Uredništvo i Volja letno i Rokopisi te C ena VSO din Čim bolj se bližamo pravi demokraciji, tem bolj izginjajo vzroki za zmede in revolucije. Lamennais. In uprava: Maribor, kopaliika ul. « • Tol. 25-67 - Izhaja vtako soboto 56 din, polletno IB din, četrtletno 9 din, za inozemstvo letno SO din ne vračajo - Pošt. jek. raž. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku Obdržite! Nii nazaj.' Kakor smo že napovedali, pošiljamo pravkar na ogled novim naslovnikom drugih pet zaporednih številk iz novega leta 1939 (št. 6—10), številko 7. od IS. februarja pa vsem prejemnikom Usta s položnico. Teh številk ni treba vrač n ti. Nadaljnje številke ‘bomo pošiljali tistim, ki bodo dotlej tednik naročili — zadostuje dopisnica — ali nakazali vsai del, to je najmanj za 3 mesece din 9'— naročnine. Ne zavrzite nobene položnice! »Edinost« naj gre iz role v roke med prijatelje! Cenjene zn-nmke prosimo za sodelovanje. Zima je pravi čas za to. Uprava »EDINOST I«, Maribor, Kopališka ulica 6. Po prestanem strahu Hvala vsega naroda in blagor tistemu, ki bo vse krivite pošteno popravil! Brez krinke Pust je srečno za nami in življenje se zopet uravnava v stari vsakdanji red. Tu pa tam nam misel nad pisalnim strojem ali pri kakem drugem vsakodnevnem opravilu še zaplava v veselje pustne noči, toda že se zgrne nad nami delavnik, ki neizprosno, morda v osebi gospoda šefa, bedi nad nami in naše misli dobijo zopet tisto smer, ki jim je predpisana. Stara poročila pravijo, da je ta naš veseli pust le še zadnji izmaličeni ostanek resnega bogoslužnega poganskega opravila. Nekdaj ni bilo lepih zapeljivih in nagajivih mask, s katerimi se je dalo plesati ,n se zabavati. Mesto njih so plesali v skalnih votlinah v svitu plamenic pred Našimi dedi strahotni čarovniki, ki so se °grinjali v kože divjih živali — ljudstvo Pa se je stiskalo k stenam, se balo in trepetalo tet s plahimi pogledi sledilo divjim kretnjam svojega svečenika in voditelja, ki jih je bil urekei. Brez besede so ubogali vsak njegov migljaj in mu ponižno ter Pokorno služili. S spačeno krinko, ki se je divje režala in naščeperjenim kožuhom si ]e bil čarovnik podredil ves svoj rod. Sto ln sto jih je bilo poguninejših lovcev in Močnejših bojevnikov, ki so trepetali pred njim edinim, ki je bil morda šibek in bi si Jje mogel preskrbeti hrane niti za en dan. ‘oda nihče se ni domislil, da bi se mu uprl, da bi mu odpovedal pokorščino, čarovnik pa je živel med ljudstvom in od 'judstva in njegove vlade ni bilo konca — kaiti bil je edini, ki je znal izkoristiti človeško neumnost in lahkovernost. Pa se je morda kedai zgodilo, da mu ie ^ed plesom zdrknila krinka z obraza in da je izgubil svoj kožuh. Pred očmi vsega ljudstva se je pokazal njegov običajni obraz, njegovo šibko, drobno telesce. Prepozno si je popravil svojo strahotno obleko — čar je bil zlomljen. Zaman je vpil in Hahal, nihče se ga ni več bal, še otroci so se mu smejali. Moral je iz dupline, da ga n' zadela jeza njegovih roiakov. Danes ne prebivamo več v skalnih duplinah. Od nekdanjih grozotnih običajev je ostal samo vesel in ljubezniv spomin. ‘Udi čarovnikov ni več, ki bi se jim morali Jati in jim služiti. Ali jih res ni več? Ali se ni izpremenllo samo ime teh ljudi, ki z grozotno krinko na obrazu plešejo pred nami ples oblasti. Ples vojne? Ali se niso izpremenili samo Nebistveni zunanji znaki? Ali ni strah ored temi sodobnimi čarovniki prav tako pra-;ien, kakor je bil strah naših prednikov, ru pa tam $0 z#odi» dn kateremu izmed današnjih čarovnikov pade krinka z obraba in pred nami se pokaže skromen in klavrn obraz človeka, pred katerim so včeraj še tisoči trepetali. In obraz, ki mu krinka vsemogočnosti in oblasti ne daj1-Več tistega čara, ki jih je tisoče urekei, bo ni°ral delati pokoro v pozabljenju. Zesrav’© lorda Runclmana Lord Ruticiunn odpotuje v Avstralijo na MfUek. Nebovo zflrnvjp je pri lanskijt po* Rajanjih v Prasl zelo tepelo. (»Frankfurter Zeltung«). Odišli mož, gospod doktor Stojadino-vič je mislil tudi na upokojence. Pa kako!? Pripravil je bil namreč dodatni predlog, tako zvani amandman k finančnemu zakonu za leto 1939/40., ki o njem pravkar razpravlja finančni odbor naše narodne skupščine. Po tem amandmanu bi bil vsak upokojenec — samo upokojenci so lahko kolikor toliko svobodno volili — disciplinski odgovoren za vsako svojo neugodno besedo o vladi. Kazni za to bi bile prav občutne: denarne kazni, zmanjšanje, pa ahko tudi izguba pokojnine. S Stojadino-vičem je propadel ta žalostni načrt, kakor je z njim propadlo še več drugih njegovih načrtov, ki so vsi šli za tem, da se čim bolj okme osebna svoboda in da se čim bolj omejijo državljanske pravice posameznikov. O tem že nekaj časa mnogo pišejo zlasti neki zagrebški in beograjski listi. Bolj molčeča o tem so na sploh glasila predstavnikov tistih bivših vladavin ali režimov, pri katerih se je Stojadinovič mnogo naučil, naposled pa jih je celo prekosil v omejevanju državljanskih svoboščin. Politiki dra. Stojadinoviča so služile seveda tudi javne gospodarske ustanove, med drugim posebno Poštna hranilnica in Narodna banka. Kakor posnemamo iz »Hrvatskega dnevnika«, je n. pr.- od 60.000 delnic Narodne banke 20.000 delnic v rokah malih delničarjev, ki sploh ne hodiio na glavno skupščino banke. Od preostalih 40.000 delnic imajo Zagrebčani 3.135 delnic. Zato je Zagreb brez vsakršnega vpliva na Narodno banko. Beograjčani imajo 35.370 delnic. Samo 9 Beograjčanov ima 25.866 delnic in radi tega imajo o n i sami večino na glavni skupščini, še leta 1929. so imeli Beograjčani samo 15.762 delnic, že leta 1937. pa prej navedenih 25.866 delnic. — Od še preostalih 1.495 delnic odpade nekaj tudi na zadovoljne Slovence. , Kako so pa delili uspehe, odnosno dobičke Narodne banke? Odgovor je lahko kratek: največii delež izgube je plačevala država, največji delež dobička pa so spravljali delničarji v svoje žepe. O Narodni banki, ki je velevažna gospodarska ustanova za vseh 15 niiliionov državljanov, je odločalo 9 ljudi iz Beograda. Glavni upravitelj (guverner) Narodne banke 5e ni bil Hrvat ali Slovenec. V 5-članskem izvršnem odboru so bili 4 Srbi, 1 Hrvat in noben Slovenec. V 23-članskem upravnem odboru je bilo 18 Srbov, samo 2 Hrvata, 2 Slovenca in 1 od drugih narodnosti. Od 13 direktorjev je bilo 12 Srbov in 1 Slovenec. Vsi 3 tajniki so bili Srbi. Od 18 oddelčnih predstojnikov (šefov) je bilo 16 Srbov in samo 1 Hrvat in 1 Slovenec, od 41 upraviteljev podružnic in njih namestnikov pa je bilo 28 Srbov, 9 Hrvatov, 3 Slovenci in 1 od drugih narodnosti. Po istem ključu so bile porazdeljene vse druge, nižje službe v Narodni banki. Nekako v enakem razmerju so delili tudi zaupe ali kredite po državi z ugodnimi pogoji. Izgube pri tem radi lahkomiselnega kreditiranja so bile ogromne. Samo v poslednjih letih je Narodna banka odpisala približno 100 milijonov neizterljivih zaupov. Dalje: Od 800 uradnikov Državne hipotekarne banke — zdaj jih je že mnogo več — je bilo 700 Srbov in 40 Hrvatov, ostali so bili Slovenci in Rusi. V Privilegirani agrarni banki je bilo od 353 uradnikov 297 Srbov, ostali so bili Hrvatje in Slovenci. V Upravi monopola ie bilo od 22 šefov odsekov in referentov 21 Srbov in 1 Hrvat, od 39 pripravnikov, tajnikov in pisarjev pa 34 Srbov, 1 Hrvat, 1 Slovenec in 3 Rusi. Dobro veli zagrebški »Jutamji list«: »Dr. Stojadinovič je prevzei oblast z velikimi obečanji. Obečal je tako imenovane politične zakone, da jih ne prinese; obečal je popraviti krivice, da iih sam pomnoži: obečal je vzpostaviti enakost vsepovsod.« Pa 'p&glejmb zdaj obllubljano enakost in enakopravnost samo še v nekaterih mi- nistrstvih in nekih drugih javnih področjih po stanju konec leta 1937., ko so še vedno toliko govorili o potrebi ravnopravnosti! Naj govorijo številke iz zagrebških dnevnikov, v prvi vrsti iz »Hrvatskega dnevnika« in »Jutarnjega lista«: n * a N * • p * * H fr* * * P H 8 H 8 Ministrstvo zunanjih poslov: pomočnik ministra in načelniki šefi odsekov uradniki , poslaniki generalni konzuli Ministrstvo notranjih poslov: načelniki in generalni inšpektorji inšpektorji .............................. , tajniki, pristavi in pripravniki . , Banske uprave: bani . . • . • ^ j ^ ^ > pomočniki bana . . * » * * , načelniki inšpektorji in svetniki ..... tajniki, pisarji in pripravniki , , Okrajni načelniki: Dravska banovina ■ Savska banovina . . , . , Primorska banovina . . . . ( Vrbaska banovina ...................... Drinska banovina Zetska banovina . , . . . i Dunavska banovina . ... > Moravska banovina.............................31 Vardarska banovina , .» , * Ministrstvo financ: načelniki ...... * . svetniki ................................. sekretarji, pisarji in pripravniki Finančne direkcije: direktorji ........ svetniki ................................. sekretarji, pisarji in pripravniki Srbi Hrvati Slovenci Drugi Skupaj 6 1 — — 7 > 14 2 1 — 17 87 13 4 — 104 • 20 2 — — 22 * 11 2 — — 13 5 1 3 . 9 • 22 5 4 31 A 16 4 3 1 24 6 2 1 . 9 ■ 7 1 1 D • 43 9 7 59 • 36 35 12 3 86 P 58 19 12 9 98 P 1 r 24 , 25 * 26 36 — f } 63 * 9 9 — 1 19 • 19 3 — 1 23 • 35 2 — 1 38 • 26 1 — 1 28 • 45 4 — __ 49 31 — — 1 32 • 37 — — 1 38 7 2 _ _ 9 56 5 3 1 65 • 87 5 5 6 103 . 7 1 1 1 10 36 18 15 2 71 , 183 68 24 28 303 Drugod ni bilo nič boljše. Nr. pr. pri ministrstvu za zgradbe je bilo od 121 višjih uradnikov 103 Srbov, 11 Hrvatov, 3 Slovenci in 4 od drugih narodnosti, itd. Itd. Med mnogim drugim je bil to — po tolikih obečanjih — slab blagoslov in žalostna zapuščina dr. Stojadinovičeve vladavine ob njenem nedavnem odhodu v večnost, od koder ni več vrnitve. Jugoslovanski narodi zahtevajo samo svoje in samo popolno enakopravnost v državi, da bodo zadovoljni in srečni, enaki med enakimi. Nič od vsega tega ni Rrinesel ne dal Stojadinovič. Nasprotno, larod se je nasilnika otresel, čudno se nam pa zdi, kako so mogli naši pošteni ljudje tako dolgo vztrajati v niegovi službi in mu nuditi svoje sodelovanje. Politiki nas niso nikoli pravilno poučili o dejanskih političnih razmerah v naši državi. Morda zato, ker jih sami niso poznali. Ali morda zato, ker so si mislili, da bi bilo za nje samo slabše, ako bi bil o vsem dodobra poučen tudi zavedni narod. To so slabi politiki, politični slabiči in prekanjenci, ki vselej, kadar jim slaba prede ali niso vprav ob krmilu, od drugih zahtevajo: »Kdor ne razume klica po sporazumu, naj se iz javnega življenja umakne«, kakor zahteva »Kmetski list« od 16. t. m., namesto da bi najprej to sami storili. Stojadinovič je končal in dolgoletni strah je minil prav za prav že pred 11. decembrom. Vseeno pa smo daleč prišli. Hvala vsega naroda in blagor tistemu, ki bo vse to pošeno popravil! Andrej Žmavc. V borbi za sporazum Zadnji teden, po nastopu Cvetkovičeve vlade, je zasledilo po jugoslovanskem časopisju silno mnogo polemike o krivicah, ki so jih prejšnji režimi uganjali nad državljani radi volitev. Ustava jamči svobodo vsakih volitev, razni volilni zakoni govore o sankcijah zoper kršitelje volivne svobode. Seveda, papir je papir, ta prenese še najlepše Črke, življenje pa je bilo življenje! V našem političnem življenju se je vedno mnogo grešilo, a zakaj? Na tisoče ljudi z družinami itd. je trpelo baš radi tega, ker so verovali ustavi in državnim zakonom, ki da ščitijo njih politične in državljanske svoboščine, človek ne sme misliti nazaj, ne da bi ga nekaj pri srcu zabolelo. Za prve diktature nikdo ni smel spregovoriti n. pr. Koroščevo ime, že je moral plačati globo. V dobi druge samovlade je bil najnevarnejši človek v državi dr. Maček, vodja Hrvatov. Polagoma je i v izobraženstvo, i v preprosto ljudstvo pronical neki odpor do vsega samosilni-škega izživljanja nekaterih ljudi, ki so se bili kot edino sposobni varuhi države vri- nili na vodilna mesta ter uganjali z narodom kakor svinja z mehom. In po odstopu vsakega samosilnika je v srcu vseh državljanov zavladalo pravcato veselje. Zadnji čas je, da se ustvari v našem narodu tak sporazum, ki ga bodo veseli Slovenci, Hrvati in Srbi. Koliko nepotrebnega sovraštva so napravili nezmožni diktatorji, bo povedala šele naša zgodovina! Mož, ki bo znal ustvariti pravo in zadovoljno sožitje jugoslovanskih narodov Slovencev,' Hrvatov in Srbov, pa bo po vsej pravici zaslužil vse priznanje in hvaležnost celokupnega našega naroda. ' 'f V II u I, 11'ilj») |i l Ul I i 1 J; ii 1 'Ul Ui I ""V' Ji Mi li huU|1 tiiiiitii ii i !) U n\M M l II i SKRBI ZA »EDINOST«! IZ VSEBINE Borci za demokracijo. Mladina se prebuja. Iz časopisov, židovski problemi. Čebelarstvo. »Dolina šentflorjanska.« Ideja vseslovanstva. 7 dni domačih ve$ii * Pri pravosodnem ministru dr. Ružiču je bil sprejet predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Golia, ki je ob tej priliki opozoril gopoda ministra na težko stanje sodišč v Sloveniji zaradi pomanjkanja' prostorov. Opozoril je tudi na potrebo zidanja novega sodniškega poslopja v Celju. * Na univerzi v Ljubljani se je zaključil zimski semester. Univerza je štela 1965 slušateljev, med njimi 12 izrednih. Žensk je bilo 370. Filosofska fakulteta je imela vsega skupaj 420 slušateljev (med njimi 198 žensk), bogoslovna 195, pravna 678 (106), medicinska 172 (40) in tehnična fakulteta 195 (26) slušateljev, rednih in izrednih. * Banovinski svet je preteklo soboto zaključil svoje letošnje zasedanje, ki je trajalo ves teden. Proračun je bil sprejet brez spremembe in obsega vsega skupaj 199,791.720 milijonov dinarjev. * Državni proračun za prihodnje finančno leto je bil predložen narodni skupščini in predvideva 12.942 milijonov dinarjev, za 762 milijonov več kot za tekoče finančno leto. V resnici pa je proračun še večji, ker so odpadli sedaj izdatki za Državno h potekamo banko in za državne rudnike, ki so sedaj združeni v samostojnem podjetju »Jugoslovensko jeklo», oba imata odslej samostojne proračune. Največ izdatkov gre za prometno ministrstvo (2998 milijonov dinarjev), za vojsko in mornarico (2928 mil.) in za plačevanje državnih dolgov (1145 milijonov dinarjev). Pokojnine zahtevajo 897, prosvetno ministrstvo 992, notranja uprava 632, finančno ministrstvo 914 ter pošta, brzojav in telefon 467 milijonov dinarjev izdatkov. Dvor stane državo 24.18, kraljevsko namestništvo 4.18, narodna skupščina 15.09 in civilna hiša kralja 2.1 milijonov dinarjev. * Proti beračenju so z vso odločnostjo začele nastopffti mestne občine v Sloveniji Imele so sestanek, na katerem so se sporazumele glede enotnega nastopanja. Po-'icija mora zatreti vsako beračenje, občine pa morajo s potrebnimi socialnimi ukrepi zatreti zlo s tem, da poskrbe brezmiselnim delo in jim omogočijo življenje. Nepoboljšljivi berači se bodo oddali v posebne zavode. Zlasti bodo oblastva nasto pala proti beračenju otrok. * Nekaj nad 4 milijone litrov vina je lani popila Ljubljana, ali natančno t,094.595 litrov, leto poprej pa 3,916.000 litrov. Leta 1913. so Ljubljančani popili komaj 2,081.109 litrov vina, torej polovico manj kot lani. Seveda je tedaj bilo tudi prebivalstva skoraj polovico mani. Za vino so preteklo leto izdali približno 50 milijonov dinarjev, za pivo pa 9,200.000 dihar-:ev. Ruma in likerjev so konzumirali °6.827 litrov v vrednosti kakega milijona Hnarjev. Podatki za ostalo žganje niso -nani. Za alkoholne pijače so torej lam 7dali Ljubljančani okroglo 68 milijonov dinarjev. * Ogromnega bika je vzredil v St. Vidu na Dolenjskem posestnik Tone Zajc. Tri-'etna žival je tehtala 1500 kilogramov, ko so jo te dni zaklali. * Zanimivo slikarski razstavo so te dni otvorili v Beogradu. Gre za slike petih •rvatskih kmetov, ki nimajo nobene strokovne naobrazbe, imajo pa talent in so se sami povzpeli do prav dobrih slikarjev. * Razstava italijanske knjige je bila v nedeljo otvorjena v poslopju Narodne ga-erije (Narodni dom). Razstavljena je vr- a modernih italijanskih knjig. To je že etja razstava te vrste. Pred kratkim sta ti prirejeni razstavi francoske in češko slovaške knjige. Med Zidanim mostom in Zagrebom naj se čim prej položi drugi tir na zelenici, ki je najvažnejša in najbolj obremc-ena v vsej državi. Za stvar se sedaj zla-zavzema organizacija inženjerjev in ar-kektov, ki neprestano dreza na merodajnih mestih. železniška uprava namerava zgraditi namesto dosedanje ozkotirne železnice irajevo Doboj oz. Slav. Brod normalno iezniSko progo. Proga bi bila dolga 177 ometrov in bi morali na njej zgraditi -i mostove in pet tunelov. Po novi progi ido lahko vozili vlaki s hitrostjo 65 kl-metrov. Od Sarajeva do Zenice pa bo 'tala poleg normalne železniške proge še ozkotirna. □ V Bukarešti se je sestala balkanska danta. Uradno poročilo pravi, da so si niče edine pri presojanju sedanjega po-ičnega položaja, da so globoko vdane ealom miru in da jih druži tesna soliaar-ost. Stojijo pa na stališču absolutnega oštovanja dosedanjih meja. □ Na proslavi NVashingtona, ki se je vršila v Parizu, je govoril tudi francoski ministrski predsednik Daladier, ki je poudarjal francosko-ameriško prijateljstvo, skupne ideale miru. svobode in bratstva. Mednarodno šoanske Interesi mednarodnega finančnega kapitala igrajo odločilno vlogo pri dopuščanju odkrite intervencije totalitarnih držav na eni strai in politike nevmeševa-nja Anglije in Francije na drugi strani. Kako razložiti to pasivnost, neaktivnost takozv. zapadnih demokracij napram odkriti intervenciji totalitarnih držav v Španiji? V Španiji je kakor povspd drugod, po svetu ogromna količina bogastev, ki jih vsebuje španska zemlja, rudnikov, vodne in električne sile, težka industrija, transport v lasti in pod absolutno kontrolo majhnega števila velekapitalističnih družb, ki so internacionalne in ne, kakor se običajno smatra, nacionalne, t. j. angleške ali francoske ali nemške itd. Če n. pr. zasledujemo v Španiji poslovne zveze in stike kake angleške družbe, bomo ugotovili, da je tako tesno povezana s španskim, francoskim, tudi nemškim in drugim kapitalom, da j o j e smatrati upravičeno za internacionalen finančni kapital in prav nič za nacionalen angleški kapital. V sredi preteklega stoletja je bila Španija še zaostala agrarna dežela brez vsake industrije. Industrializirati so jo začele bančne družbe iz Londona, Parza, Bruxel-lesa ter so sčasoma spremenile španjjo v deželo sličnega kolonialnega izkoriščanja, kakor ga pajdemo v Kitajski ali Indiji ali v Kongu. ’ Naravna bogastva Španije so neprecenljive vrednosti. Že antični pisatelji jo imenujejo »kovinski blok«. Železo,' svinec, kositer, baker, magnezij in druge rudnine se nahajajo v izobilju v osrčju španske zemlje. To so niene glavne rudnine. Španija ima okoli 370 rudnikov železa, imela bi jih pa lahko 10.000. Dalje ima okoli 450 rudnikov bakra, premogla bi jih pa lahko tudi 4000, če bi bila njena bogastva v celoti izkoriščena. Tako pa se dejansko izkorišča le 10% španskih rudnih bogastev, vendar je že pri tem nepopolnem izrabljanju znašala 1. 1934. vrednost teh produktov 3 milijarde frankov. Vse to bogastvo pa ie izključno v rokah nešpanskih kapitalističnih družb, angleških, francoskih, belgijskih in drugih. Angleška Citv poseduje rudnik Rio Tin-ta, največji rudnik bakra v. Evropi. Dalie Huelvski rudnik žvepla in kositra s francosko soudeležbo in železme rudnike v biskajskem zalivu z udeležbo Kruppa, torej Nemcev. Francosko-belgijska skupina poseduje rudnike o Penm-oyi in v španskem Maroku, dalje rudnike v Asturiji in rudnike pyrita v Huelvi. To so le rdavni lastniki naivečiih rudnikov. L. 1930 ie bilo v Španiji 1800 inozemskih kapitalističnih družb, ki so izkoriščala samo rudna bogastva Španije. Pa tudi druge industrije so v inozemskj eksploataciji. Suhozemni promet, zlasti železnice sn v francoskih rokah, plovba po morju In ladjedelnice skoro izključno v an 'deških rokahi Tip:čni primer internacionalne povezanosti kapitala je družba Chad (Comoania Hispano Američana de Elektricidad Barcelona), ki ima v eksploataciji električne energije Španije. Dr,užba ima' 43 upravnikov, med temi 5 Belgiicev, 4 Angleže, 5 Nemcev, 2 Francoza, 24 Špancev in Argentincev. Odločaio pa že ves čas po vojni pri tej družbi Nemci, ki potoni nje segajo tudi v Južno Ameriko, kar nas pa tu ne zanima. V ostalem je Nemčija šele I. 1934 zaceii prodirati v Španii in njeno gospodarstvo, v katerem se je tekom drž. voiue _ze dodobra usidrala. L. 1935. je tedanji min. 7 d po sre predsednik Gil Robeles, izročil Nemcem v izgradnjo vsa javna dela in obljubil tudi vse nove rudniške koncesije.^ Z zmago Ljudske fronte so bili ti načrti Nemcev prekrižani. Nacisti niso držali rok križem, pripravili so upor generalov in danes absolutno gospodarijo v zaledju Francove Španije. Danes ima Nemčija v rokah španske rudnike železa bakra in pyrita, ki so do tedaj zalagali vojne industrije večine ev-rovskih držav, v prvi vrsti pa Francije. Ta rabi mesečno za časa vojne 100.000 ton pyrita, doma ga proizvaja le 50.000 ton, ostalo je dobila iz Španije. Italijani so si zagotovili rudnike premoga v Aragoniji, rudnike kositra v Galiciji, grafita v Toledu, bakra v Kataloniji. Rudnike v Maroku, prej v angleško-francoskih rokah, je Franco izročil v izkoriščanje nemško-španski družbi Hisma. Pyrit iz Rio Tinta gre sedaj izključno v Nemčijo, Angleži dobivajo dividende v pesetah, ki imajo malo vrednosti. • Kakšno stališče je napram temu razvoju zavzela angleška City, to so angleški finančni krogi? V njenih časopisil so se pojavljali glasovi, ki so opozarjali na oškodovanje angleških interesov po Francu, vendar njena diplomacija, oficielna angleška vlada ni izvajala nobenih represalij, marveč je to stanje sankcionirala s tem, da je poslala kmalu po izbruhu vojne svojega trgovinskega zastopnika k Francu ter z nadaljnjim izvajanjem politike nevmeša-vanja, ki je pustila prosto pot gospodarski ekspanziji Italijanov in Nemcev v Španiji, poleg vojaškega prodiranja. 'Angleška City je bila od vsega početka za Franca in proti republikanski vladi, ki e že 1. 1936 izvedla nacionalizacijo nekaterih večjih podjetij, v katerih so imeli svoje deleže tudi Angleži. Tako n. pr. ;o prevzeli elektriko, plin, vodovod in promet v Barceloni, ki ga je imela do tedaj v rokah angleška grupa, anarhistični sindikati v svojo upravo. Jasno je, da bo angleški kapital raje delil dobičke z italijanskim in nemškim kapitalom, kakor pa doupstil popolno razlastitev,-kakor jo predstavlja omenjena mera anarhistov v Barceloni, s čemer so kanitalisi ob vsak dobiček. - Povezanost angleškega in nemškega kapitala v‘ nekaterih večjih industrijskih družbah v Španiji da celo misliti, da so Angleži dobro vedeli za pripravljeni puč generalov in ga v naprej odobrili. Ugotovilo se ie n. pr., da ima Metallgesellschaft iz Frankfurta v svoji sredi vidne predstavnike annleške City, razen tega pa tudi tesne stike v španiii z angleško družbo ki izkorišča rudnik R>o Tinta. Obe družb' skupai kontrobrata Evropsko družbo py-rifa fEnronae Pvrite Co.). ki prodaja pvrb iz Rio Tinfo. Primerov take povezanosti bi našteli lahko še več. Ta povezanost nam tudi pojasnjuje ozadje takozv. politike nevmešavanja v Španiji. Cilj te politike ie uničiti republikansko Španijo, ki ima nekatere tendence proti velekapitalu, ki ogrožajo interese mednarodnih trustov. Zato je treba podpirati Franca, seveda ne odkrito, ker bi to izzvalo nezadovoljnost demokratskih množic doma. S Francom se je pa treba pogoditi za zaščito angleških interesov. Francozi so poslali šele sedaj k niernu moža z isto nalogo. Brez dvoma podnira_ ta politika na široko pot prodiranju itahianskega in nemškega kanitnla v Španiio, toda m.aniše zlo je pri tem deliti z njima dobičke, kakor pa izgubiti jih popolnoma. Vito Kraigher. □ Pittman, predsednik zunanjepolitičnega odbora v ameriškem senatu, je imel v radiu govor, ki je posebno v avtoiitar-nih državah vzbudil veliko pozornost, o-udaril je, da se Amerikanci ne bojijo umreti za načela svobode, enakosti, ielj-gije in morale. Presidenta Roosevelta je treba v njegovih prizadevanjih za pravičen mir vsestransko podpreti. O politiki zapadnih demokracij ob času češkoslovaške krize se je izrazil senator, da ni bila le neuspešna, ampak tudi nemoralna. □ V Belgiji so sestavili pod predsedstvom ministra Pierlota vlado katoličanov, socialistov in neparlamentarcev. Kakor |e videti, nasprotja med socialisti in katoličani niso povsod nepremostljiva. □ Združene države ameriške bodo imele v Tihem oceanu 12 letalskih oporišč, la-ko so sklenili v ameriškem senatu. □ Zunanji ministri Danske. Norveške, švedske in Finske so se sestali v Helsinkih. Na dnevnem redu je med drugim priznanje Francove Španije, pomoč emigrantom iz Nemčije in češko-Slovaske ter nevtralnost severnih držav z ozirom na položaj v Baltik, ki se je v zadnjem ca^ti močno izpremenil. □ Hitler, ki je nekadilec^ vegetarijanec in abstinent, ima namen, začeti v najkrajšem času borbo proti tobaku in drugim dražilom. S tem si bo Nemčija prihranila veliko deviz. Hitler bo zahteval, da bi se vsi člani narodnosocialistične stranke odpovedali kavi, čaju, kakaou in kajenju. Tako vsaj poročajo agencije. □ Slovaška vlada je izdala naredbo. k« prepoveduje vsem tujim državljanom svobodno razpolaganje z nepremičninami na ozemlju avtonomne Slovaške. Tako ne sme noben tuji državljan prosto prodau svoje hiše ali posestva. Prav tako tudi nakupiti brez posebnega dovoljenja slovaške vlade. Namen te odredbe je, čuvati slovaško narodno posest in spraviti polagoma tudi tujo v slovaške roke. □ Sporazum med češko-Siovaško m Madžarsko glede optiranja in prenosa premoženja iz ene države v drugo določa,' da lahko češko-slovaški državljani, ki so prebivali na ozemlju, katerega so zaredit Madžari, prenesejo svoie imetje na Češko-Siovaško. Madžarska vlada se je zavezala, da bo to imetje ščitila. Prevoz se bo ,z-vršil brez carine. Obratno velja to tudi za Madžare, ki se hočejo izseliti iz češkoslovaške. češko-slovaški kolonisti, ki se ne bodo vrnili na Madžarsko, dobijo svoie premičnine in s seboj lahko vzamejo kmetijsko orodje. Gre tu za koloniste, ki so dobili zemljo na podlagi agrarne reforme, če so to žemljo kupili, bodo dobili odškodnino za škodo, ki jim ie bila povzročena med okupacijo. O Nemški izvoz se ie lanskega leta napram tistemu iz leta 1937 skrčil za ce.in l 1 %• □ "Angleški listi so v zadnjih dneh mnogo pisali o velikobritanskih odnosih do Rusije. Nekateri so izrazili bojazen, da bi mogla Nemčija Veliko Britanijo na ruskem trgu izpodriniti. Poudarili so potrebo, da se prične Velika Britanija bolj zanimati za ruske sirovine. Kakor znano, še že nahaja v Moški angleško poslanstvo, ki naj pripravi tla za čim tesnejše gospodarsko m morda tudi politično sodelovanje. n Na Kitajskem se množijo atentati proti vplivnim Kitajcem, ministrom Japoncem priiazne vlade. V enem samem tednu iih je prišlo 10 ob življenje. Videti je, oa ie razpoloženje proti Japoncem tudi v po-kraiinah, ki so jih že davno zavzeli, so vražno. • ' Delo Irskih atentatorjev t*fe >' i ušliM Z ČASOPISOV Mladina se prebuia! VLOGA TISKA PRI REŠEVANJU HRVAŠKEGA VPRAŠANJA Odkrita beseda more v naivečji meri koristi i novi orieniaciji naše politike in zato bi bila usodna napaka, če se ta možnost ne bi izkoristila. SvoMfub^ M-to«„,?m času priha)a_ v5dn0 do ,„aza Kdor budno zasleduje razna mladinska gibaja in kdor pozna mladinske pokrete prejšnjih dob, mora opaziti, da v posled- pogojev za rešitev pcgoj se more tudi z lahkoto izvesti, ker je naš lisk sam cd sebe tako disciplinirati in tako nacionalno zaveden, da se bo varoval vsega, kar bi moglo škodovati rešitvi hrvaškega vprašanja. (»Trgovski list«, 20. febr. 1939). SRBSTVO, DEMOKRACIJA IN NADOBLAST V DRŽAVI Srbstvo je svojo demokratično državno ureditev, ki je z njo vstopilo v novo uašo državo, izbojevalo le po trdih in okrutnih burbah, ki se vlečejo koi glavni nolranjepo-lUčni problem predvojne Srbije od šestdesetih letih preteklega stolet a dalje. Čim pa se je pod geslom za temeljito izpremembo notranje-državnega ustroja začela, vedno bolj Izgrajevala in končno Izgradila koncentracija vse poli ične moči hrvatstva. je srbstvo bilo postavljeno pred dilemo: alj obdrži šo nadalje nadoblast in ostane edini merodajni faktor naše celodržavne politike — toda se odreče tudi las.nlm tako (ežko priborjenim političnim svoboščinam; ali pa pristane na sporazum z vsemi nujnimi konse kvencami trajne delitve politične in gospa darske oblasti v državi — toda z ohrani,vijo demokracije in z njo združene lastne notra nje svobode. Kajti čim se je formiral ves hrvatski narod kot veliko In enotno narodno gibanie, je postajalo vedno bolj jasno, da se ga da držati na uzdi edino z režimi trde roke, z več ali manj prikri imi diktaturami. Te pa bi nujno vzele poli.ične svoboščine tudi srbstvu samemu. (Dr. Igor Rosina v »Večerniku«, 21. II. 1939.) SORODNOST SLOVANSKE IN LATINSKE DUŠE S posebnim zadovoljstvom morem ugotoviti. da se stare zveze,- ki so obstajale v preteklih časih, kakor je razvidno (udi iz tu razstavljenih dokumentov, zopet oživljajo in razvijajo ne samo z jugoslovanske strani za italijansko kulturo, marveč tudi z italijanske strani, kjer se cela vrsta Izobraženih mladih ljudi lo eva šlutiia slavistike, pri čemer se zdi, da odkrivajo vidne sorodnosti med slovansko in latinsko dušo. Toliko pomembnejše je to prebujenje v teh krajih, kjer sta italijanski jezik in kultura v tesnejšem dotiku s slovensko in kjer ie nujno medsebojno poznavanje pogojeno iz razlogov sosedstva in zemljepisne lege. (iz govora g. Guerini-Meraldlja. generalnega konzula kraljevine Lalije Pri o;voriivi razstave italijanske knjige v Ljubljani — citirano po »Slovencu«. 21. II. 1939.). CEHI IN SLOVAKI Slovaki tvorijo narod, ker ga hočejo tvo-riti. če zahtevamo spoštovanje zase kot narod od več ib narodov, moramo spoštoval tudi narode, ki so manjši kakor smo ml. Cim manjši je narod tem občutljivejši ie. Nikoli ne sme s prezirom manjšati narodno čast. . (»Vcnkov«, 17. 11. 1939. Dr. Kahanek: Med čehl in Slovaki o Češko-Slovaški). IRCI IN VELIKA BRITANIJA če bi pa res prišlo do evropske vojne, ali hl to bil dan I. R. A. (tajne organizacije »Irska republikanska armada«), dies irae? S trd nos jo se da odgovoriti: prav gotovo ne. Irci ne ljubijo Britancev, toda vzrok za to je, ker s® .tm d preje zatirali svobodo. Kako bi se torej isti Irci zvezali s silami, ki ti v prihodke njhovo svobodo zatirali? Irci so v podob-?em položaju kakor Arabci. Dobro vedo, da ^ njihov geografski položaj mnogo preveč zanimiv, da bi mogli brez skrbi uživati svoj mir, če bi se ravnovesje sil v Evropi premaknilo. Če bi šlo za res bi bila zavest varnosti močnejša od njihovega odpora pro i Angliji, odpora, katerega vzroki so že odstra-»jeni. Britanski imperij je osnovan na dej' stvu. da njegovi člani na vprašanje, kje bi 3*ni šlo bolje, ne vedo odgovora. (»Weltwocbe«. 17. II. 1939.) s SMERNICE PIJ A XI. Kar se tiče rasizma in totaliiarizma. je bi! DaPež XI. nj.hov odločni nasprotnik. Popolnoma jasno ie podčrtal, da se krščanski uni-verzalizem ne more sprijaznili z moderno rasno teorio, ki jo je imenoval moderno poganstvo. Ko se ie nedavno v Franciji obravnavalo vprašanje »izprožene roke«, t. i.. ali njorejo katoličani sodelova i s komunisti \ fisto socialnih In delavskih vprašanjih. Vati *lan ni ho el daj meritornega odgovora, pa tl,di ni hotel obsoditi sodelovanja s komunisti. kakor so nekateri io od njega tudi zahte-vali. Kardinal Verdier je po povratku iz Ri-fna dal francoski javnosti Izjavo, ki se je da-'a tolmačiti v smislu tega sodelovanja. Na Praktičnem področju se 'e papež Pii XI. posebno zanimal za kaioiiško akclio, da se n>eiio delo poživi In odloči od dnevne police. Prav tako se ie trudil- da se oo možnosti Povsod izvede načelo, da se kler ne bavl z dnevno politiko In materialnimi posli. (»Nnva riječ«. 16. II. KANDIDATI ZA PAPEŽA . Mussolini išče med člani svetega kolegija jardinala. ki bi bil prepričan fašist in ki bi b' udan In ubogljiv papež. Doslej so bila oje-8°va prizadevanja brezuspešna: PU XI. le *?t>ust!l tako jasna politična in verska dolo; F1*3- kar se tiče fašizma, da tudi ne'‘a;e?!' Kardinali. ki so znani oo svojih fašIsJčnin simpatijah ne marajo vloge dučejevih slu-2M:nikc liberlaizma. Liberalizem pa ie oživel misli svobode in ie zapustil svoiim nasledn:kom veliko zapuščino, da naprej z nio posno-darijo. — Zdaj radi govorimo, da so trusti in karteli veliko zlo. To tudi so in se je treba proti niim boriti, ker samovolino narek"ieio producentom in konzumentom cene. Toda te ustanove oomenHo na_ drunfi strani tudi organiziranje pro;zvodnje, gigantski aoarat, ki bo snos^ben, da nekoč skrbi za blagostanje človeštva. Radi vidrnio v raznih poetičnih spremembah nesrečo za narod. Ne smemo pa oozab:ti, da pomeniio porazi in razočaranja lahko tudi kapital za bolišo bodočnost, če le znamo ta kanital dobro naložiti, to se pravi, uporabiti izkušnje v novih Kulturna obzoria Pariiia šaha Proslava Bratinovega umetniškega udejstvovanja L 1 Težko je pisati o tej predstavi. Saj smo z njo proslavili dva moža, ki sta nam blizu: pisatelja Bevka, čigar velikih zaslug za slovensko knjigo in čigar umetniških prizadevanj pač ne more nihče omalovaževati, in igralca Bratino, ki se mu imamo prav mi Mariborčani mnogo zahvaliti. In vendar nam hvalnice in slavospevi nočejo prav izpod peresa. Bevk, ki ga poznamo in cenimo radi njegovih romanov, se nam je tu po dolgih letih po svojem odrskem prvencu »Kajnu«, ob katerem smo se tedaj kot mladi gimnazijci navduševali in razburjali, zopet enkrat predstavil z odrskim delom, tokrat s komedijo. Glavna domislica, radi katere je bila komedija napisana, je gotovo duhovita in je vredna, da se literarno obdela, čeprav morda ne ravno v dramski obliki; kajti čakati dve dejanji na tisto domislico, je tudi za gledalca mnogo. In končno tudi to je treba povedati, zakonski trikoti zahtevajo danes že nekaj prav posebnega, da so še zanimivi. Bratina nam je še vsem v dobrem spominu kot režiser-in predvsem kot inscena-tor, ki je imel mnogo poguma ter tudi pri nas uvedel nekaj sodobnih modernih gesel v gledališko umetnost. Tudi tu se je kot inscenator lepo postavil. Vprašanje je seveda, če je bila ta skoro nekoliko razkošna inscenacija z neštetimi lučmi in svetilkami prav za to delo primerna. Njegov zakonski mož pa je imel vse prednosti IV. m »«->«•« 15 \r trirlnma hi m l{6f Ulcinj KE J spoznam in spoštovanju slovenske kulture. Mi smo za v niih še pogosto »Švabi«, kar je pac nai- nih neprihk, vidoma hira, očitneiši dokaz kako malo poznalo našo prvi vrsti tista samozavest, ki bi bila tu o» slovensko domovino Navedel bi lahko meji potrebna in to po strnitvi vseh na-stotine »cvetk«, ki kažejo porazno geo- rodnih in gospodarskih sil vse celote. Ko »rafsko zgodovinsko, kulturno . . znanje podlaga temu bi bila gmotna pomoč od Sloveni e pa jih itak pozna marsikdo.Istrani oblasti. Upravičeno lahko priznamo. Spominjam se, ko sem se pred dvemi leti Ida je na javnih področjih tu ob 1 .. . ’ a _j .. VnVn ipfmnlo ravumpvnmfl in tO t61H DOlj VplIVa resnic- / 1 i l I iv-.tijiv.lC4 Jv. uu j u v um p wvt> “ _ 1 ., vozil iz Avstrije v Jugoslavijo, kako je'.malo razumevanja in to tem bolj vpliva neka d*ma ob prihodu vlaka na Jesenice,|na posledice lastnega presojanja zadovoljno pojasnila svoji sopotnici:|nega položaja malih stanov. Tujec zadovoiino poia&niid. ovuu aupui».v..«i.i,5a - . »Fala borni več smo u Srbiji!« Res nisem jupravičeno zgraza nad stanjem naš.h od ' • na to, kajti nikolifmejnih cest, ki so v našo največjo sramo- človekne ve, kje je izvor takšnim izjavam:|to. Važne obmejne ogrožene postojank^ v nnnolni ignoranci nevednosti ali preti-fnaše severne meje, krasne izletniške toc ™emSovSu ki bi M rad potefn,l|ke, so 5e danes bre,podobnih zvez. Vedno meje svoje ožie domovine tisoče kilo- |še obstoja star način življenja iz dobe metrov dalje Nedvomno imamo tudi mi|raznarodovanja kako Slovenci svoje napake, ki pa so še mnogo Itako tudi v kulturnem ostrejše južno od Kolpe, kjer baje ideja jelektrika sta za obmejne kpje neobhodno o planinskih Hrvatov nekaterim niti bajkaIpotrebni sredstvi, da se ustvari gospoda ni Prepričani pa smo lahko, da napačnoJska in kulturna osnova obmejnegai prebi- ni. rrtpm. y . -----w so. valstva. Vso pažnjo zasluzi predvsem na teh toriščih smotrno-narodno obrambno delo, kateremu bi naj doprineslo glaven delež obmejno učiteljstvo. Učiteljska intc- Popotnik št. 5—6, časopis za sodobno edagogiko. List prinaša poročilo Vojka godiča o »II. balkanskem kongresu za trstvo otrok«, (Makso Pirnik je objavil ■inek »Mladinska glasbena kultura od a 1918 do 1938«, sledi članek F. H. Ji bi ne bili potrebni tudi vzgojni na-i?«, dalje Miloš Ledinek »Beseda o po-ivuem znanju v sodobni šoli«, v rubriki >. šolskega dela« je sestavek D. Julija mtlerja »Ne tednik«, nego »delovnik«, ■de Mene Aleksič »Listje pada ...«, Lea brovca »Teža zraka in zračni pritisk«, rubriki »Govorilnica« »Kritiki v slovo in .mlin«, »Zaključna beseda o „Kritiku“«, tubriki »Razgled« so razna drobna počila, v rubriki »Knjige, časopisi in učila« knjižna poročila. )jih. V državljanski vojni v Španiji vi-mo gotovo veliko nesrečo in neizmerno pljenje tega ljudstva, toda njegova idržnost, zavest in junaštvo, ki so se rdile v teh letih, kažejo veliko življen-ko silo tega ljudstva, ki mu bo nekoč vse oljenje tisočkrat povrnjeno. Dobro in slabo — to sta zelo nedoločena pojma in se moramo varovati, da ' ndi, stvari in dogajanja ne imenujemo ratko in malo slabe kakor v pravljicah, ki jih pripovedujejo otrokom. C. Z. Prinašamo prispevek našega uglednega sotrudnika, čeprav vemo. da se vsi z njegovimi izvajanji ne bodo strinjali. Veselilo bi nas, če t>i se o tem, posebno v vprašanju odnosov med ktdurno samostojnostjo in gospodarskim in političnim edinstvorn. oglasili tudi drugi (Op. ur.). Ideja vsesiovanstva, ki že dolga deset letja vznemirja slave posameznih ideologov, je poskušata podati prve možnosti uresničitve, z ustvarjanjem nekakega vse slovanskega jezika ter z razpravami o du Ševnih in narodnostnih skupnostih poedi-nih slovanskih narodov. V kolikor so ti poizkusi hoteli ostvariti neke vrste kulturno poenotenje, so propadli, eden za drugim, kajti jas,no je, da se narodnostne kulture ne dajo odstranjati kar čez noč To je najlepše dokazala tendenca kulturnega unitarizma pri nas, ki je začela pro-povedovati poleg političnega še kulturno jugoslovenstvo; venfaar je bila vprav zavoljo te napake že vnaprej obsojena na smrt, ali v najlepšem slučaju na nepomembno in neuspešno životarjenje. Takšne in podobne tendence namreč pozabljajo osnovno resnico, da .narodnostne kulture niso nikaka ovira skupnemu sodelovanju narodov, marveč da ga celo podpiralo, če se medsebojno poznaio in stikajo. Poleg politične in gosnodarske skupnosti prihaja v prvi vrsti vpoštev kot eden najpomembnejših činiteljev sodelovanja baŠ kulturno spajanje ter izmenjavanje, ki morda ne obstoja v tem, da bi ena kultura na drugo kakor v gospodarskem, oziru. Telefon in ki poznanje ali nepoznanje_ narodov, politično medsebojno nujno povezani, ne more biti v korist, temveč v škodo. Kano neki bi mogli govoriti o vseslovanstvu tudi v političnem smislu, če bi že Slovenci sami med seboj najrajši videli meje z oznotn na klerikalni ih liberalni nazor, kako neki, če bomo še dalje dopuščali tako negativne kulturne stike, kakor so danes med Slo-oenci, Srbi in Hrvati? Kje šele so Bolgarija, češka, Poljska, Slovaška, Rusija, ki vse razpolagajo tudi s svoiimi narodnostnimi kulturami? Na takšnih^ osnovah bi bila ideja vsesiovanstva pač popolen nesmisel, zares utopija. Ideja vsesiovanstva bi torej bilo postavljena na napačne temelje, če bi zahtevala kulturno enotnost, kar se z drugo besedo pravi, da bi prepovedala narodu ostati kot svojski lik in bi hotela iz njega nasilno izruvati tiste ^duševne posebnosti, ki bas ločijo en narod od drugega ter so pogoi za nastoj samostojnih kultur. Takšna pot bi ne bila le napačna, ampak tudi neuspes-na, kajti sila more roditi le protisilo, ne pa tesnih skupnosti in povezanosti. Ideja vsesiovanstva, ki proglašuje nujnost gospodarskega in političnega sodelovanja ali enotnosti ter naglašuje pomen spoznavanja, spoštovanja in bivanja slovanskih narodnostnih kultur, ni več utopija, marveč možnost, ki more nekoč v bodočnosti postati resničnost; izključuje vsak separatizem, ter poudarja pravilno skupnost nacionalizma in državotvorne miselnosti, kar je danes, ko vlada stremljenje k združevanju in ne k razbijanju, teni važnejše. Danes pač niso ideal male, temveč velike države; razmeram se treba prilagoditi in spoznavati, kaj se godi okoli nas. Naravnost češko-slovaški problem bi nas lahlco na moč stvarno poučil, kakšna je usoaa malih in še kljub temu razbitih federativnih držav. Vprav v tej luči pa postaia ideja vse —, ali omejeno: južnega slovanstva tembolj pereče vprašanje, od katerega re-šive bo v marsičem odvisna bodocnos slovanskega juga; v reševanju tega vprašanja pa je potrebno vsekakor naglasiti nujnost političnega edinstva ter kulturne samostojnosti, ki bosa pravilno združena pomemben protiutež vsem vnanjim š vodljivim tendencam. ”• ligenca bi naj bila v vsestranskem pogledu glavna nositeljica narodnega življenja. Ni več časa, da se še to delo v naprej pusta v nemar. Vsakšno zanemarjanje in odlašanje pri izvedbi iavnih del ob meji kakor tem bolj pri izvedbi skupnega nastopa pri narodno-obrambnent delu. Ni več časa za stalno obljubljanje in besedičenje, tnarvec zdravih dejstev je treba pokazati. Iz ten razlogov je želja vsega prebivalstva doslej tako zapostavljenih obmejnih krajev, da se jim pomaga. RAZNE VESTI O V Pragi in Brnu se je mudila delegacija japonske vlade, ki je naročila v to-varnah orožja v Brnu velike množine proti*' letalskih topov, strojnic in drugih vojnih potrebščin. a Načelnik generalnega štaba v čeSko-Slovaški general Krejči je na lastno prošnjo iz zdravstvenih razlogov vpokojen. Predsednik republike Hacha se je zahvalil generalu Krejčiju za' njegove velike zasluge. o Francoska vlada je te dni razdala ogromna naročila za dobavo vojnih letal-Naročila jih je v Ameriki, Angliji, Kanadi, Holandiji, Švici, Španiji in češkoslovaški. □ V sudetskem ozemlju so prepovedane Batove podružnice, ki jih je bilo okrog 500, ker gre za podružnice tujega produkcijskega podjetja. prepoved gospodinjskih tečajev * »Koroški Slovenec« poroča, da je deželna vlada v Celovcu prepovedala prirejanje gospodinjskih tečajev za slovenska kmečka dekleta, ki jih je koroška Slovenska prosvetna zveza tudi letos napovedala in prijavila oblastem. List priobčuje tudi odlok, ki pravi, da se tečaji ne smejo vršiti radi tega, »ker je v svrho pravilne izvedbe štiriletke na področju ljudske prehrane prevzela vodstvo zasebnih kuhinjskih tečajev državna kmečka organizacija in jih ona sama prireja«. Qo.spa Hondersou. voditeljica angleških lota*14 Gos i . a t it ■ m Kanal Vzhodno — Egejsko morje Zadnje čase dobiva zanimiv načrt konkretno obliko, ki je za vso Srednjo Evro-’ po, zlasti pa za Balkan in v prvi vrsti za Jugoslavijo izredne prometne in gospodarske važnosti. Gre namreč za to, da se Vzhodno morje, ki s severa oklepa Nemčijo po vodni poti združi z Egejskim morjem. Večinoma po obstoječih plovnih rekah in starih ter deloma novih kanalih naj bi se ustvarila idealna zveza med severom in jugom, ki bi znatno skrajšala dosedanjo pot po morju mimo Gibraltarja za dve tretjini. Projekt predvideva priključek nemškega rečnega in kanalskega Sistema na Egejsko in s tem na Sredozemsko morje po prekopu, ki bi naj vezal Donavo preko Morave in Vardarja s Solunom. Nemčija ima dobro razvito rečno plovbo po Donavi, Odri in Labi. Te reke so med seboj zvezane s kanali, po katerih lahko plovejo tudi večje ladje, seveda ne oceanske, sicer pa to tudi ni treba, saj vlačilci lahko vlečejo za seboj do deset manjših ladij, v katere gre precej vagonov blaga. Do Beograda lahko pridejo rečne ladje Iz Nemčije, dalie proti jugu pa to ni mogoče, ker naše reke še niso ali niso dovolj plovne. Načrt zato predvideva gradbo prekopa po dolini Morave in Vardarja, ki se izteka v bližini Soluna v Egejsk morje. Tehnično je projekt razmeroma lahko izvedljiv in tudi stroški niso nedosegljivi. Načrti so bili v glavnem napravljeni že pred vojno, ko se je zlasti Avstriia živo zanimala za kanal, ki naj bi vezal Donavo in s tem Srednjo Evropo s Sredozemskim kanalom preko Soluna. Višinska razlika med Moravo in Vardarjem, katerih gornja toka nista mnogo narazen, je neznatna in tudi terenske prilike niso hude. V glavnem gre za to, da se poglobita koriti obeh rek, mestoma se izpelje prekop ob strugi, ako višinske razlike to zahtevajo, vsekakor pa bo treba strugi dobro očistiti, na nekaterih mestih razstrelil pečine in napraviti preseke. Med gornjim tokom obeh rek, preko Preseva, severno od Skoplja, ob razvodnici obeh rek, bo treba pač izkopati kanal, vendar terenske prilike niso težavne, ker so vmes precejšnja močvirja, ki bodo zelo olajšala kopanje. Strugo Vardarja bo takisto treba očistiti in mestoma poglobiti. Vsekakor bo potrebno, da se ob obeh rekah na mnogih krajih 2grade nasipi, da se zagotovi koritu dovolj stalne vode. Od nameravanega kanala bo imel velik del Srbije veliko korist, ker bo voda obeh rek in kanala na razni hkrajih napajala suho zemljo in s teni zelo dvignila poljedelstvo. Največ bodo. seveda pridobili oni kraji, ki leže ob rekah in ob projektiranem Prekopu. Promet med severom in jugom Evrope se bo izredno dvignil, s čimer bo Posebno Jugoslavija pridobila, ker se bo Pretežen del tovorov proti jugu usmeril Po vodni poti. Pa tudi iz naše države bodo lahko ceneje izvažali razne agrarne produkte, ker bo več pokrajin, ki doslej radi Pomanjkanja dobrih zvez niso prihajale kot izvozniki vpoštev, lahko orodalo odvisne proizvode v severne kraje. Stroški so vsekakor precej visoki in bodo znašali nekai stotin milijonov dinarjev. Na tvari bo nemara udeležen tudi nemški kanital, ker zlasti Berlin forsira izvedbo načrta. Poučeni krogi trde, da načrt ni fantastičen, temveč zelo realen in da se bo v nekai letih prav gotovo izvedel. Sedaj gre le še za to. da se dobe potrebna sredstva. Brez večjega posojila bo težko šlo. Seveda pa ima ta načrt, kakor vsi velikopotezni gospodarski načrti, svoio politično Plat. ki morda ni tako simpatična kakor gospodarska . . . Oa Jadranskega do Črnega mor1a Ob priliki obiska v Beogradu je rumun-ski zunanji minister Gafencu dal novinar-iem izjavo, v kateri je na koncu omenil važna prometna vprašanih obeh držav. Pri razgovorih so posvetili posebno pozornost načrtu za gradnio velike moderne ceste, ki bi neposredno vezala Jadransko morje s črnini morjem in ki bi šla od Trsta preko PoStoine in Ljubljane v Zagreb Beograd, preko Pančevskega mo* s{a na Turn-Severin in preko Bukarešte dr> Konstance ob črnem moriu. Cesta b’ bila dolga 1500 km in bi tekla v smeri zapad—vzhod, podobno kakor projektirana velika cesta od Pratre do Chusta, ki bo dol^a 1000 km. Med LjubHano in Zagrebom bo avtomobilska cesta 'ZP.eliana skoz' dolino Save, in sicer na desnem bregu Trbovelj in Zidanem mostu, pri Radečah po šla nreko Save, nakar bo izpeljana na levem bregu do Zagreba. suurc ..Emuost“ Čebelarstvo Ta vrsta gospodarske panoge je razvita posebno pri nas v Sloveniji, vse bolj pa se uveljavlja tudi v drugih predelih države, kajti ljudje uvidevajo, kolikšne koristi jim lahko prinesejo čebele. O obsegu našega čebelarstva nam dajo približno sliko naslednje številke. Proizvodnja meda in voska je znašala 1937. leta okoli 5200 ton, od česar odpade na med 4700 ton, na vosek pa 500 ton. Meda in voska razmeroma malo izvažamo. Izvoz je znašal 1. 1930. po teži 50 ton, v vrednosti pa 900.000 din, dočiQt je padel v 1. 1935 pod polovico tone, v vrednosti pa celo pod 6.0000 din. Leta 1937. je bilo izvoženih čebel v panjih s strdjo in satjem v teži okrog 3.600 kg ter v vrednosti za 77.890 din, meda in voska pa v teži 914 kg ter v vrednosti za 15.760 dinarjev. Proizvode čebelarstva prodajamo v Italijo, Nemčijo in Albanijo. Kakšne krasne dohodke bi lahko imela država od čebelarstva, nam jasno prikazujejo številke izvoza iz leta 1930. Padec v 1. 1937. kaže samo na to, da je naša zunanja trgovina preslabo organizirana za pridobitev stalnih in zanesljivih tržišč. Vsekakor bo pa treba urediti vprašanje stalnega odjema medu in voska, če hočemo, da bo naše čebelarstvo napredovalo, kajti ob slabi prodaji čebelar nikakor ne more investirati v čebelarske naprave potrebnega denarja. Ko bodo oskrbljeni trgi, bodo usoešni tudi ukrepi, kakršne namerava v kratkem izdati poljedelsko ministrstvo. Narodni skupščini bo namreč predložen osnutek zakona o pospeševanju čebelarstva. Ta načrt točno določa: oddaljenost čebelnjakov od poti, zgradb in zemljišč, pouk o čebelarstvu, ustanavljanje čebelarskih šol, vzornih čebelnjakov, nadalje vprašanje'paše itd. Predvidene so pa tudi obširne usodnosti za čebelarske organizacije in njihove člane ter končno še osnovanje, državnega čebelarskega fonda. Koliko koristi bo imela od tega poslednjega slovenska periferija, to je seveda vprašanje. Naš novi trgovinski dooovor s Francijo Pred fiedavnim je bil podpisan novi trgovski dogovor med Francijo in Jugoslavijo. Pogajanja so se vršila mesec dni. Cilj nove pogodbe je, najti boljšo osnovo za povečanje obojestranskega trg. prometa in povečanje gospodarskega sodelovanja med obema državama. Leta 1938 je znašala naša pasiva proti Franciji 2krat več kakor naš izvoz v Francijo. V Francijo smo letos izvozili proizvodov za 75 milj. dinarjev, uvozili pa iz Franclje proizvodov za 142 milj. din. Veliko oviro pri reguliranju medsebojnih gospodarskih odnošajev so predstavljale deloma tudi relativno visoke cene naših proizvodov v primeri s cenami drugih konkurentov, deloma pa tudi visoke francoske zaščitne carine in dajatve. Rešitev so našli deloma v preferencialnih privilegijih Francije za naš les in živino, deloma pa v boljši organizaciji In v Dolina Šentflorjanska Slovensko narodno občestvo. To ie iznajdba. Kolosalna stvar. Pred leti smo samo poznali narod, ljudstvo, slovenski narod, slovensko pleme, del jugoslovanskega naroda. Slovence.. ., danes se ta reč nove bolj ugankarsko. Slovenski človek, ki se v takole frazo poglobi, res ne ve, kaj naj bi mislil. Moda? Da, da, kaj neki drugega. Tako delamo danes za narodno občestvo, pijemo na njegovo zdravje, za slovensko narodno obie-stvo se gremo av.onomiste in‘egraliste in unitariste, v njega imenu smo za Mačeka in Stojadinoviča i. dr. — Kjer se le da, so ga pridno poslužujemo. Ne Mačeka ali Stojadi-noviča. temveč slovenskega narodnega občestva. Zdaj, ko smo moderni in smo iznašli torej nekaj prav svojevrstnega, bi seveda vsakdo rad ribaril v tem »občestvu«. Slov. narodno občes vo ima namreč toliko in toliko tisoč volilcev. a mandat, poslanski ali senatorski (ta izgleda da tudi!) lahko človeku vsak čas zdrkne iz rok. Potem pa padeš tako rekoč skoraj v nesrečo, da postaneš »tako rekoč« brezposelni ali »bivši«. Bivši politik. Je res nerodno, ako imaš še najmanj dva kovčega vizi k z blestečim poklicem ali . »zanimanjem« »politik«, »poslanec«, »senator«, pa moraš svojo brezposelnost uporabljati zato. da pišeš s črnilom ali svinčnikom pred poklic ali »zanimanje« besedico »bivši«. Saj ostaneš ugleden lahko še nrav tako- kakor si bil kot narodni oče poprej, le ugleda ni več is*ega. kot poprej, in — o usmiljeni Bog! — denarja, denarja!.. • Sporazum. Ves svet je zagrabila spora-zumska groznica. Sporazum delata skregana ! zakonca, skregana pljanfca Itd. Hndo bi bilo zboljšanju tehničnih pogojev pri izdaji uvoznih dovolil s strani Francije. Z ozirom na vse te privilegije, ki nam jih je dala Francija, bo vrednost našega izvoza 1. 1939 znašala 260 do 300 milj. frankov. Do sedaj nam je Francija priznala možnost aktive v trgovski bilanci za 20%, sedaj pa je povečana za 40%, to se pravi, da pri vsakih 100 mili. našega izvoza v Francijo, moramo iz Francije uvoziti blaga v vrednosti 60 milj. mh. TRŽIŠČE IN CENE Goveja živina: voli 4—G. 10 din, biki 4, kra-ve 2.75—5 din, telice 4—5.50 din. teleta 6—8 din. Svinje: plemenske 130—T90 komad, debele 9_n din, pršutarji 8—10 din. Konji- 3.000—5.000 din, žrebeta 700—1.500 din. Meso: govedina 8—12 din, svinietina 14— 20 din, svinjska mast 18—22 din. Vino: 3.50—4.50. finejše do 6 din. Sadje: jabolka 3—8 din, suhe češplje 8—12 din. Krma: seno 0.50—J din, slama 0.25—0.60 din. Zelenjava: krompir 0.75—1.25 din, čebula 3—4 din. česen 6—^10 din. zelje kislo 3 din, repa kisla 2 dinj ohrovt 0.50—2 din, špinača, kup 1 din. koleraba kom. 0.25—1 din. Žito: pšenica 1.7*5 din, rž 1.75 din, ječmen 1.50 din, koruza 1.25—1.50 din, oves 1 din. proSo 1.50 din, ajda 1.50 din, fižol 2—3 din za liter. Mlečni izdelki: smetana 7.50—10 din. mleko 1.50—2 din. sirovo masio 24 din, čajno maslo 28—30 din, sir. domači 8—10 din, jajca 0.50—0.75 din. UREDNIKOVO PISMO Članek o Kataloncih nekemu gospodu ni ugajal, pa je v imenu Srbov protestiral proti primeri trpljenja srbskega naroda med svetovno vojno s trpljenjem Kataloncev pri prehodu preko Pireneiev. Pri tej priliki se je tako razburil, da se je pozabil podpisati. Ne morem si namreč misliti, da bi imel imenovani, oziroma neimenovani gospod kak drug razlog — recimo slabo vest še iz časov avstrijske okupacije ali dvomljivo ueoporeče-nost kar se tiče slovanskega čustvovanja? — da se ne bi podpisal. Ali se morda motim? Zanimivo je tudi. da se ni obrnil na uredništvo, ampak na povsem drug naslov in si je pri tem izposodil tudi mojo osebo na način, ki ga .ie v zaba vo čitateljev vsekakor rešiti pozabe :»pri smuknjen čvekač nezrelih let in nepremišljenih sodb«. Ker bi gospod Brezitn-nik pri točnejšem pogledu na članek spoznal, da slučajno, žal, nisem jaz pisec tistega članka, se da sklepati, da mu je šlo bolj za mojo osebo kot za stvar, saj govori o tem, da bi se našel morda kak boljši kakor jaz za urejevanje. Zavest, da sem na pravi poti. ki mi jo potrjujejo nešteta pisma in vedno novi naročniki, se mi ne more omaiati po takih neresnih in gobovo nepoštenih pismih. Na tak način je borba jalova, kajti tudi naslovnik tiste karte si ie z mano edin v obsojanju takih metod, ki mečejo čudno luč na značaj pisca pa tudi na strujo, ki jo ta pisec s svoiim pisanjem zastopa. Še enkrat pa moram pri tej priliki poudariti. da so mi vse resne kritike dobrodošle. Urednik. našteti vse, ki se ogrevajo za to rdečo cvetko našega časa. Pri nas ustanavljjo »društvo sporazumnežev«. . . Cehi in Nemci. Vzgledi vlečejo, besede mi-čejo. Lani septembra še tako bobneče besedovanje, kot da bode razprtija večna, letos tako prijazno soseds*vo in simpatije enega naroda do drugega, da je človek, katerega stvar nič ne briga, zares lahko zadovoljen. Le zakaj Nemci ne bi bili za sporazum, ko pa so vendar Čehi zanj vneti in za vse dobro pripravljeni! Premikanje čet. Zgled srčnega prijateljstva je pogodba, o kateri so zadnje čase mnogo pisali časopisi. Nemška vojska se bojda v slučaju vojne lahko premika po češkem teritoriju, češka pa po nemškem. Tako so pisali časopisi in če je resnica, je to le znak in dokaz, da je boljše pamet nego žamet in da je za vsako stvar sporazum gotov. Človeka le zanima, po koga bi se češka vojska premikala proti zapadu. Bržkone zato, da izrazi prijateljski Franciji svoje srčne simpatije. So stvari, ki jih človek no sme povedati. Lagati smeš resnico govoriti je prepovedano. Za šaljivca je najhujše, .ako se ne sme včasih tako pošali*!, kakor bi rad. Ker dandanes se ljudje radi smejejo in ie dostikrat smeh še edino, do česar ima ta in oni kako pravico, posebno pa narodno občestvo. Prijazno sožitje Cehov, Slovakov in Rusov demantira vse govorice o tradicionalni slovanski neslogi. Na. kako sc vendarle ima-o radi, a dvajset let so se morali boriti. Za ‘o ljubezen! Je imelo smisla, kaj? Sporazum, storjen iz lastnega nagiba, ie kajpak najlepŠI! Tudi to je neke vrste občestvo, toda le kakšno? Sporazum pri nas ie na vidiku. Vsi smo zadovoljni. Zagreb, mrzlično liakupuje note »Iz bratskog zagrljaja«. Ljudje so zanešeni. V S. I Monsfgnor MeHa vodja konldave za izvolitev novega papeža GOSPODARSKE VESTI * Bankovcev v obtoku je bilo sredi februarja v Jugoslaviji za 6436.6 milijonov dinarjev. Bankovci so sedaj kriti z 28.32%, samo z zlatom pa z 28.08%. * Zlati zaklad Narodne banke se je lani zopet znatno okrepil. V Angliji je nakupila Jugoslavija zlata za 346 milijonov din. * Vozni park državnih železnic se bo po novem načrtu obnovil v petih letih. Vsako leto naj se v ta namen da 200 milijonov dinarjev v poseben fond, iz katerega se bodo plačevale nabave. Skrajni Čas je že, da dobe naše železnice nove vagone in lokomotive in da se stari vozovi in stroji temeljito popravijo, kar pa ni več za rabo, naj se proda za staro železo in drva. Njih žalostno življenje Podal sem sc po opravkih v naše vinorodne Haloze. Bil sem prvič v teh krajih. Ob malih bregovih so se tiščale ceste borne hišice. Sonce je bilo tisti dan precej toplo, in pred marsika ero hišo sem opazil starčka, sedečega na klopi — ki je morda mislil, da drugo lefo, ko bo zopet prišel ta čas, ne bo več tlačil te zemlje — katera ga malone ni od skrbi upognila do tal. Pot me je peljala naprej, dasiravno sam nisem vedel, bom 11 prišel v kraj kamor sem namenjene ali ne. 2e sem mislil stopiti proti neki hiši, kar mi priliit nasproti deček. Ustavim ga in ga vprašani, kam pelje ta pot. Toda on je povesil glavo in gledal v zemljo. Morda ga je bilo sram, ker je bil raztrgan in zamazan. Lahko bi mislil, da ne zna govoriti, če bi ga že od daleč ne slišal vpiti. Vprašani ga še drugič in tretjič toda ou molči. Segel sem v žep po denarnico, misleč mu pokazati denar, morda bo odgovoril sedaj. No i vprašam ga poslednjič: »Tu imaš dinar in povej kam pelje ta pot.« Teda on ne bodi len, pegrabi iz moje roke dinar in zbeži po blatni cesti naprej, naiirej. Podam se naprej in premišljujem. Toda pred očmi mi je deček, v mislih le eno: »Kdo naj jim pomaga?« O. Do nečesa mora priti, drugače bo ta mora neznosna. Po proporcu bomo zasedli vse gospodarske us‘anove. iz katerili bi se dala kaka kaplja izmolsti: To bo najprej prva in najdonosnejša pot do sporazuma. Tudi v češko-nemškem prepiru so to zadevo najprej ogledali, drugo je šlo vse lahko. Pa si niso Cehi in Nemci v nikakem sorodstvu, jedva so sosedi, a Srbi in Hrvati so si vendar že od pamtiveka najboljši bratje. Slovenci bomo dobri mešetarji. Tudi to je posel, včasih še najbolj dobičkanosen. Samo da jih nazadnje dostikrat ravno mešetar dobi najbolj po grbi. Generali brez armade tudi v slovenskem narodnem občes.vu trobentajo slogo, odinost, srečo, spravo, ki naj k nam nazai se vrnejo. Naravnost ganljivo je njihovo kričanje po ozkem sodelovanju vseh »narodnih sil« za narodov blagor. Ampak siromaki so le smešni, ker ne nosijo za klobukom več pušeljca v obliki krasno razcvetlencnga jugosloven-stva. ki je 20 let cvel v neslogo, razcep, nesrečo in puepir vseh Jugoslovanov. Jugoslo-venska narodna noša brez tega pušeljca ni nič kaj prijetna in več primerna. Treba jo bo popolnoma zamenjati s čim donosnejšim- Najbolj pa je smešno, da ti razcepljeni, ue-edini itd. organi pozivajo k slogi, edinosti, sreči iti spravi — narod! To je ravno tako, kakor če bi ljubi naš narod strpal v še večji žukeij, v kakršnem tiči sedaj, močno zavezal in ga veii vabil, ven na svobodo in sveži Zrak. To pozivanje je dobro le za predpust. /utri uuiij . kttU Mii' 'i.i !i jtiliiMiii • .• IHtUlI >.t! Jj m .il'"!;•.* .1 it 'lili'; tl; lil mirni: ?!!«!); * l’M '■ 'fi ,tii riv.A n-ffll luUUnlV,1 Prošll torek smo godovaii. Ob tej priliki se je nabralo za zimsko pomoč drugega leta nekaj malega drobila. i Za ženo Ali znai kuhati t Vedno mani dobrih kuharic - ženske napredujejo na vseh poljih, v kuhi pa nazadujejo Veliko je dandanes mladih žena, in menda vedno več, ki ne znajo kuhati. Pri nekaterih je vzrok v tem, ker so bile že zrnlada prisiljene, da si služijo kruh izven doma in se zato temu tako potrebnemu ženskemu znanju niso mogle priučiti, pri drugih pa najdemo vzrok kuharskemu neznanju v tem, da so se že v mladih letih posvetile študiju in so mislile, da kuhe ne bodo nikdar potrebovale. Čeprav so danes mnoge od teh samostojne gospodinje, se jim ne zdi potrebno, da bi nadomestile, kar so v mladih dneh zamudile. Radi tega trpe seveda same, trpi pa tudi njihova okolica. Vsem je menda znae pregovor, da gre ljubezen skozi želodec. To, da poznajo ta pregovor skoraj vsi narodi, potrjuje njegovo resničnost. Gospodinja, ki_ ne zna kuhati, že samo s tem dokazuje, da je slaba gospodinja. Kuhinia ima silno velik vpliv na zakonsko življenje. Koliko je mož, ki zapuste domače ognjišče in prežive zunaj, največkrat po gostilnah, cele dneve, ker jim žena doma ne zna urediti prijetnega doma. S svojim neznanjem v kuhi žena moža prisili, da si poišče izven doma okusnejša iedila. Mož, ki se je že pred poroko veselil na domačo hrano, sc ob slabih iedeh. nadvse dolgočasnih jedilnikih in ob netočnosti vseh dnevnih obro- kov, kmalu naveliča doma in se razočaran odvrne od njega. Zlasti po mestih je mnogo gospodinj, ki se, če je le mogoče, izognejo kuhi. Pod pretvezo, da se jim ne zljubi kuhati, skrijejo svoje neznanje ter prinašajo domov razna mrzla jedila ali pa hodijo z možem v gostilno. Kjer so pa otorci, je to nemogoče in kmalu se pojavi v družini razdor. Neki latinski pesnik je napisal, da dobro kosilo celo luno privabi z neba, da se udeleži pojedine. Res je pa, da dobra kuhinja priklene na dom moža, ki je že po naravi nagnjen k obilnim, a tudi dobrim porcijam. Gorje ženi, ki si je s slabo kuho pregnala moža, kajti pregnala ga je za vedno. Zato se mora že vsako mlado dekle učiti kuhanja, ne glede na to, ali ji je kuhanje trenutno potrebno ali ne. Saj ni treba, da bi znala bogve kakšna komplicirana jedila pripravljati, toda okusno, tečno in zdravo hrano pa le mora znati skuhati, čuditi se je treba dekletu, ki ima toliko junaštva, da se poroči, kljub temu, da se dobro zaveda, da ne zna kuhati. Kolikokrat so po raznih krajih napovedani gospodinjski in kuharski tečaji, pa morajo biti radi preslabe udeležbe odpovedani. To je pač žalostno znamenje časa. Zdravilna moč jabolk Marsikdo niti ne ve, kolikega pomena je jabolka za naše zdravje. Še tako občutljiv želodec lahko prenese ta sad, saj ga želodec prebavi v poldrugi uri. Starim liudem priporočajo jabolka radi fosforja, ki sc v njih nahaja. Fosfor je namreč sredstvo, ki preprečuje poapnenje žil. Baš radi fosforja so pa jabolka neobhodno potrebna tudi duševnim delavcem. Jabolka, použita na tešče, pomagajo spraviti v red še tako slabo prebavo. Za desert ni nič boljšega kot pečena jabolka. V kozico, v kateri jih pečemo, damo malo masla, pa so jabolka še okusnejša. Ko so pečena, pa jih potrosimo s sladkorjem. Mastnim jedem dodaj jabolko, tako nadevaj gos z rezinami jabolk, tudi pečenki dodai nekoliko rezin jabolk, ko jo pečeš Za otrcke je ta sad priporočljiv v kakršnikoli obliki. Iz jabolk lahko narediš prav okusno torto, in sicer duši lepa na rezine narezana jabolka. Daš jih v posodo, ki jo prei namažeš s presnim maslom in potreseš z drobinicami. V to daš plast drobtin, ki jih prej opražiš in pomešaš s sladkorjem, z rozinami in lahko tudi z mandlji, na to pride plast jabolk in tako ponavljaš. Potem pustiš eno uro počivati, nakar torto zvrneš na krožnik in okrasiš z vtepeno smetano. Jabolčno peno pa pripraviš na ta način, da stepeš iz treh beljakov trd sneg, kateremu primešaj 16 dkg sladkorja in 10 dkg marelične marmelade. Stepaj toliko časa, da sc zgosti. Nato dodaj štiri pečena- skozi sito pretlačena jabolka in eno žlico ruma. Naloži v stekleno skledo in postavi na hladno do serviranja. Jabolčni pire kompot. Skuhaj 1 kg olupljenih jabolk brez sladkorja, odcedi, Basiraj, pri deni vainilijev sladkor, po okusu eno zriba-iio citrono Ko je ohlajeno, primešaj 1 rumenjak in serviraj. KUHINIA Sarma. (Srbska jed). % kg svinjine zmeljemo, spečemo na inasti sesekljane čebule in nato še 3 žlice riža. Zmletemu mesu dodamo soli in popra ter mu primešamo 1 jajce. Glavi kislega zelja porežemo lis e in zavijemo v vsak list za eno žlico nadeva ter list na obeh konceh stisnemo. Te zeljnate klobasice zložimo drugo ob drugi v primer; no kozico (za 4 I), zrežemo zeljnate liste, ki so nain še ostali, in jih denemo na vrh. Potem zalijemo vse skupaj z vodo, posolimo iu kuhamo na zmernem ognju, če je ogenj prehud, denemo pod kozico opeko. Nato napravimo posebej na masti prežganje, dodamo prežganju na drobno sesekljane čebule, na drobno zrezane prekajene s-lanine ali mesa. in paprike. Prežganje, ki ga moramo napraviti z ostro moko, polijemo na zelje, da se polagoma vkuha. Zrezki v gorčični omaki. Telečje stegno narežemo na majhne zrezke, jih dobro potolčemo. osolimo in povaljamo v moki. Na razbeljeno sirovo maslo vržemo na drobno sesekljane čebrtle in zelenega pa'eršilia, nazadnje pa še zrezke, ki jih z obeh strani lepo rumeno opečemo. V omako vmešamo potem 1 žlico gorčice in zalijemo vse skupaj -z govejo juho ali pa z vodo. Omaka, ki jo polšjem) nazadnje na zrezke, nai ne bo preredka, ker sicer nima pravega okusa. Smetanov narastek. Vmešamo 5 rumenjakov in 5 žlic sladkorja, da se speni. Nato primešamo 5 malih zajemalk dobre kisle smetane, sneg iz petih beljakov in 5 žlic presejane moke. Dodamo nekoliko na drobno zrezanega limonovega olupka ali pa vanjlne-ga sladkorja. To zmes rahlo premešamo, denemo v obliko za puding in kuhamo dobre pol ure v sopari. Narastek serviraj s kakršno ko'i gorko kremo. Zelje s paradižniki. Eno veliko ali wa dve manjši trdi glavi belega zelja osnažimo, zrežemo in mu primešamo 2 kavni žlički soli. Potem razbelimo 10—15 dkg masti, zarumenimo na njej srednje veliko na drebno zrezano čebulo, denemo na mast zelje in ga dušimo tako, da ga ves čas pridno mešamo. Ko se je zelje nekako za polovico vkuhalo in postalo svetlorjavo, mu dodamo žlico moke, primešamo 5 velikih paradižnikov ali pa paradižnikove mezge in zalijemo s pol litra goveje juhe ali pa vede. Potem dušimo zelje do kraja in ga ves čas dobro mešamo. Vselej kadar se juha pokuha, dolijemo druge. Paziti moramo, da je ne dolijemo preveč naenkrat. da os.ane zelje lepo skupaj in da ne postane preveč vodeno. Nekoliko prej, preden zelje serviramo, mu primešamo še 3—4 žlice kisle smetane in 1 do 2 žlici stolčenega sladkorja. Zeljnati zavitek. Zeljnato glavo razrežemo na drobne rezance in stresemo na razbeljeno mast, na kateri smo poprej zarumeenili malo sladkorja Zelje posolimo in popopramo ter ga dušimo jako, da prilivamo po malem vode. Ta nadev razmažemo nato po vlečenem testu, ki smo ga na tenko razvlekli in zakapaii z mastjo. Testo nazadnje zvijemo, denemo na dobro namazano pekačo, ga pomažemo po vrhu z mastjo in spečemo. Pecivo za čaj. Skuhamo tri velike krompirje, jiii olupimo in pretlačimo. Nato pride-nemo isto ;ežo ©presnega masla in moke ter zamesimo gladko testo. To testo potem razvaljamo in narežemo primerno velike četvo-rckutnike. ki jih po vrhu pomažemo z raztepenim jajcem in lepo rumeno spečemo. Rižev Praženec. Riž kuhamo na mleku, kateremu smo prideli soli jn sladkorja, dokler se ne zgos-i (ne sme pa biti razkuhan), potem ga denemo hladit. Ko je popolnoma ohlajen, mu vmešamo dva rumenjaka, pest rozin in trd sneg iz dveh beljakov. V pekači segrejemo kos opresnega masla, stresemo vanjo riževo zmes in jo denemo v pečico. Ko je praženec nekoliko opečen, ga raztrgamo z visiicami kakor navadni močnat: praženec in ga še malo zarumenimo. Serviramo ga s kompotom ali pa s kakšnim sadnim sokom. Praktični nasveti Kis in citrona v gospodinjstvu. Morske ribe, ki jih hočeš kuhati, namakaj pred uporabo eno uro v vodi s citrono. V vodo za kuho rib pa kani malo kisa, da postane ribje meso bolj listnato. Solato, paradižnikovo sclato ali meso v solati zabeli z oljem in s citronovim sokom. Krompirjeva solata in slanik v solati pa sta boljša s kisom. Gobe duši na pres nem maslu in dodaj malo citronovega soka. Če dušiš sadje (hruške, slive, jabolka, rabarbaro) dodaj vodi nekoliko nastrgane limonove lupine in okus bo bolj pikanten. Meso ali sir, ki ga hočeš za dan ali dva shraniti, zavij v krpo. ki je namočena v kisu. Razna suha zelišča, ki jih uporabljaš kot pridatek k juhi, pred uporabo namoči, ker bo potem juha mnogo boljša. Vodi. v kateri jih namakamo, dodamo sok ene limone in v njej namakamo! pe eršilj. korenček, zeleno itd. Korenček ima zlasti kot prikuha prirejen boljši okus. ker se ne razlikuje dosti od svežega. Železno vrtno orodje kot krampe, lopate, motike itd. namaži s čisto svinjsko mastjo, katari'si primešala prav malo kafre in nekoliko grafita Železo dobi po em nekako jekleno barvo m na zraku ne zarjavi. Da olje izgubi pri kuhi neprijeten vonj, ga razbeli, potem vrzi nanj .košček kruha, ki vzame ves duh nase. Ko je kruh rumen, se tudi vonj'zgubi. Da se testo za gibanice (štrudelj) ne trga in da se dobro vleče, zamesi testo iz stare, suhe moke. ne pa iz sveže moke. Prekajeno meso je bolj sočno, ako ga pristaviš v vrelo vodo. Košarice za ročna dela očistiš takole: operi jiii naprej z gorko vodo in milom, drgni nato z gobo, namočeno v liter vode, ki si ji primešala kavno', žličko amonijaka. Potem obesi košarice na zrak, da se posuše. Da ohraniš sclato in drugo zelenjavo par dni svežo, jo spravi v prsten lonec, pokrij in postavi na hlad. Pazi pa. da solata ali zelenjava ni mokra, ker bo sicer pričela gniti. Vlažise prostore, kleti, shrambe, sobe osu šiš, ako postaviš vanje posodo s suhim, žganim apnom. Apno namreč izsrkava iz zraka vlago. Ko je apno že mokro, ga v kuhinji posuši in ga potem iznova postavi v vlažen prostor. Ali pa vzemi nov kos negašenega apna. prejšnjega pa po.resi po vrtu kot gnojilo. Še bolje deluje klorovo apno, ki ga dobiš v drogerijah. Napolni pločevinasta P°' sodice z njim in jih postavi v vlažen prostor. Perilo smeš kuhati le čerrt ure: kar je vec-je nepotrebno. Ako pustiš neizpranega preko noči. ga polij z mrzlo vodo, ker kuhano perilo ne sme stati tako dolgo. Mencaj ga v ■oliko vroči milnici, kolikor strpi roka, potem v mlačni in naposled v mrzli vodi tako dolgo, da je voda popolnoma čista. — Barvastega perila ne namakaj dalje časa. a če .že. ga namoči v obilici vede, da tako rekc-č pjava v njej. Kdor pušča barvasto perilo, da leže kosi mokri drug na drugemu, naj se ne čudi, ako puščajo barvo. Lončena posoda traja dalje časa. ako Jo pred uporabo prekuhaš. Novo deni v večjo posodo in nalij nanjo mrzle vede. Nato ,io postavi k ognju, kjer naj se počasi segreva in naj končno dalje časa po malem vre. Ohladi naj se v isti posodi. V zarjavelo ključavnico pihni skozi koničast, na koncu nekoliko pristrižen zavitek nekoliko grafita, ki ga dobiš od svinčnika, kadar ga špičiš. Kijuč se bo dal z lahkoto zopet obračati. Trd sir lahko režeš, ako nož segrejes. Prav tako lepo režeš s segretim nožem tudi svež kruh in kolače. Oopiji ,.E • i Rogaška Slatina Osebna vest. G. Dane Perenič, učitelj pri Sv. Križu, je položil pretekli teden v Ljubljani praktični učiteljski izpit s prav dobrim uspehom. Požrtvovalnemu prosvetarju in vedji skav-ske četa najlepše čestitamo!, Igra Repoštev, burka v 5 dejanjih, se bo vršila v nedeljo 26. februarja tl. ob 15. (3.) v dvorani hotela Pošte.. Igrajo skavti, kakor smo že. zadnjič poročali, ki k številnemu obisku vljudno vabijo. Drugo nedeljo, t. j. 5. III. 1939. pa bodo istotam igrali otroci slatinske šole igro »Desetnik in sirota«, na kar opozarjamo. O predpust, ti čas presneti! Veselic je bilo v tem tesnem času 5. Obiskane so bile po večini vse dobro in je temu primeren tudi gmotni uspeli.. Nekateri pa se niso šli veselit nikamor. »Jutro« je poročalo, da so baje šteli na gumbe: »Bi šel — ne bi šel«. Ker imajo ljudje po zadnji modi gumbe na 2 para, je vedno izpadlo: »Ne bi šel!« Gumbi so muhasti, moda tudi. Ljudje pa smo sužnji mode! Sv. Ana v Slov. gor. Lani po reviziji na tukajšnji pogodbeni pošti je bila na vsem teritoriju pošmega okoliša uvedena selska dostava pošte, ki je bila tako dolgo pogrešana. Župliani so to uvedbo z zadovoljstvom odobravali, ker ijm ni bilo treba več za vsako malenkost stalno hoditi na poš ni urad, ker se je dostava po večini redno vršila. Ko pa je iz neznanih razlogov z novim letom 1939 prišlo do prenienjave pismonoše se je pri selski dostavi pojavil vc-red, ki je občane, ker so se redni dostavi privadili predvsem one, ki imajo dnevno opravka s tem uradom, močno prizadejal, ker si morajo hoditi vkljub uvedeni selski dostavi sami po poš o, ker se ta dostavlja le tedensko pri cerkvi z malimi izjemami. Vsled tega se dogajajo pogos i primeri, da postane marsikdo radi teh nerednosti prizadet in mnogi zlasti povedom tega odpovedujejo časopise, ker teh pravočasno ali sploh ne dobe. Mnogi se sprašujejo, kako je mogoče sploh dostavo tako omejiti in končno skoraj^ ukiniti, ko pa se je skozi eno leto redno vršila in je sedaj enako nastavljen potreben pismonoša, ki prejme za to službo tudi določeno pogodbeno plačo. Prizadeti župljani že-1 ino, da se tukaj napravi red in uvede zopet redna dostava pošte. Sv. BoSterkpr Središču Dne 12. t. m. se je v Narodni hranilnici in posojilnici vršil redni občni zbor naše najstarejše kulturne ustanove: Izobraževalnega društva »Lipe«, ki že 37. leto plodonosno de- luje in širi izobrazbo, posebno potom begate kn.ižnice, ki šteje 775 knjig, potom gledaliških predstav na las.nem, lepo urejenim odru in pevskih nastopov meškega zbora. V preteklem letu se je število čitateljev knjig iu članov dvignilo na 76, odbor je imel 5 sej; dramatski odsek pa 2 predstavi. Denarni promet je znašal 2647.50 din, Z malimi dopolnitvami je bilo za tekeče leto izvoljeno društveno vodstvo, ki ga tvorijo gg.: predsednik Joško Tomažič, podpredsednik Iva n Šešek, tajnica Marija Hosnarjeva. blagajnik Jakob Munda, knjižničarka Vida Zadravče-va, oskrbnik odra Branko Zabavnik; odborniki: Franjo Puklavec, Alojz Plohl in Jože Hlebec; nadzornika: Franc Rizman in Zadravec Ignac. Kakor vsako leto, se bo tudi letos za knjižnico nabavilo novih knjig. Največja ovira tukajšnjih organizacij je v tem, da pri nas nimamo toliko po.rebne dvorane, ter se zato gledališke predstvae, zborovanja. predavanja in razstave morajo vršiti v šoli, ki ima še razmeroma najveeje prostore. ki pa tudi, kot se navadno pri vcčjill prireditvah izkaže, nikakor ne zados ujejo ter se z večkratnim postavljanjem odra samo kvari inventar. Zato se je pokrenila akcija da se združijo vsa bolfenska društva in zgradijo našim prilikam primerno dvorano, v kamri bo prostora za vse prireditve, ki so se doslej morale vršiti v šoli, lahko pa se bodo jKidvzelc tudi nove prireditve, zn katere zaradi neprimernih prostorov doslej pri nas sploh ni bilo prostara. Zavedamo se, da je to v današnjih časih velika žrtev, toda če pomislimo, da je brez lastne strehe in sodobnih prostorov vsako delo le polovično, bomo se kmalu dela lotili z vso resnostjo. Društvo kmetskih fantov in deklet sklicuje svoj 8, redni občni zbor na nedeljo, dne 5. marca ob pol 2. uri popoldne v društveni sobi ter vabi vse člane in članice, kakor tudi mlajše fante m dekleta, da se občnega zbora udeležijo. Poročila sta se te dni tov. Albin Zabavnik s tov. Nežiko Degševo, oba iz Vodranec. Bila sta ves čas marljiva člana in sodelavca kmetsko-mladinskega pokreta. Mlademu P<** ru iskreno čestitamo in želimo v poveril stanu obilo sreče. Ptui Ptujsko okrožje kmetskih fantov in deklet bo tudi letos, kakor pre.šnja icta, priredi0 v nedeljo, dne 26. februarja VIII. prosvetno-organizatorični tečaj, ki se bo vršil v posebni sebi restavracije »Pri zvezdi« v Ptuju. Ob 8. uri se začne predavanje iz’ organizacije, zadružništva, gospodarska in kul.urna, ki jih imajo naši priznani govorniki ter trajajo ra' Zidovski problemi (Nadaljevanje.) Brez dvoma so Židje izredno nadarjeni. To razumemo, če upoštevamo razmere, v katerih so živeli. Njihova prvotna domovina Palestina je kamenita in le v nekaterih predelih rodovitna. Vrh tega so bili obdani od mogočnih sovražnikov (Asirci, Babilonci, Egipčani, Perzijci i. dr.), ki so jih skušali često podjarmiti, še težje so postale prilike, ko so se sinovi Izraela razkropili po vsem svetu. Tako so bil? vedno prisiljeni, misliti in delati povsem stvarno. —- Kot »izvoljeno ljudstvo božje« so ustvarili že zgodaj obsežno versko književnost (sv. pismo), ki spada med najpomembnejša dela človeškega duha. V Babilonu pa je nastal (babilonski) talmud. (Takozvani jeruzalemski talmud ni imel večjega pomena.) Ti dve knjigi — sv. pismo in talmud — sta bili stalni in zvesti spremlievalki Židov v tujini. Iz njih so črpali židie moralne sile v borbi za svoj obstanek. Zato so imeli v veh večjih krajih svoje verske (talmudske) šole. Dasi je bila vzgoja dokaj enostranska, so se naučili učenci v njih pisati, brati in računati. Kot trgovci in finančniki pa so morali voditi Židje poslovne knjige in imeti obsežno trgovsko korespondenco. Slednjič so bivali večinoma v mestih in mnogo potovali. Tako so imeli za svojo izobrazbo ugodnejše prilike, kakor ostali prebivalci, zlasti na deželi. Krščanski izobraženci so bili takrat skoraj le redki prosvetni in redovni duhovniki. Te razmere so se spremenile polagoma šele v začetku novega veka, ko se je razširila omika tudi med ostale (krščanske) sloje. — Zlasti pomembno je bilo tesno sodelovanje Zidov z Arabci. Tako je nastala v dobi od 3. do 15. stoletja v Španiji, na Portugalskem in v Egiptu velika arabsko-židovska kultura. To dokazujejo številni židovski pesniki in misleci teh časov, ki so pisali vsaj deloma v arabskem jeziku. Obenem so cvetele —- kakršne so bile razmere — znanosti in umetnosti pri Židih v ostalih deželah, kakor v Nemčiji, Italiji, Franciji in drugod. Po izgonu Židov s Pirenejskega polotoka (1492—96) so se naselili mnogi izobraženci zlasti na Nizozemskem in na Balkanu, kjer so nadaljevali svoje delo. Z emancipacijo so se prilagodili Židje vedno bolj narodom, med katerimi »° živeli oziroma žive. S tem je izgubilo njihovo kulturno delovanje polagoma svojo samobitnost in dobilo vedno bolj koznfo' političen značaj. Povratek k starim tradicijam pa znači današnji cionizem. Kot vzglede navajam v naslednjem po posameznih panogah — nekatere pomembne osebe židovskega porekla. Odličen državnik je bil že Mozes. Občudovanja vredna je zlasti njegova skrb za žene, sužnje in dolžnike. V tem ^ razlikuje Mozesov zakon znatno od rimskega prava, ki je kljub svoji dovršenosti izraz najhujšega egoizma. Prav tako^po-memben je bil obnovitelj židovske države in ustanovitali današnjega židovstva veliki-duhovr/k E-ra (5. st. pr. Kr.). Sem spadajo tudi kralja David in Salamon. »Edinost« štev* 8. ir*1, l:". Pl-5:":'-"-/': v ; > =? < v Jžf Volitve novega papeža se prlčno 1. marca. Obe sliki kažeta priprave za ta slavnostni akt. Na levi vrata, ki jih bodo zazidali, na desni pečka v kateri bodo zažigali glasovnice zen opoldanskega odmora ves dan. Vsako društvo pošlje po 5 svojih članov, vabimo pa tudi druge fante in dekleta, da se tečaja ude-* ležijo ter tako razširijo svoje obzorje in se seznanijo s programom kmetsko-mladinskega Pokre a. Melika MedeSla Gasilska priredi ev. V nedeljo, dne 19. II. Se priredila gasilska četa v Irgovišcu pri Veliki Nedelji veselico, združeno S proslavo Nj. Visočanstva princa Tomislava — pokro-vitelja gasilstva. Gasilci so sc temeljito pripravljali za to proslavo in so imeli tudi uspehe. Prireditev je res lepo uspela, in s tem dala marljivi gasilski četi še večjo vzpodbudo. Merska Sobota Novo druš.vo, V prvi polovici tega meseca ie bil v Soboti ustanovni občni zbor podružnice Aerokluba na katerem ie bil izvoljen za predsednika g. Karloš Evgen. — Klub bo gojil brezmotorno jadranje in se bo menda že postavil z »lefalsko« prireditvijo med -Prekmurskim tednom«, ki bo v sredi junija. Klub prekmurskih akademikov se je s poživljeno akcijo znova zavzel za postavitev spomenika prvim prekmurskim književnikom v Soboti. V ta namen bo priredil različne .prireditve, da za stvar zainteresira vse Prek Pturce in da nabere vsaj nekaj potrebnih denarnih sredstev Spomenik bi nai bil odkrit tudi med »Prekmurskim tednom«. Glavni trg se bo v doglednem času popolnoma preuredil. V ta namen je občina že dala razmešati okoli trga moderne svetilnike. Trg. de! Aleksandrove ceste in parka v bližihi bo tako dobil povsem novo lice. Kino Dittrich bo vrtel 26. t. m. znameniti film z naslovom: Grofica Walewska. Celje Kmetsko prosvetno zborovanje bo v nede-lio, 5. marca imelo okrožje kmetskih fantov in deklei. Zborovanje bo prirejeno v obliki tečaja ter bodo predavali odborniki omenje-ne organizacije in sicer: Ivan Kronovšek- Ivan Nemec. Albin Podjavoršek. Aleksander Turnšek ter dr. Srečko Goljar. Zborovanje, hi se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice bo tako vsebovalo predavanje iz kmetske ideologije, organizacije, zadružništva, propagande, obč. in iavnega prava. Vabljeni so Predvsem člani in prijatelji Društev kmetskih fantov in deklet. Priče ek je zjufri ob 8. uri. IZGLEDI ZAPADNIH VELESIL IN AVTO RITARNIH DRŽAV V ŠPANIJI Za bodočnost pa smo vsekakor prepričani, •fa so izgledi zapadnih velesil v toliko boljši, ker hočejo koncem koncev le neodvisnost Španije. Nemtt pa In posebno talijanl njeno odvisnost. (»Wetwocbe«, 17. II, 1939.) Zanimivo stavo Turška žena nekoč in danes Podrejena vloga turške žene je izvirala iz mentalitete vzhodnih narodov in iz: navad turškega naroda, žena je bila določena, da igra popolnoma pasivno in fizično vlogo. Njen namen po tedanjem mišljenju je bil dvojen in sicer: Bog in mož. Zato je živela tako skrito, zavitega obraza, brez vsakih pravic. Ločitev je bila kaj lahka — za moža: pognal jo je na cesto, samo doto, ki jo je prinesla s seboj, ji je moral preje izplačati. Glavni vzrok tega položaja turške žene je bila poligamija, žena je bila določena samo za uživanje, bila je samo del veselja, ki so ga takrat uživali vsi premožnejši Turki, ki so imeli za svoj cilj, da so dobro jedli, kadili in da so imeli po več žen žene so bile popolnoma brezpravne in niti te pravice niso imele, da bi imele vzgojo svojih otrok v rokah. Toda že koncem 19. stoletja so zahod-no-evropska naziranja prodirala vedno bolj trdovratno tudi v Turčijo. L. 1909 je za časa mladoturškega gibanja Enver-paša bil prvi, ki je bolj svobodno in proti dotlej običajnemu stališču začel z nekimi, čeprav majhnimi reformami, ki so se tikale posebno vprašanja žen. Začel se je boriti proti zastiranju obraza. Vendar pa ie to ponehalo, ko je isti Enver-paša poročil princeso iz osmanske kraljevske hiše, ki j mnogo dajala na staro tradicijo. — šele svetovna vojna in z njo pomanjkanje moških delovnih moči je pripomoglo ženi v Turčiji do javnih mest v bankah, železnicah, bolnicah itd. Takoj po svetovni vojni pa je začela spet borba, ki je šla za tem, da izrine ženo iz javnega življenja, šele 1. 1923 je nastopila nova doba za turško ženo, ko je prišel na vlado Kemal-paša, Atatiirk. Kemal-paša ie skušal osvoboditi ne samo ženske-intelektualke, temveč tudi kmetice. Vedeti ie namreč treba, da so baš kmetice v borbi proti Grkom 1. 1922. odločile te borbe s tem, da so nrav do prvih vrst nosile na ramah in hrbtih prepotrebno municiio za turške voiake. L. 1925 je začela Ataturkova borba proti orijentalskemu načinu oblačenja. Fes je prepovedal z zakonom, ženski pajčolan sicer ni bil prepovedan, vendar je bilo priporočeno, da ga odložijo. Te novosti so najprej sprejela večja mesta, a kaj kmalu jo je sprejela tudi dežela. — L. 1926 je uvedel Kemal-paša civilno pravo, ki ga ie priredij po švicarskem pravu. To je bil največji nanredek in naivečja pridobitev za ženo: bila je enakopravna z možem, poligamija je bila strogo prepovedana. Žene se niso smele poročiti pred 17. letom. Ločitev je bila urejena tako, kakor je to pri nas. žena je dobila dostop k vsem avnim prireditvam, v vse javne ustanove. Šla je lahko v gledališče, kino, k predavanjem. Odslej ji ni bilo treba tičati na ladjah in na železnicah v posebnih oddelkih. — L. 1930 je bil dovoljen dostop ženam k moškim poklicem. Začele so delati po tovarnah, začele so obiskovati šole, učiteljišča, pripuščene so bile celo k študijam na univerze k vsem fakultetam, razen k gozdarski in vojaško-veterinarskl. že 1. 1936 najdemo v Turčiji mnogo profesoric, zdravnic, sodnic, med vsemi ženami najbolj znano letalko Sabiha Gokcen in gospo profesor Afet, ki je druga predsednica zgodovinskega društva v Ankari. L. 1938 je izšel zakon, ki je bil izdan na pobudo ministrstva za obrambo domovine, po kateri morejo postati s 23 leti samaritanke v vojaških bolnicah, toda pod pogojem, da se preje poročijo. — Od 1 .1930 dalje imajo žene popolno aktivno in pasivno volilno pravico za mestne volitve, od 1- 1934 pa tudi za veliko nacionalno skupščino (Kamutay). Sedemnajst žen-posiancev je sedelo 1. 1935 v turškem parlamentu, tako da lahko rečemo, da je malo držav, kjer bi žene uživale toliko pravic, kakor so jih deležne v še pred kratkim toliko nazadnjaški in zanemarjeni Turčiji. Pomisliti je treba to, da so pridobile vse te pravice, kajti preje jih sploh niso imele, v kratkem času devetih let. Kal Domenilo kan^ds'* ne-torčk1, izraženo v številkah Pet hčera zakoncev Dionne so ob koncu svojih petih let še vedno glavna ameriška atrakcija, ki z največjih uspehom konkurira niagarskim slapovom in vsem drugim znamenitostim Amerike. Kaj pomenijo ti petorčki za celo državo, to pokažejo najbolj očito naslednje vrstice. Ne samo v mestu Callandar, kjer so rojeni in kjer bivajo petorčki, temveč tudi v vseh večjih mestih v krogu 250 km je težko dobiti za visoke denarje sobo v kakem hotelu, posebno za časa tujskega prometa, kajti ves ta kompleks mest spada v ono deželo, ki daje možnost, da se pride v enem dnevu v Callandar in nazaj, to je, daje možnost, da si tujec lahko pogleda petorčke. V teh 52 mesecih svojega življenja so ti petorčki rešili svoje mesto bankrota, pred katerim ie stalo, so povzročili blazno naglo graditev najmodernejših auto-cest, tujski promet se je dvignil na največ, kar je mogoče, tako, da je znašal tujski promet celo v letih krize do 125 milijonov dolarjev! Sedaj so si jeli beliti ljudje glave, da najdejo čim več načinov, da oskubijo tujce. Država je uvedla poseben davek na bencin in sicer 6 centov na galono, kar je razmeroma malo, toda tisoči uporabljenih galon vendarle nanesejo precej denarja v državno blagaino. Izračunali so namreč, da prevozi 135.000 Amerikancev letno 90 milijonov kilometrov in da prebijeio 120.000 noči v hotelih Ontaria, samo da vidijo petorčke. Petorčki sami so seveda tudi dobili nekaj teh »drobtinic« in so sedaj posestniki ca. 750.000 dolarjev. Za njihovo življenje skrbi 14 oseb, med njimi je tudi Dr. Dafao, ki je pomagal materi pri porodu in ki kljub temu, da bi mogel sedaj računati velikanske honorarje, računa enako kakor ob porodu 200 dolarjev mesečno za vsakodnevno obiskovanje petorčkov. Stroški vzdrževanja znašajo letno 22.000 dolarjev. Za filmom pomeni največi! vir dohodkov za petorčke — reklama. Petorčki priporočajo razne firme za izdelavo mila, ščetk za zobe, ribje olje, igračke, obleke, razne sirupe itd. Samo eno javno priporočilo za neko ojačevalno sredstvo jim je prineslo 25.000 dolarjev. Tretji najvažnejši vir dohodkov je za petorčke — fotografiranje. Na milijone njihovih fotografij je bilo razpečanih po vsem svetu in da starši dovoljenja niso dali brezplačno, je več kot jasno,^ čeprav je zanimivo in naravnost neamerikansko, da starši niso dovolili reklame za one predmete, za katere se res niso prepričali, da so res dobri in predpogoj je bil, da so jih petorčki res uporabljali (če tudi to ni zgolj reklama!) Država je prevzela do dopolnjenega 18. leta nad petorčki varuštvo. Dvakrat na dan kažejo otroke tujcem in sicer — brezplačno. To se godi ob pol 10. uri zjutraj in'ob pol 3. uri popoldne. Dolge vrste ljudi se nastavlja v več sto metrov dolgo vrsto, ki potrpežljivo čaka, da vidi petorčke v resnici, kako se igrajo. Do dvesto ljudi spustijo naenkrat v park, od koder lahko v primerni razdalji opazujejo nekaj minut petorčke. Otroci so- les lepi, veseli in zdravi in ljudje, ki so prevozili mogoče tisoče kilometrov in ki so izdali mnogo denarja, odidejo z občutkom, da se je ves ta trud in strošek izplačal. ^Lani pa je nek novinar prišel z izjavo, da so petorčki — potvorba, namreč otroci več mater; toda ta novinar je kaj kmalu utihnil. O iprodukdii In prodali ©pifa Opij je produkt, ki ga pridelavam nekatere države v naravnost ogromnih količinah. Znano je, da ga pridela nizozemska Indija okoli 260.000 funtov letno. Vsa produkcija opija se povečini nahaja v rokah države, a vendar vemo, da se ravno pri takih produktih pride na vse mogoče načine do tega, da se more državo ogoljufati. Na kratko si hočemo ogledati, kake razmere vladajo v Bataviji, ki se nahaja v južni Ameriki, ob obali nizozemske Guyane. Tovarna v Bataviji je največja in najstarejša tovarna te vrste na svetu. Za izdelavo opija se morejo uporabljati samo bakreni lonci in je pri izdelavi potrebna največja opreznost in točnost. Ko prihajajo delavci zjutraj na delo, se v velikem prostoru do golega slečejo, stopajo eden za drugim skozi ozka vrata v prostor, kjer dobe posebno delovno obleko s svojo številko, čez dan med delom nihče ne more iz tovarne. Ko je delo končano, se vrnejo v ta prostor, kjer predajo svojo obleko ter se da na ta način voditi najučinkoviteiša kontrola, da nihče ne mo re odnesti ničesar iz tovarne. Razen tega morajo iti med dvema paznikoma s široko odprtimi usti in dvignjenimi ro’-mi, ker se je ponovno zgodilo, da so skrili manjše količine opija v usta ali pod pazduho. Ko je opij narejen, ga spravljajo v cinaste tube. Da vidijo, če so tube popolnoma zaprte, jih porivajo skozi ozko režo in če tuba ne zapira dobro, pride skozi doslej neopaženo odprtino opij na_ dan. Snrefnost, s katero delajo to domačini, je tako velika, da preizkusi na ta način eden delavec do 25 tisoč tub na dan. Polne tube zlagajo v zabojčke, ki imajo dva pokrova: prvi je iz stekla, tako da se mora takoj na zunaj videti, ali je zabojček poln ali ne manjka kaka tuba in preko njega za zaščito stekla drugi pokrov. Kljub najstrožji kontroli, ie tihotapstvo opija po vsem svetu bohotno _ razširjeno. Posebno v krajih, kjer se opij izdeluje, so načini tihotapstva naravnost neverjetni. Opij se prodaja za strašno visoke cene, a človek, ki mu je zapadel; ne pozna vrednosti denarja, čim je zapadel tej strasti, kajti opij mora imeti za vsako ceno. Ko nima več denarja, ga krade, ga no-neveri, ppij mora imeti, sicer znori. Uživanje opija v velikih množinah dovede do blaznosti in mnogo takih ljudi umre v norišnici. Opij se jemlte v različnih oblikah: ali se kadi kot tobak, ali se pije, ali pa se ga v oblik! belena prahu vsrkava skozi nos. — Uporabljajo ga tudi v zdravilstvu. Makabejci i. dr. — Iz poznejših časov omenim zlasti finančnega ministra Ferdinanda Katoliškega Izaka Abravanela (n. 1508), ki se je udejstvoval tudi kot versko-modroslovni pisatelj. Ustanovitelj današnjega angleškega imperija je bil Benjamin earl of Beaconsfield (Disraeti d- 1881), sin židovskega pisatelja in vnuk židovskega trgovca. Pomembni politiki — bodisi v teoriji bodisi v praksi — so še: Karl Marx (prvotno Mordehai u. 1883), Pisec »Kapitala« in začetnik marksizma, njegov sotrudnik Frid. Engels, Ferd. Laskale, začetnik cionizma T. Herzl m M. Nordau, Viktor Adler, italijanski ministrski predsednik Sidney Sormino, *-uvgi Luzzati, Trocki (prav Leib Bronstein), nacionalni ekonom David Riccardo, francoski politik Leon Blum, bojevnica Z3 genske pravice Lina Morgenstern, Koza ktn-emburg in še mnogi drugi. , Znameniti židovski modroslovci so bili: Kristov sodobnik Phiio iz Aleksandrije, ki je skušal združiti grško filozofija z Moze-sovimi nauki; genialni Mosea beti Mahnon (Maimonides u. 1204), ki je močno vplival na krščansko skolastiko in bil obenem odličen zdravnik; Baruh Benedikt Spmozza (u. 1630), eden najplemenitejših moz vseh časov; prijatelj G. E. Lessinga in Em. Kanta Moses Mendelssohn