0 odstotkov za polletje in tako se nuni kaže zavod, ki ima monopol v deželi, in je tako rekoč hišni in dvorni baukvir ogerske vlade, to ni znamenje velikega prospeha ali vrlega opravilnega vodstva. Borza je tudi vrgla akcije za 20 gl., a uikoga ni bilo, da bi bil temu branil ali bi tega ue bil spoznal za pravičuo.
Avstrijski kreditni zavod razglaša : 97/n, odstotkov za to dobo (pro rata temporis). Tega števila si niso mogli kar brž razlagati ; tem ki kup kviško ženo (hau«sier ) je bilo to prenizko, a unim, ki ceno nizko tlačijo (baissier) previsoko, dokler niso najdli — posebno pa zunaj borse, da to se no zlnga s kurzom, potem so oddali od vsrh Btruni kreditne akcije, tedaj so zgubili to mimo prejšnega tedna po 10 gold.
Ker je šlo oboje teh akcij tako nazaj ter v kupu padlo, je tudi to zadelo barantijo z železničnimi akcijami, vendar jim cene ni vzelo ali prisililo, da bi se mogle oddati. Eurai bo padli sicer za nekatere goldinarje, vendar je pričakovati, da se bode barantija (špekulacija) oslobodila pritiska, katerega bo ji zavdale kreditne akcije in se toliko bolj poprijela želez-ničnih akcij, ker tukaj ne bode tacega nepričakovanega izida.
DaneB zaznamujemo tako-le : Kredit-akcije 308Va, ogrsk. kredit2y5, drž. železnica 345% n ajeva renta 76.75, ogerBka zlata renta 87-70.
—	Judje se povračajo izAmerike. Na Nemškem, namreč v Vratislavi (Breslav) čaka 1000 judovskih begunov vrativših se iz Amerike za pošiljatev nazaj, kar oskrbuje vra-tiBlavski pomožni odsek. Po"amerikan8kih listih so se zelo pritoževali, kako imajo Judje malo veselja do dela.
—	Letina na Ogrskem je letos dobra, a tako daleč je prišlo z deželo, da si kljubu temu kmet ne bode nič opomogel, korist bodo imeli le upniki, liharji in pa davkarji. V Banatu so v jodnem komitatu nastavili 200 novih davkov8kih iztirjevalcev, in polovica za-OBtalih davkov 2'/a milijona mora se izterjati brez prizaneBljivosti. — Kmetom bo ostalo žita komaj za seme, a za življenje ne. Tako ogrskega kmeta pokoplje še le dobra letina, ker ljudje mu strgajo iz rok, kar Bog pusti rasti. Ob slabih letinah kmeta vsaj pri miru puste.
—	Trtna uš vAradu naOgerskem.— V nogradih Janeza Handl so najdli trtne uši toliko, kolikor nikjer poprej. Vinograd, ki ima n. p. 4000 trt so zaprli, in ministrstvu naznanili.
—	Slan i ko v so ob bregovih Škoeije vjeli letos toliko, kolikor nikdar prej, manjka jim soli. Samo v kraju Kirkvall je ujelo 200 čolnov, 20000 kranov rib a) kran 10000 rib, in tudi od drugod se čujejo take novosti. Tudi ob irskih bregovih se je prikazalo obilo slani-kov, a Irski ribči nimajo ne mrež niti Boli za nasoljanje; in tako bodo Irci prisiljeni ribe zopet tam kupovati.
—	V izhodnji Aziji je otokKorea z kakimi osem milijonov prebivalcev. Od nekdaj so atrogo zapirali vsaki vhod Evropejcem in vsem ptujcem. Katoliški misijonarji bo vedno hodili preoblečeni kot kupci in trgovci ali kaj enacega, a mnogo zasačenih je dalo kri in življenje. V poslednjih čaBih so še le Angleži in Amerikanci Korejce priBilili, da bo jim ne-ktera pomorska meBta za kupčijo in bivanje odprta. Ali Korejce stare korenine to nestrp ljivo jezi, uprli so se zdajni vladi ter celo kralja in kraljico umorili. NaBledek tega bode caibrž pomorjenje ali iztiranje ptujcev; toraj Amerikance in Angleže Bpet tu vojska čaka.
Sliod čeških nčlteljev v 1'clznu.
7. avgusta.
(Dalje)
Zoper to resolucijo je poprijel beBedo g. ravnatelj Lepaf. Viharno pozdravljen , govoril je potem stvarno in temeljito. Rekel je, da ne gre zaničevati tistih Nemcev, ter razglašati jih za neprijatelje učiteljev, ki eo provzročili to novelo, on visoko čiBla Nemce, ki so že fikoz več let pogum in srčnost imeli braniti pravice drugih nenemških narodov in med te Nemce sliši v prvi vrati Lienbacher. On je navedel prav tehtnih vzrokov zoper resolucijo , potrdil je to z izgledi iz svoje večletne skušnje in zagovarjal je §. 1 novele , ki Itdajato^j in odgovorni vrednik Jožef Jerič.
povdarja vrsko-nravno vzgojo otrok. Drugih resolucij je omenil le kratko, povdarjal pa je poačbno, da naj se telovaja pri dekličih vzame učiteljem in izroči učiteljicam ročnih del, on je tudi zato, da naj Be s poukom še le v 7. letu začenja.
Živo bo mu ploskali ko je rekel: „Brez-verskih otrok pri nas ni, kedar bomo imeli brez-verske otroke, potem bodem glasoval za brez-verske šole. Kristjan sem, in dokler bodem kriBtjan, ne bodem odpravljal krščanskih znamenj iz šol.
G. Hober iz Roudnic je zoper, in predsednik ravnatelj Knoblob, je pozval zbor, naj glasujejo za resolucijo, a bila je oposicija zoper to. Ravnatelj Lepe? je zavračal na veliko važnoBt predmeta in je zahteval, naj Be glasuje potem, ko se Btvar dobro prevdari. Podpred sednik Kral je bil zoper in je pustil glaBOvati, in bila je večina za resolucijo (za brezvrsko šolo).
Popoldne se seja nadaljuje in prišle so v obravnavo naslednje resolucije:
II.	Da Be skrbi tudi za take otroke, ki nimajo domače odgoje, ali kateri nimajo vsih čutov, ali katerih odgoja Be zanemarja, naj se vzamo v šolsko postavo tudi določila za šole, kjer se vzgoja taka mladina, učitelstvo pričakuje, da postava določi, kdo ima napravljati iu vzdrževati take humanitarne zavode.
III.	Kakor pri osnovi takih šol tako povsod zagovarja čeBko učiteljstvo načelo: da na Češkem pripada deželnemu zboru nalog, VBta-novljati ljudske, meščanske, strokovne in srednje šole.
IV.	Telovadba kot učni predmet naj se opusti dotlej, da bode moč napraviti telovadnice, ki strogo ugajajo zdravBtvu. Prost predmet naj bode telovadba tam , kjer se epolnu-jejo ti pogoji. Vsak otrok iz take šole, kjer se poučuje v telovaji, naj se zdravniško preišče, in le taki otroci smejo telovaditi, ki so za zdravo spoznani.
V.	Nadaljno izobražbo mladine šoli odrasle naj vravna deželska postava. Nadaljeval-nica za dečke in dekl ce nBj se osnuje pri vsaki šoli, kjer je najmanj 25 otrok od 14. do 16. leta. Po mest'h, kjer eo 4- ali 5razredne šole, meščanske in srednje šole naj se osnujejo obrtne nadaljevalne šole, kjer se poučuje ob večerih iu nedeljah. Po obrtnih krajih naj bodo v središči obrti strokovne šole z delalnicami za tiBte rokodelce, kterih je naj več v kraji ali v okolici.	(Dalje prih.)
Tržne cene v Ljubljani.
20. avgusta.
Pšenica banaška hektoliter 9 gl. 45 kr.; domača 8 gl. 82 kr. — rež 5 gl. 21 kr.; — ječmen 4 gld. 07 kr.; — oveB 2 gld. 87 kr.;
—	ajda 6 gl. 57 kr.; — proso 5 gl. 21 kr.;
—	koruza 5 gld. 87 kr.
Tclegradčnc denarne cene 28. avgusta.
Papirn* rento 7G 80 — 8r6berna ranta 77.15 — Zlata renta 95 10 — lBKOletno driavno posojilo 180 50 Kreditne ahei|e 811.— — London. 118.25 — Cen. kr. oekiui 6.62 —. 20-franltov 9-44.
Umrli so:
25. avgusta. Ivan Ravnikar, 6 todnov, Črev. katar. Jakob Jereb, stavec 41 let, za jctiko.
V	otročji bolnišnici:
25. avgusta. Janez Velkavrh, 17 mesecev jetika.
V	civilni bolnišnici:
28. avgusta. Jcra Doles, 43 let, vnetje možgan. Marjana Žagar, 50 let. Jurij Mihclič 68 let.
•Iiivsic dr«iž(>v.
31. avgusta. 1. eks. držb. pos. Janeza Na-gOdc iz llotedcršicc 2755 gld. 1. eks. držb. jožefa Prudič iz Dolenjo vasi, 1288 gld. 1. eka.
drž. Janeza Milavec iz Cirknico 5790 gld. 1. eks. držb. Andreja Turšič iz Dolenjcvasi 910 gld. 1. eks. držb. Janeza Škvarec iz Rot 4010 gld. 1. eks. držb. Franceta Švelc iz Dolenjevasi 1223 gld. vse v Logatcu. 1. eks. držb. Andreja Ilrast iz Zatičine 3230 gld. Zatičina. 1. Andreja Krese iz Sol pri Toplicah 3330 gld. Rudolfovo.
A Pili ot Pniriri
nblll ul LiUliijJ. Sfi?v'atcf'
Kartncrrillg 12. lia Opravke na borzi za Dlinajl.	malo odškodnino.
Navodi se dajejo brezplačno
Zahvala.
Za s v e č a n i o b e d , ki ga je povodom rojstnega dne Njeg. c. in kralj, veličanstva pesvitlega cesarja v 20. dan t. m. mestnim ubožnim priredila ljubljanska ljudska kuhinja, so od si. vodstva tega velekoristnega društva brezplatne nakazilue listke dobili vsi stanovniki tukajšnje mestne siro-mašnice, katerih je VBeh 110, mej njimi 35 bolnikov , ki ne mogo iz postelje, ki so jim pa jedi bile poslane na dom.
Toliko dobro delo v resnici izredne bla-gotvoriteljnosti zasluži biti objavljenim z dostojno hvaležnostjo.
Upraviteljstvo iožnia zavoda pijanskega:
v 22. dan avgUBta 1882. Mestni župan: OrasacIIi.
Prodaja mlina.
V Duleh pri Čatežu je malen na prodaj, ki se monuje ,,Crkveni malen" Ima tri tečaje, stope iu nekaj zemljišča. V najemu je zdaj za 118 gld. Kdor želi malen kupiti in kaj več o tem pozved-.ti, naj se obrne do žup- . nika v sv. K r i ž u pr i T u r n u.	(1)
Veliki trgovec
G. Milessich
v Vrsiu
razpošilja s poštnim povzetjem v malih povezkib po 4:l/4 kilo poštnine prosto na vse kraje Avstrije ~ in-Ogerske tako po nizki ceni, kakor na debelo in sicer :
Ccylon, naj' bolj izvrstno 1	kilo	po	gl. 1.70	
Ceylon pori , zelenkaste ,,	n	n	1t	2.—
Manila ,, svitlo-zeleukaste				
naj bolj izvrstno „	i>	i>	H	1.60
Kuba, debclozrnate, naj				
bolj izvrstne „	ti	>i	II	1.75
St. Domingo „	it	i>	1J	1.48
Java, svitlozelene ,,	ii	n	11	1.42
Java zlate, izvrstne „	n	»	II	1.54
Santo8, naj bolj izvrstne,				
zeleno ,,	>i	ii	II	1.36
Rio, izbrane „	n	ii	II	1.30
a, izvrstnega ,,	n	>i	II	.40
Rangon I „	n	n	11	-.36
Namiznega olja (Aixer) v
kositarskih posodah po 4 „ „ „ 1.28 Namiznega olja od Monte
st. Angelo	„ „ „ „ 1.15
Makaroni napolitanski 4 kilo vkup po „ —.56
Zadnjič dišave, južno sadjiče, žafran, čokolado in vso drugo izbranosti za kuhinjo in na mizo kolikor mogoče po nizki coni. Kdor želi izkaz raznih cfin, so mu bodo takoj poslal.	(2)
Ravuokar je na svitlu prišel
Harmoniumspiel
von
Mettenlciter.
II. The.il. Velja gl. 1-98, po pošti poslan 2-08.
I. del velja 1.80, poštnine prosto pa 1.90. Toraj oba dela I m II. veljata 3 glii. 78 kr., po pošti pa 3 gl. 98 kr. Vsi izvedenci delo hvalijo.
Djbiva se po
Katol. bukvami.