List 11. dar ške K-* J V "i in iV M \ _ it r ar P^ v , ,"«£ i a-. » I ; K ' *v • ; - p bÍvL f Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr > pol leta 1 gld. 80 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gld. 20 kr > četrt leta 90 kr četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 16. marca 1870. Gospodarske stvari. Se nekaj o zemljiškem davku po novi postavi. te postave, kteri pravi, kaj je čisti d je eden najvažnejših razdelkov cele postave JO CUCU ilchj va^UCJOlU i«ůUl/mv» vviu ^vomrvj si to zato, ker celó novo pot odločuje za pozvedo in do ločbo Čistega zemljiškega doneska ljišča blizo doma (hiše) in skupaj ležeča, ali pa so ne-ktera deleč od doma? To vprašanje je jako odstavek lego zemljišč z drugimi zemlj mora na to vprašanje ta odgo gledé na predzadnj 5. dotične postave, kteri pravi, da na skupn< se mma dati gledati se da se na to ne sme b jemati y da je Vprašanja, za ktera gré pri pozvedovanji čistega umeti Al po naših mislih se sme ta odločba mljišče daleč od doma tako raz- doneska, so sledeča. Prvo je, da se izreče, kaj je grobi donesek? Grobi donesek je tako imenovani navadni pri delek, brez ozira na delavske in druge stroške mernikov rži y da se na dalj nima gledati takrat, kedar ta ali uni posestnik^kaka zemljisča ima v kaki drug (tuji) k Ce j ovrwon.4. v/o pa, ttflaui je tu v uusirnin so- kah lahko mogoče, je kako zemljišče daleč od kakor je to v obširnih so- vsakem kraji se vé, koliko i oc vcj K.UUJVU, na yiiiAiw, jjiommuv x£jx uiBiega uuuesKa venua srednjih letinah na enem oralu (johu) njive lovanja so veliko veči prilik se pridela doma čistega doneska vendar po več ur, se mora na tako dalj pri cenitvi in ali koliko veder vina na enem oralu grada Vsa vedra vina in vsi merniki žita s slamo vred, prerajtana po kupu, po kterem se morejo prodati, to je grobi donesek vin( mljišča razred volj jemati, kajti stroški obde pravično je, da se taka o v niži vein, ill IC pirtVIUUU J« , Uć nižega čistega doneska stavij grada ali njive Vsacemu posestniku Na to, da nektere kraje toča rada pobij koli priglihi) grobi donesek senožeti saj po priliki nadležuj je slana pred kakor drugej y grada itd y da jih suša v da da jih moča večkrat pritiska in druge vremenske soseski njegovi znan > po tem takem je pa tudi v stanu, da si sam preračuni čisti donesek, ki bode podlaga prihodnjega zemljiškega davka. Preračuniti mora namreč, koliko stroškov mu pri uime, pa se mora pri cenitvi gledati Konečno podamo gospodarjem še en naj se vsled gled kako v*.^»uv ^uu^L/^mjvui ov» IÛ^icu j ivaivu 32. pritožbe v pismu delajo, ako bi cele soseske ali posamezni gospodarji se imeli pritožiti zadene oral njive v vsem, da jo obdela gnoJ liko < y ki ga j nJ zvozi koliko ) koliko m in t , to je, ožnj a, y te v in vsako drugo delo do onega časa y da koliko ko- koliko je pri- zoper vcenitev >jih gled za taka pisma y ki mljišč Se ve y da to je 1Z- se spremmjajo po okoliščinah oblika ta pa se more rabiti povsod. Nate tak obrázek 5 f delek za prodaj pripraven Slavna okrajna cenilna komisija 1 Iz prepisa, ki ga je přejela podpisana občina se Ti stroški bi se tedaj morali jlf^ j. jl j u j jf j jj\jvaj£/ tou/lt-tl/ ' vl/vlltu/ j o o date ti da se izvé razvidi, da je vcenitev zemljiŠČ o b Čin e ** dognana in da VA o v xi x p v* WW AU f V 7 i § 1 7 « « "7 • • Tř « y i % . pravi čist donesek Vendar se ministerski predp ki jih dobij zemljisča v Podbrezji vzlasti pa kosovi (parcele) pod ste- ce- nilne komisije, to, donesek, tako-le gl otcioni picu^ioi j ni J1" uw wij v vu- kar se ima odšteti, da se najde čisti nenavadni stroški, ki jih kak posestnik s tem, da svoja zemljišča bolje obdeluje in bolje gnoji, kakor veči del svojih sosedov, se ne morejo v račun (rajtengo) vzeti, in zato ne, ker se tudi viši grobi donesek ne jemlje svojega obdelovanj vilko 89. in 58., in kosovi o d 90. do 108. so v doneskih popolnoma enako cenjeni kakor kosovi pod Štev. 10. do 34. na Mlaki. Zemlja na Mlaki lezi popolnoma na pianem y mrzla bur ja jo od vseh straní prepihuje, in vsak mraz na Mlaki y kjer so, kakor v Podbrezji y sami vinogradi, na- v račun, ki ga posestnik dobi po večih stroških pravi veliko Škodo, vinogradom v Podbrezji pa Škoduje le posebno hud mraz. Skušnje starodavne učijo, da se # i Za y dno se tudi gnoj, ki ga gospodar na nima šteti v stroške obdelovanja, kar se njivo zvozi tudi slama od žita, drugiodpadki, in dobiček od niso všteli v grobi donesek. (To so računarji pač na živine tanko sitice djali! Vprašamo kdaj pa gnoj ni šteti v yy navadno" rubriko?) spod Tudi nobena druga osebna dolžnost, ki jo go vsacih 6 let gotovo saj enkrat pripeti taka Škoda} da na Mlaki ves pridelek posmodi mraz, ko je v Podbrezji dobra letina. Ker ta uima ima velik upliv na poprečni donesek imenovanih no gr ado v, zato se podpisana občina pritozi zoper to y da je Čisti donesek Vinogradov pod Mlako in v Podbrezji enako cenjen, ter prosi: Naj si. okrajna cenilna komisija donesek gori popi- ima zarad posestva svojega, se ne sme stroške sanih vinogradov v pravo razmero stavi. obdelovanja vštevati, ker se tudi ni vštevala v grobi Občina v ** 15. majnika 1870. donesek Ji J, župan Važno vprašanje je zdaj tudi: ali pri pozvedovanj Ako pa ima kak posamezen gospodar tako pritožbo čistega doneska se sme na to gledati: ali so zem- naj jo naredi tudi tako na cenilno komisijo ali župa • • ktera jo predloži omenjeni komisiji. Pa tudi 8 n,J° ; samo besedo se srne gospodar pritožiti pri županu, ki pritožbo zapise v zapisnik in jo potem izročí komisiji. Kako obdelujejo in izdelujejo lan v Moravském Schônbergu in bližnji okolici. Nauk za povzđigo našega domaćega predivstva Spisal R i hard Dolenec. Ravnanje z lanom od ruvanja do gojenja. Korist kapel i c je V# f # j # (Dalje.) da se lan hitro in enako- . tako. memo posuši, kajti prvie so rahlo sestavljene da jih zrak lahko skozi in skozi prešine; drugič jim dež škodvati ne more ; čeravno tudi dežuje, se voda hitro odteka. Splesneti ali pa celó ségnjiti tako spravljeni lan nikakor ne more. V malo dneh je popolnoma in za goditev dober. Samo eno delo pride še pred gojenjem, namreč to, glavice. Da bi se zato, da bi su- da se odstranijo hemu lanu glavice odstranil, rabil greben ? to je riflal > bilo bi kaj nespametno, posebno ako se to na starem domaćem grebenu s štirovoglatimi sicer prav osnovani greben ostmi vrši. Greben, m Je tam na mestu ' kjer po omenjenem načinu zeleni lan goditi. Ce je lan suh, odpade pri riflanji, sme se reči, 5 od se hoče že sto stebel s tem, da se mnogo njih potrže. Potrganih koncev se dobi že pri belgiškem naj boljše narejenim je prava zguba, kupca, in to grebenu vedno dva velika kaj pa še-le, ako se z domaćim delà? Ker belgiški greben za riflanje zelenih stebel iz- vrstno služi , in tudi za suhi lan delo veliko boljše opravlja kakor navadni, treba je, da ga živo priporo- čam in to tem bolj, ker je preprosto narejen 7 tedaj ni drag ! Vsak količkaj ročen kovač ga lehko naredi; klop ; na kte r i važnosti. Mi- je pritrjen, je pa stvar manjše slim, da bode sledeča mala podobica izvirnega belgi-škega grebena, z dotičnimi merami in malo opaz- " " ~ t> ~ ~ --------------- kami v razjasnilo zadostila. Poglejte ga ? Podoba 5. Podoba 6 dolg Ročnik mora biti iz vlačnega lesa narejen čevlje ? WAV* » ivvuu^u t'JU« UC*lV-Jt>U, U ViCViJC in kar se dá dobro utrjen. Iz plošička ne sme celó nic ven moleti, da ne delà veliko nerednosti v delu. Takih bètov je treba več imeti, ker ravno tako služijo kakor cepci pri mlačvi. Vzamejo se namrec snopi, kteri so se na polji iz suhega lanú naredili y s slamo povezali in na skedenj izvozili, ter se slamnate vezi prosti v redne, rahle, kake palce debele nasade razgrnejo ravno tako, kakor se to pri žitu delà. Ko je nasad položen, potem se pricnejo z bèti glavice tolči. Da se stébla v nered ne spravijo, treba jih je z levo nogo na korenincnih konceh na tla tiščati. Kader se tolčejo t gré na to paziti, da se ročnik trdno v roki ne drži, če ne pade plošiček s polno ploho na tla, pak z robmi, kteri stebla lahko prebijejo. Tudi plošiček na robce pada, se ročnik kaj rad odlomi, ; am*; čé naj / je se tako trden. Ročnik mora toraj , kedar se ima udariti, v roki plavati, kar vsak lahko zadene se mu enkrat delo pokaže ; in ako ) se pridno vadi. ako tega potem tacimi bèti gré delo kaj hitro, snažno »v™. ~ "invr, ouatiUV, in dobro spod rok, veliko hitreje kakor na grebenu. Poglavitna reč je pa še to, da lan čisto nobene škode ne trpi, ker.ni mogoče, da bi se stebla potrgala ali pa seme poškodovalo. Ko je nasad na oběh platéh otolčen, potem ga je treba obrniti, ter se zopet palce debeli > lepo po vredjeni šopki vezati pričnejo. Za vezilo služijo dolga stebla, ne pa slama, ker tako zvezani ostanejo šopki tudi med gojenjem. Več takih šopkov, do 10, se potem s slamo v en veči snop zveže, to pa samo zavoljo ložega prevažvanja iz skednja do godilnice, v godilnico slama ne sme priti. (Dalje prihodnjic.) Navod * kako poravnati škodo ktero po napravil lanski sneg gozdih in Novice" so že v 45. listu lanskih in 3. listu le- Ostí ali zobov ima 37, kteri so na železní, poldrug tošnjih „Novic" podučile gospodarje, kako je poravnati hudo škodo na gozdnih in vrtnih drevesih. Al potrebna reč tudi dvakrat rečena ni prevečkrat rečena palec široki, špangi dobro prikovani. Spanga sama je na oběh kon- tikoma debla četrt palca ^ debeli, in Silovni les, poškodovan na vrhu, treba je posekat 25 palcev dolgi sicer začne hirati in se posuši. Polomnjene veje naj se ceh z dvěma močnima vitoma na klop zavitana. Osti odsekajo, da plodí gozdu nevarni črv, ktereg se v posušenem lesu ne za- so „Novice" v 23 so v špangi prav enakomerno razdeljene, tako, da po listu lanskega leta na tanko popisale in celó v podobi liniji pride ena od druge. Na spodnjem koncu je pokazale. Tisti kukec j ena ost dober četrt palca (cola) debela, proti vrhu so se ga kakor vraga sila zmirom (iuiiivui tanjse, jj bojite postale f I MM II „ A Dol- gost cele klopi, na kteri 2 osebi sedite, da naenkrat riflate, znaša 60 Hl HH ^H^l Je L i s t tudi les polomnj razčesnjen. Nalomnj vrhih, na in odlomnj ah, ali ovi in palcev. veje se morajo glad ko odsekati; rane se potem same zacelijo, in rast napreduje; razčesnjena debla pa kaže Kakor že rečeno, se ni za odstranitev glavić su- kar pri tleh posekati. Ves posekaní les se mora kar hega lanu grebena posluževati, ampak dosti boljšega mogoče hitro hitro iz boršta spraviti, dánovi orodja, ki kaj prosto se zove belgiški bèt. Belgiški bètje rasti ne napotuje, še več pa, da se ravno imenovani palec debelega, 12 izvrstno orodje. On obstojí iz poldrug škodljivi mrčes po njem ne zaplodi ^-------palcev dolgega in 6 palcev širokega, ivcu«i je puaivuuuvau w*iw, «« mura uicv iz trdega lesa narejenega plošička. Ta ima v sredi od kraja vse posekati, naj gospodarji koj prevdarij Kedar je les poškodovan tako da se mor drevj luknjo za ročnik. Bètje take podobě: kako se ima t znova pogozditi, namreč da seme sej ej o brž gozdna mlada d posad é drev Bolj pa kar rimski koncil saditi, ako so izrastla vso moc zasmehujejo, ker se pripravlj zmotljivost papeževo staviti na dnevni red m v drevesnicah; s semenom gré stvar počasi. *) « ^^^wow T V/ ovaviu ll<* Uliv VU! 1 LiU y 111 brcaj z rokami in nogami, da bi odvrnili tak sklep rimskeg Poškodovano s a ano arevje, ano se stoji, je utrc- j^uiiuh», biti vseh nalomnjenih vrhov in vej, rane naj se vse z zbor dunajsk i • ____ • i_____ i• ____• . • i__' _~__~ x.— ~ « i—,—; ~ - d drevje ako V se stoj je otre koncila al dunajski „koncil' t to drevnim mazilom ali vsaj z ilovico namešano s kravj kom zamažejo; drevje se bode tako zopet obrastlo. mogoče do meseca maja podrtega lesa iz unfehlbar" od nog do ta pa se vé da je nezmotlj državni , prav on je stavil decembersko b or št oglj spraviti 5 požgati, da se škodlj Podrtega sad ne ga drevj ustavo, zato gorjé mu, kdor zahteva, da se predru- gači! Privrženci ministerski strašno vpijejo, kaj bode, treba je deblovino obeliti, veje pa v ako se sprejme rimski „syllabus", in da grozovite nesreče m ne plodi přidej potem čez ljudi, ako se pregrešijo zoper verske ne kaže več postavljati; zakone; a ravno ti privrženci so gluh in ako so se mu na eni strani korenine potrgale, ne bode slep za gro zovite kazni, ki so jih časnikarji in pridigarji že pretr dosti več koristilo, zato naj se raji z drugim nadomesti. peli poslednje dve leti in jih še dandanašnj zaporom v jecah in kazni na denarjih za to Dr trpij z da so se Hakošna klaja naj se poklađa bikom za predrzniii zanikati j) pleme ? Družba kmetijska je izvedela, da nekteri gospo-darji na Kranjskem, ki so dobili bike iz državne subvencije ali ki imajo bike s premijami obdarované za jih krmijo (futrajo) z lanenimi prešam i, Prilike poslužimo motljivost" decemberske ustave zmotljivosti" se pa mi na tem mestu zato da trompetarjem „nedotaklj u cemberske ustave kažemo mršavo po eni strani razsaja zoper nezmotijivost človeško drugi pa to isto za svoj de- jihovo logiko, ktera , po stran na oltar stavi, da bi pleme, drugi pa s tropinami iz olarij ali žganjarij, mislé, da jim prav kaj dobrega storijo s tako redivno krmo. Taka krma pa nikakor ni za take bike, ki so za pleme odločeni; po taki krmi se spitajo, postanejo debeli in leni, tedaj za pleme za nič. To pa je škoda za gospodarja samega in za deželo. Družbeni odbor je tedaj sklenil, očitno podučiti jo brez ugovora morali moliti vsi narodi avstrijski le kakor je Kaisersfeld z otresom „der Bleisoh- da žugaje na vrhuncu zato 1er brez ovinkov rekel hlap toli ) Slovani in Nemec kot gospod drugi narodi pa so mu lim Pa poglejmo te možake, kteri zahtevajo, da bi se motljivost připisovala ali jihova djanja 9 da take gospodarje, naj brž opusté tako škodljivo klaj o. Plemenskemu biku naj se daje trikrat na dan dobrega sladkega sená, da se nasiti, poleg tega pa res pričajo ono modrost, ono čisto pravicoljubnost smejo predrzni zahtevati, da za njimi narodi avstrijski kličejo: ,,le decemberska ustava je edino prava v A v- striji in dr. Giskra je njen profet? dvalizmu, ki so ga stvariti pripomogli, odveč bi bilo zdaj še kaj govoriti. Magjari imajo, kar so za- tudi rezanice iz ječmenove ali ovsene slame. Včasih kako perišče ovsá dobro tekne biku, ki je imel kaj več skakati. Se vé, da tudi na sol ni pozabiti, in te se dá kakega pol lota na dan. Da frišne vode ne sme manjkati biku, razume se samo po sebi. Odbor družbe kmetijske kranjske. htevali in z lep ne boj îzpustili iz rok, kar imaj Kako se v teh razmerah Cislajtanija počuti in vé tudi finanční minister dr. Brestel, ki , vemo vsip Be je ravno- kar půlil z Andrassy-em za to, koliko naj bi več pla-čali Magjari, ako veliko zemljo Graničarov v svojo ob- motljivost" dunajskega last dobij o. Koliko štej zbora in ministerstva, kazal bode prihodnji čas,"kedar „vprašanje Graničarsko" pride do konečne rešitve Politične stvari. SI Pustivši tedaj nesrečni dvalizem na stran, poglejmo „nezmotijivost" vladno v dveh spomenicah Le ena ustava Avstriji in Giskra (memorandumih), kako spomenica večine ministerske kteri je dr.^Giskra na čelu, odločno odbija vsako ; njen profet gajanj s Čeh in M potega mesec dni, kar je vabil dr. Giskra Riegerja in Sladkovskeg "v # \j mj Ce pogledamo v državni zbor dunajski in vidimo, razgovor, ki pa se vé da ništa šla blizo v kaj se ondi godi, nehoté moramo pritrditi izreku na čelu stoji temu sestavku. > ki pom večinske ; spomnivsi se Najnovejši dokaz temu je bil ta, da je večina zbor- njo Giskra zdaj o poljsk In kako mlati prazno slamo večina odborová in lucij Že je pre nice poslancev brez daljega prevdarka z nogami poman- teklo več tednov, kar odbor žoka ono resolucijo, pa ni drala predlog Petřino v, ki je zahteval, naj se spre- izžokal še nič; svojih lastnih prijatlov sit, je đr. Rech- Uicbia jJA^uiug x. c u luu v , jc zioutov «*, ou oj/i«- oc jluví » ovi/jm laotuiu jjujanuv díi>, je ur. itcuii meni decemberska ustava toliko, da dežele dobijo, kar bauer osnoval predlog o tem, kaj naj se Poljakom do voli deželam gré, in tako se mir povrne v ubogo polovično VUxi, — v ov^o^ »m^ u( Avstrijo. Al privrženci ministerstva so tako zaničljivo log pokoplje zbornična večina v svesti smo si, da tudi Rechbauerj avstuju. xii j/iiviAcuui ujxuioiciobvct ou «nuivijtv v lug âuviuivua vc\žiaa , kajti ucucuimcio zavrgli ta predlog, da ga še ožemu odboru v prevdarek ustava je edino prava in dr. Giskra je njen profet!" pred decemberska niso dali 5 v milostno" so mu živeti dali komaj pol ure ; da je baron Petřino 0 njem govoril, a potem mudoma pokopali , bv/o. jjuoiavtt ucvciuucion« jv v ui u m p đ v Uj uuiuuuu u in če zdaj slišimo , kako se od mnogih dežel V o k a *) ki je sta- baltiških Slovanov, Vočko, Vokoun, Vok ač, Vočkon staromoravska imena, V o- sliiijo glasovi velike nevolje zarad tega davka, ki siro-^^ ■■ maski zaslužek delavcev obkládá z davkom, ne moremo noslov. s. V U a a J y f v IV M f V U V U MWWl KJà-LAKSk WTW AUUUUC*^ V v kosav = Vokoslav, starosrbsko (glej Moroškin Ime Mislil sem pri razlagi tega imena na o k See si misliti druzega, nego to, da večina zborova preziruje Bergspitz, zato: Gregorlji ok, brunahenok vse drugo in da delà le na to, da — „ 7 ostane ustava decemberska in modrost ministerská ne za las ne odjenja od nje s V i \) w 1. ^ VJ ty A V * VW t N-n % w ^ ^ » •J * ^ —' ; ^ • ^ nezmotljiva" thaïe rok, primeri imé gore o kič lat. a c u - m e n, ki m rekel da V utegnila biti aphareza, kakor v be a las ne odjenja od nje! sedah: voče, vokno, vozek, za: oče, okno, Kamo pa pride Avstrija s tem? — kazala bode ozek (že v listinah 8. stoletja najdemo: Wandriza oče okno, příhodnost, ako se taka „nezmotljivost" kmalu ne stavi v vrsto — hudih političnih zmót. namestç A n d r i c a primeri Wandritschbach na gor njem Stirskem) ponudim V se koreniko vek clamo » voco, staropruski enwakêmai, invocacnus 7 tako 7 da Starozgodovinske stvari. Razprava imenih nekterih božanstev bi utegnil Vok— Vokca biti: clamans, vocans. Naj bistroumniši od mene zasledujejo pomen imena, meni je dovolj, ka je najdem v rabi pri Slovanih. Vokcia imenuje Câsar: ,,rex", kar pa ne po in o legi in pomenu nekterih rimskih postaj v menja kralja v današnjem smislu. On je bil Vladika nekdanjetn Noriku. dominus dux Sit \pud te honor. antiquitatis Plin. lib. 8. 90. 24 Spisal Davorin Trstenjak. (Konec.) Na konci tega članka naj še omenimo ene postaje, in taje: Vocarium. Stalo pa je Vokarje (primeri imé vesi Ko kar je) na cesti, ki je držala iz Ju va v a čez Kuk u le na Stirsko in Koroško. Prinzinger jo po klada z vso pravico v današnji trg Wagrein 7 kar je popačeno iz Vokarje 7 v Pong vi. Pong vi in co- Lungavi (od pong, genit. pong vi, globolus, rymbus, staroslověnsko bršlinovo zrnje, hrvaško puga 9 avis in besedi vladika najbolje odgovarja lat. rex, vladati ag^eiv, anfuhren, herrschen, gebieten, regere, imperare. Primeri ime poznejšega korotanskega vojvode: Walduncus, Waldunchus, to je VI ad u h. Kje je bil stolni grad kralja Vokcia, kako daleč je segalo njegovo kraljestvo, tega ne bodemo nikdar dognali. Deželo- in zlatolakomnost je gnala Rimljane v dično našo prodomačijo, tlačili so jo čez 400 let, přinesli kulturo za narod malo srečno, postavljali sem rimske trinoge, fabricirali rimškutarje, in ubogi narod je pozneje, ko so te pokrajine postale pozorišča germanskih, hunskih in obrskih veternjakov, hiral tako pugacica, iris, Regenbogen, ptica pogačica, arquata, vodena kakor puga šarena ptica, slovenski pogačica vse, kar je ogroklega skledčka v ko v oo , aai je u^i Uttxcga , oaicuuaa y au lenu (Kniescheibe), dalje polsk. pong vica, gumba knof; Lungava pa od long lung sylva nemus ; v O T r«* AV"5> ojrxycn X1VU.UO, T znamenje, da se je pri noriških Slovenih glasil tudi kot un, primeri ime reke: UndrimarzOndrima, Grunsviti pagus", med Anasom in Tragisom, od dokler niso mu Franki dali zadnjega smrtnega pehljaja. Tisoč in tisoc imen krajinih pričuje in bode pričevalo na veke, da je po vsem Noriku stanoval marljiv, čeden, zdrav, omikan rod slovensk, večidel njegove domačije so mu vzeli tujci, ktere v srce bode, ako dokazujemo jim in rečemo: te pokrajine so bile od nekdaj naše — Vou ™ *\ Vaše so le postale po grabeži. 77 % gro z no ti immergere) Imé se je v se tudi ohranilo pri vesi Vockenberg, so še leta 777. in dalje na- stubenberški fari v graškem okraji. V oni okolici najdeš slo- prej čisti Sloveni stanovali, in nemški misijonarji so venska imena: Illensdorf = Ilova, Eomaschachen jim pridigovali po slovenski. Stare listine nam imenu- v Romačah, Schirnitz = Sirnice, Prođing = Predinje jejo kraje:_Goriach (v Gorjah), Lusnich (Lužnik), Nohring = Norinje, Gamling = Gomilnik itd. Pis. > Fresen (Breze), Lun ice itd. Imé Vokarje nas pelje na slavno imé noriškega # Ko sem sklenil ta spis, prime me elegičen duh. Pri- kralja Vokcio. Tega kralja imenuje Câsar dvakrat. maruha! — mislil sem si: Aschbach bi gotovo imé postaje Bil mu je v vojski z Gali prijazen in mu poslal 300 Elegio, da ki je stala pred postajo „Ad pontem Is es", iz- konjikov na pomoč. Na drugem mestu piše Câsar je Vokcijeva sestra bila žena švabinskega (sua- tukaj hodil branivši rimsko cesarstvo pred Markomani vici suevici peljal iz gršk. êXeyeia, in trdil, da je Mark Avrelij , ko je . - ~ ——-----" ' V— —"J """" XXXXXDIW luaiauiuam, pisali , svebici) kralja Ari o vi s ta. Mogel je elegije. Muchar poklada postajo to v denešnji Erla-Klo-toraj noriški vladar Vokcio velike časti vživati in ster. No, v kloštrih je res elegično življenje, pa kaj bi se imeti mogočno državo. reklo, ko bi jaz trdil Erla je přestávek slov. El ega? Pre- Ne bi se dalo iz te ženitve sklepati na narodno sodimo! V slovanščini imamo: ieJT&xa in ieixxa beri: je- sorodnost Švabinov in Noričanov? Švabini niso bili ni loha, jeleha, alnus, Erie, lite v. elksnis. Stari Slovenci čist nemšk ni čist slovensk rod, vsi zgodovinoslovci v pa so še tudi brez jotovanja govorili, kakor Litevci, toda, njih spoznajo zvez narodov (Volkerbund). Držal bi se ker sufiksa eha in ega eno in isto pomenjata: el ega. Tema mnenja Landauetovega, da je nemški del Švabinov je: el, in iz tega so poznamenovanja postala za: alnusíin saj v poznejših časih bil vladar nad slovanskimi za- populus alba, toda elega celó pravilna tvarina. Pri ie-vezniki. Iz te narodne zmesi je gotovo postala jezična matu Vok se še spomni na imé V o kle v kranjskem okraji mesanica t saj še Nemcu danes pomenja schwabeln na Kranjskem, Vokovice in Vokšice na Českem. toliko kot „alles unter einander reden". Imé Voccio Pis. 89 Iiazglas se enkrat. Stare sreberne šestice od leta 184$ se bodo, kakor so „ in 1849. Novice" že povedale, prejemale po dežela" (Jaz vem za deželo, prelepo šloví) teh zvezkov s partituro in posameznimi gl y tudi cena po 60 kr vsacemu vřed je 10 kraje, pri cesarskih kasah za zmenjavo m lična Oblika natisa v veliki osmerki je d nj e g m povala k raj c., vsak samo c. teg leta. Kasneje jih bo ku denarnica na Dunaji, a ne več po 10 svet Gosp. Nedved bode s tem izdanjem, pevcem'" ktero pod naslovom „Vsem slovanskim je ) poslal na gotovo vstregel vsem prijatlôm slovanskih pesmi ki temuč samo po vrednosti srebra f tako f da bo in posebno še čitalnicam slovenskim , *vi jo bo moral tamo prodati, imel najmanje 33 odstotkov, ker namesti 10 kr. dobi za šestico le 62/; 3 kr in se jul oD13DJ y jcvacwui ouQiivw tuciu j au y \j\j *j\j vui gujuuui Ker ministerstvo daljega časa ni dovolilo , naj se vsak podviza brž stare šestice zmenjati, če noče imeti velike -zgube. kako šestica manj ali več že odrgnj Mnogovrstne novice. * Znizana cena za pisma po telegrafiji. Od prihod njega aprila t. 1. se bode cena za brzojavljenje v našem cesarstvu zeló ponižala, in se bote napravile samo dve tarifi. Če se bo telegrafiralo samo 20 besed 10 milj daleč. se bo plačalo 30 kr., če pa se bo telegrafiralo * Slovansko slovstvo. Slavnoznani pisatelj jugoslovanski Ivan Sun- Dozdaj je daljina bila razdeljena na tri tarife in se je , oc ukj ^lauaiu kj\j ÍVI., DC UU lcjc^I ama u dalje od 10 milj kamor koli, se bo plačalo samo 60 kr dečic na Cetinji vabi na naročbo svojega časnika po teh tarifah plačevalo po 40—80 kr. in 1 gld. 20 kr 9) Orlić" tako: od 20 besed. v HMa TOMe mecT rosHHa, niTO Ha H,eTHHty n3jia3H * Zena poštar ii0s mojhm ype^h TB0M » OPJIHfi", Kao njmoropCKH ro- zena za postarj To Zatoru v Galiciji je imenovana prvi primerljej f da v našem uiHtaK. Oh je CBysa KpacHa os^raa Haxosno, r^e je ro^ ftoimpao. Cas ôorajoM n0M0fey HaMjepiio caM ra cesarstvu opravlja žena javno državno službo * Namesti smodnika (strelnega praha) je srbski irpeoôpaTHTH y nojiHTOTKO-raBHŒeBHH nacomrt, kojh CBaKor spyror Mjecen,a nos HcrajeM HacjiOBOM: „Opjrafe" Ha oficir H. Pante 1 CBe3KaMa os neT so rnecT ne^iaTaHHX TaôaKa ima še večo moc kakor smodnik Pantelió ruski vladi ponuditi hotel jdel stvar iz slam f ktera To ijdbo je ■ ■ brž jo je srbska ÓÓMHOj OCMHHH, JlHjeno Be3aH, y CBHjeT ópafeH nojie- kupila. Ta stvar stane sila malo stroškoy, je zeló ia kot najdba velike feao SOHOcefeH ca coóom o CBaKOM mjiasom jiteTy jo lahka, se postavi kamor koli in je desetkrát huj » KajieH^ap". ofenpoM ha noTemKe nrraMnapCKe okojihocth smodnik. Posebno za važnosti ojsko ta IlpHoj popn, ii,HjeHa je „ OpjiHfey a HajyMjepeHHja, h to: 3a AycTpHjy h CpÓHjy no 5 #op. aycT. Bp., npocTO os noniTapHHe. KOMe cjiam Be3 npesnjiaTe Hefee ce „OpjiHfe" hh JJaBafee ce caMO y 3aMHjeHy 3a CBara Dopisi. Iz Liburnije 13. marca. zadnjem listu so HapoftHH m CTpaHH laconic Koja óh HLeroBOM ypes HHHiTBy npesxosho ynpaBJiteH óho. IIpesnaaTa ce npn Ma caMO Ha upjejiy jesHy rosHHy. IIohito U,pHa ropa hema joui ca Abctphj'om hhkakba noiHTaHCKor yroBopa, 3aT0 npe,a;njiaTy Ha „OpjiHfea" Mory KynHTH cjiaT CBa noiHTOBaHa ciaBeHCKa ypesHHHiTBa, MaTHii,e, ^Tao hhii;e, jaBHa JtpyniTBa, nojesHHH soMoposn,H, a ocoóhto oh OCOÓHTHM JIHCTOBHMa. moj n03HaHHH,H * koj HMa oBaj uporjiac CTHTHe „Novice" dopis prinesle iz Liburnije o silném potresu kteri je zadel prebi válce iz Klane na pustni večer. Do-brotnikov, kteri lepe pripomocke v denarji pošiljajo ne-srečnim Klancem, je mnogo; njim gré srčna zahvala, da se je blizo do 6000 gold, že nabralo. Al v omenje-nem dopisu od 6. dne t. m. se razžaljen čuti g. Ciotti iz Kastve, da je dopisnik njegovo sloveče dobročinstvo posebno so ga v poslednjem stavku v naznanil, in V se Uh cm a 3aBoju,H (rpyne), majn»y srce zbodle besede: „mili narodnjak". Zato je ze glas ce nos aspecOM: „Gospodinu Jovanu «Sundečicu na Ce-tinje. — Preporučeno Gospodinu Petru Ramadanovicu Agentu Crnogorskom u Kotor (Cattaro in Dalmazia). počil v Kastvi, da se misli C. v madžarskem časopisu i y ki na Reki pod naslovom yy Nap lap u izhaja 9 opravičiti (c Ako ce HacKopo npHKynn soBOJitaH gpoj npesnjiaTHHKa (6apeM 5 so 6 CTorana), npBa fee KHBHra H3Hfen osMa no^eTKOM Mjecen,a Maja OBe rosHHe; Te fee y Hanpnjes jesHa 3a spyroM sojia3HTH, Kao hito je Befe 03Ha^eH0 u yy Orlic" gotovo bode knjiga jako zanimiva y im é vrsdnika nam je porok za to. Kažimo tedaj tudi Slo- in v njem tudi izrekoma zahtevati, da ga v prihodnje ni treba šteti med narodnjake slovanské, kajti dokazati hoče, da je tem več madžaron z dušo in telesom, ako-ravno ne zná niti najmanje besedice madžarski brbrati še manj pa čitati in pisati. Kakor vera, po kterej živi člověka spasi, tako hoče tudi C. narodnost madžarsko i 9 venci da nam je na polji literarnem mar za vzájemnost slovansko, in še posebno čitalnice vse naročite se na Orlića". yy do vrha Učke povzdigniti, da bode sreča, ktero pri tem doseže, jako sijajna in veselje njegovo v sredi tega na vse strani slovečega naroda nepopisljivo. Da pa tudi tujec Kastavskega g. Ciotti-a, dokler mu Madžari ka-kega „ordna plemenitaskega" ne podelijo, ne bi za ple- Slovenska glasba. menitaža držal uicuna^ci vii^i, naj naznamm , vic« Ciotti priprost strugar (drakslar), kteri se je pred založbi Ceskovi in Till-ovi v Ljubljani je v 3 nekoliko leti iz rodovine furlanske v Kastvo za zmotnjo da je gospodine « zvezkih ravnokar prišlo na svetio 6 moških zborov tukajšnjega naroda přiženil. Vpisan bil je v društvo v slovenskem jeziku, ki jih je zložil gosp. Anton sloveče narodne čitalnice Kastavske, kterega je pamno- Nedved. Med njimi nahajamo nektere dobre stare gocenjeni odbor zavoljo nekterih homatij 1 »1 • 11» m alt« ^ • . t • • • . »1 1 • 1 V i__ ki so se v znance že davno priljubljene pesmi, na priliko potnik", „Domovina". Prvi zvezek obsega zbor y> Po- dom". (Tam, kjer beli so snežniki itd.) in zbor „Popotnik" Nada bode čitalnica Kastavska tudi brez njega čitalnici pripetile, prav z lepo iz društva izključil. djam se, na veke živela uurn . ^JLC*LM, ojgi uou 0\J ou^ůiuu.1 I.KV4.J m ZiUKJL „i UjJUblillV U(t Aivuia , najlil ^UttOů«»« JV UÍVUHKV YOiav (Popotnik pridem Čez goro) in s partituro in posameznimi precej v početku setve pšenico čisti od plevela. t m * m m ^ A * m i A ^ A . ^ ^ m _ 4k m .m -11 m # • ^t % kajti pokazala je možato vsikdar, da Živila glasovi za tenore in base vřed veljá 60 kraje. D rugi zvezek obsega zbora: „Domovina" (Beseda sladka domovina) in „Pesem lovčeva< i (Na noge tovarši, na lov) 9 tretji zvezek pa: (Ko luna bledá privesla) in „Slovenska tedaj čitalnica Kastavska z vrlim njenim odborom! Iz Radeč poleg Zidanegamosta na dan sv. Gre- gorja. — Nesite, drage nam „Novice", britko sporočilo po slovenskem svetu, da je gosp. Leopold Etoffera 90 vitez Saalfeld, zdaj c. k. deželne vlade svetovalec, bivši tičal v temni luknji, tudi svitloba milega solnca c. kn okrajni predstojnik v Krškem, nas pred dvema zoperna. Vse to morali bi možje prevdariti, ki jih je dnevoma zapustil. V treh letih, ko je pri nas bil, imeli zaupanje soseščanov na čelo postavilo, da lože str-smo prilike dovolj, prepričati se spoštovanja vrednega pijo bridkosti županovanja. Vsako leto bode bolje, ka- • ^m M ■■ ^ « 1 A a* « 1 % « * . ^ . . i . - . . A — ^ i| m njegovega značaja. Bil je zmirom podpora županom, der v dolgi temoti držani soseščani spregledajo. Radeškega trga zastopniki so mu tedaj hvaležnega srca se tiče potepuhov, pravična je Vaša pritožba; podělili častnotržanstvo ter mu z diplomo, 17. še svečana t. 1. podano, tako-le podano mu zaupnico izročili: „Blagorodni gospod! živem pomilovanju, da nas zapustite, izrazujemo libog! da nemški liberalci na Dunaji imajo za jude in z besedo od županov sto druzih enacih reči več skrbi kakor za to, kar gloje Vam blagostan vsacega člověka prav hudó. Iz Kranja 12. marca. (Narodne razmere.) Rado- podpisani srenjski predstojniki okraja Radežkega pri sten prime zmirom člověk za peró, Če more naznaniti odhodu Vašem iskreno zahvalo za Vaše ocetovsko de- rodoljubom dogodbe, ktere razveseljujejo domoljubna lovanje med nami, ki je povsod kazalo redko izurjenost njihova srca. Ne poznaje različnih razmer, ktere žali- uradniško, pravicoljubnost in modro oskrbovanje tako bog! po malih mestih vladajo povsod, je sicer glasoviti obŠirnega urednega okolišča. Razodevali ste, visoko- ljubljanski „bobnar", JJV UOUJOttl 1LUCUU V C*1J, častiti Gospod! v vsem, da razumete zahtevanje seda- ob času novih volitev našega mestnega odbora, že svetu njega časa, kteremu gêslo je napredek! In s tem ste oklical naše mesto kot svojo kronsko domeno. AI, ka- postavili v srcih naših neizbrisljiv spominek ! Sprejmite, kor se mu skor vsakrat pripeti, tako je tudi to pot po nemški „Tagblatt" imenovan blagorodni Gospod! blagovoljno zagotovilo nemenljivega délai račun brez krčmarja, kajti mesto naše ostalo je spoštovanja in hvaležne udanosti!" vkljub njegovemu prerokovanju to, kar je vedno bilo: Občinsko predstojništvo v Radečah 12. sušca 1870. središóe národnega življenja, srce národ- Iz Cola nad Ipavo ~ sušca. župani ki --------- ---. . " * ~ ~ " ~ ^ ~ ~ nega gibanja krepkim Gorencem. Temu v do-I ■ I ■ Bilo kako to , da se nove občinske volitve toliko je pred pustom mnogo zeló obiskovanih veselic. Slavili ste mojih misli, zedinimo se in vprašajmo okrajne go- kaz Vam je že živahno življenje v čitalnici naši. sposke časa ne vpeljejo? saj je kar smo obsojeni bili županovati. Naj zdaj drugi po- slovesno „besedo"; pri veselicah slišali smo marsikteri naš čas že zdavnej pretekel, smo rojstni dan našega prvega buditelja V. Vodnika s skusijo to breme, zakaj po pravici lahko rečem, da dobrodejni govor in marsiktero naša srca ogrevajočo vsak župan, ki hoče svojo občinsko službo popolnoma pesem. Razveseljeval nas je letos tudi prvikrat orkester Y kJMIA J MJk A UV/UU W f vj v VWVAMWUV WiWUivv ± opravljati, mora tudi svoje premoženje žrtovati. Naj temu dostavim še nektere besedice. Veliko sem že bral vrli podpornik po časnikih o zboljšanji kmetijstva, da bi se kaj več V. Kra vs. naših diletantov, za kar se je posebno potrudil triletni ; naše čitalnice katastralni inšpektor gosp. Razun druzih se je v čitalnico vpisalo živeža přidělalo. Al največ krivo je to, da veliko svetá, 20 uradnikov in stavbenih voditeljev Rudolfové želez- kar je prav zdatna podpora naši čitalnici. Zatoraj slabih pašnikov, puščav itd. stoji zastonj, ki druzega vžitka ne dajo kakor nekoliko slabe paše. Ako bi se dali nice zdaj likj uaju i\aaui licauimu oiauo jjciot/» ui ou LAKAC»J y au delu primorati taki še trdni ljudje, ki nobenega se nekteri ko se je že vse pomirilo, res ne razumemo y da V se vedno grozijo nad čitalničnim odborom 9 druzega opravila nimajo, kakor da se po svetu potepajo da je omenjenim gospodom za en večer brezpogojno in beraško mavho okoli nosijo, kmalu se dalo vec prepusti! dvorano za ples svečana. Ne vnemajmo pridelati. Al kaj pomaga, ker se kaj tacega doseči ne vendar zarad malenkosti prepira in pomislimo > da iz 9 marveč še vse velike hvale vredno prizadevanje iskrice večkrat vstane plamen, ki razgrudi celo poslopje! dá deželnega našega zbora tega ni moglo doseči, da bi se Mladina naša se je začela bolj gibati, in to nas zeló bila odstranila postava, ktera pripušča, da se vsak veselí. Vstanoviti hoče telovadsko društvo pod naslo; berač lahko ženi! vom Andrej Rovan, župan „Gorenski Sokol"; pevsko društvo pa, kteremu je učitelj gosp. prof. Vodušek, je že te dni zagledalo Dostaveb vrednistva. Treba, da nekoliko besed do- beli dan. Radostnega srca zakličemo temu hvale vred- to željo izrekamo stavimo temu dopisu. Proti novi volitvi obcinskega od- nemu početju „na zdravje bora in župana ne more nikjer nobena ovira biti; in sto- riti je tega pa se je treba oglasiti pri okrajni gosposki. Vpra- naj bi mladenška vnema ne umaknila se mlačnosti, ktero to, kar §. 19. občinske postave veleva; zarad skusili smo že mnogokrat pri druzih napravah. Da pa to kar stvarite ou» jv> iiuuc» ugitioiu jji i um aj u i ^uo^uoai. ? ym- , rva i otvanic ? dolgo zavi, Uč* bi uiiu x u nic^jfwu otujx, sanje je le to: ali se splača povsod zdaj na novo vo- varujte se pred vsem razpora, ki je vselej —verujte živi da trdno in krepko stoji liti ko je naprava novih občin pred durmi (more- 4AVJ.J v m> U V T A U V VVIU vu, Util JJJ JL v i Hl - Vfâ^OVO S 6 lû C ^ XU OiU^a y o tćVLIVS V 1 tUUO U 1IX V u C*J V UH - biti čez četrt ali pol leta), potem pa zopet voliti? Kjer nost krepijo društva, da se lepo razcvetajo in donesó je gotovo, da občina ostane tako, kakor je bila sloga stanovitnost in vzajem- ondi vesel sad. Ker govorim ravno o tukajšnji mladini ter se že zdaj lahko voli; kjer pa se občina predrugači, vidim, da je srce njeno za predragi nam dom vneto bode nove volitve treba. In vprašanje je: ali pogo-stoma voliti, ni Ijudem nadležno? Sicer Vam naj mi ne vzame za ua ju ođ puocuuu upuuiuiui svete njene dolžnosti. Mladenci slovenski! delajte mar- zeló da J° V se posebno opomním oce župan, butara; delà mnogo, grenkih veliko, hvale malo ali nič. , ui ijuuouj uauic/iuu ; - uíVíci » a lu, v^t» oyclu lmouo UUi&UUSU. lYJ.lčttlcIiUl BIU Y t/iicmi ; popolnoma pritrdimo, da županovati je velika ljivo za národ; vêdite se povsod na čast naši materi m Slavi hrepenite po pravi omiki. Ćitalnica naša ponuja tudi še žrtovanje denarja, ako zamujeni čas Vam v svojih predalih časopisov in knjig razne vrste, štejemo za denar (druge gotove stroške mora postavno Berite! Berite! Podpirajte domače zavode, ki posvečeni občina povrniti). Al kamo pridemo, ako ne bi bilo mož so omiki národa milo V se ^^^ pogrešamo Vaših imen v íme- v soseskah, ki imajo srce za to, da se občine vladajo, niku udov „Matice slovenske", „dramaticnega društva" w , 1UJC*jv «iv^ tj c4 l/V , nAcIi DO UUUJUt. v iCAiVactj w, lil IV U UUUV „lUftUUC? aiUVt/USiVC , ,,U1 ČUIiČ* liOUCgt* ui uooïa , kolikor postava dopušča, same, in da vsake reči, ktero „družbe sv. Mohora" itd. V djanji kažite, da ste res vas , trg ali mesto zadeva, ne komandira gosposka národni, da srce čuti, kar govoré usta. Narodna reč ne ali kak njen šribar ! — Žalibog! da so sèm ter tjè ne- bodi Vam samo kratkočasnica, igračica. — Združilo se kteri ljudje raji trpěli, da jim je gosposkin beriô zapo- je tukaj tudi mnogo gospodov, ki bodo v čitalnici pre- vedoval, da je leskovica v kanceliji pela, da so se pre- davali udom o naravoslovji, zgodovini, poeziji, kemiji itd., živahnim fantom lasje brili, kakor da bi ubogali in spo- vidite tedaj, da čitalnica naša ni samo igrališče in ple- štovali možá ki oivvan uju«,«, iv* ga sami izmed sebe volijo, da vodi sisce, lemuc iuai iepa soia omi&e. — i^onesisi za županstvo! Vendar je tudi ta pasja pohlevnost lahko Jen kov spominek dohajajo, nadjam se, da bodem o razumeti — saj je člověku, ki je vse svoje žive dni tem kmalu Vašemu listu bolj na tanko sporočati mogel; • V V sisce temuč tudi lepa šola omike. Doneski za omenirn naj le posebno, da je naš mnogocenjeni baron denar. Gosp. Schollmajer je napisal nekoliko poduka Anton Z o is, čegar srce živo vneto je za milo domo- o tem, ki ga prinesó „Novice" drugi pot • V A • v • I Il m _ 1 • • • • J 1 w • mm O _ * Danes na- vino naso, * ia uamcu u a lu iziiuuii ukj gum. — j. w um jjujauvLu u v uj crej e ie to, aa gon omenjeni se je iz Aleksandrije domů vrnil tudi naš spoštovani ovni in ovce za toliko časa, da pridejo njih lastniki v ta namen nam izročil 25 gold. — Te dni znanjamo prijatlom ovčjereje to da gon omenjeni rodoljub gosp. L. Ju go vic, kterega naj si v izgled po-nj vzame marsikter naših domačinov. Veseli smo ga zopet t toj n a gled v h d r a v n i š k 1 na podnjih t u k aj š nj e ž Naj sprejeli, kakor zasluži mož , ki je zgodaj ločil se od jih pride gledat, komur je mar seznaniti se z lepimi doma in dolgo živel na tuj em, al naroda svojega nikdar plemeni. Obojno to pleme, kakor unanistvo kaže izvira • m m % m . I * • • • • ti ^ «W» • rA ^ « . ^ y ni pozabil, zvěst sin ostal domovini svoji od slovečega laškega iz Bergama, odkodar se ie že * 1 1 • 1 f T y I #1 « « « i _ J Iz okraja kamniskega 11. sušca. (Kako cesarske davno zaplodilo na Koroško in le nekoliko predrugačilo okraj ne gosposke ubogajo svoje gospode : deželnega gospoda predsednika in pa ministre), vidite iz priioženega izvir- nega dopisa na župana v Gojzdu: ,,Z. 599. An den Gemeindevorstand in Goisd. Auf die Eingaben vom 4. Jànner und Februar j Zahlen und 13 dem Gemeindevorstande unter gesendeten ; wird Riickschluss der ein- po razmerah tukajšnjega podnebja, krme itd. (Gospodarjem), ki so si letos pri kmetijski družbi naročiti Rigaj skega (ruskega) lanú, se daje na znanje, da je lan přišel iz Vratislava in da se dobi v pisarnici kmetijske družbe v Salendrovih ulicah, mer- Wahlerliste einstweílen erwidert 9 dass es dermal nicht an der Zeit ist, neue Gemeindewahlen nik z vožnino vred po-nj f po gold. Naj tedaj brž pridejo vorzunehmen, nachdem ohnehin fur die nácliste Zeit die Biidung von Hauptgemeinden im Sinne des neuen Gesetzes zu gewártigen ist, in Folge welcher die Ge- meinden im vergrosserten Umfange zu neuen Wahlen zu schreiten haben werden. Stein am 11. Februar 1870. Der k. k. Statthaltereirath und Bezirkshauptmann : Schiwitzhofen." Da svet prav očitno vidi, kako se ravnopravnost slovenskemu narodu skazuje, naj temu odpisu kamniške Odbor družbe kmetijske. (KupČijska in obrtnijska zbornica) bo napravila zoper novo postavo pridobitnega davka vloge na gospôsko zbornico državnega zbora in na ministerstvo. Enacih petici j in protestov zoper nesrečno to postavo, ktera bode še zadela delavca, ki si še celih 8 gold, na da V • f Z1V1 družino svojo 9 pride iz gosposke, da zavrže vseh kar teden ne prisluži, krajev cesarstva do zbornice je neprevdarno sklenila zbornica poslancev. Ce tudi od malega zaslužka postava ne zahteva velikega davka gosposke dostavim še to-le Oba gon omenjena piska sta se kamniški gosposki podala slovenski > ne ene besede in ne ene črke ni bilo nemške vmes Vlltž UtOCUO 1U UC V3l_Lt> VjI rvv» UA UilU UV/UiOnV« V lUV/O J ljudjc županije v Gojzdu so vsi Slovenci; ne eden ne zná nemški in vendar županij na lovens k o Županijskik zadevah dobila e tacega odgovora vlog n e sati V • • C1J0 9 naj naravnost V uaiitviiuot reCe, ua ug una, iu uaj ^10 v ncuj" če pa noče, naj sodi gospod deželni predsednik sam. Deželni zbor pa naj si to na znanje vzame. Iz Ljubljane. C. kr. ministerstvo kmetijstva je z odpisom od 4. dne t. m. na prošnjo kmetijske družbe poslalo 400 gld. za nakup hvaljenegaamerikanskega nemški odgovo adnija slovenski spi da ne zná in naj gré v Nem nabralo bi se ga vendar od milijonov delavcev na tisoče in tisoče goldinarjev — in kakošno imé bi se moglo dati tej nabirki? — krvav denar! (Postava o solskem nadzorstvu), v poslednjem deželnem zboru kranjskem sklenjena, je potrjena. (Obravnava s zatoženci) o dogodbi na Jančjem in v Vevčah je končana; danes pride sodba. Ni se čuditi, da Slovencem sovražni časniki o slovenskih zadevah trosijo laži po svetu, ako vidimo, da se isto godi v časnikih lastnega tabora. Tako, na ; priliko, sta nedavno „Politik" in „Slov. Nar." pisala da „so c. kr. (kakošna genialna bistroumka!) državni poslanci slovenski moledovali pri nekem mameluku za podporo Petrinó-tovega predloga. a Vse to je od konca Giillichovega krompirj za seme 9 kterega naj družba potem kmetom po nizki ceni prodaja in s temi 400 gold prodaj tolarje po pa gub pobot > ki jo bode pri tej raz- imela. Ker cent tega krompirj velj do ) družba kmetijska pa bi ga rada kmetom cent do kraja zopet le kovarna in tendenciozna laž. To vemo iz gotovega vira. Da bi ta državni zbor sprejel Pe-trinov predlog, gotovo se nobenemu slovenskemu poslanců še sanjalo ni, zato si vsak sam lahko misli, da naši poslanci niso boba v steno metali. Padec Petri' do gold prodajala, tedaj bode zgube precej 9 novega predloga pa ima vsaj tako mi mislimo ki naj se pobota z gori imenovano državno podp Tudi je ministerstvo kmetijstva za nap in d nj e vinske in sadjerej šole v Vip agotovilo veliko pomoč v denarji, in družbi kmetijski, ako na- ; iz pravi popolno kmetijsk obljubilo zdatno pomoc, za knjigo pa slovenskem jeziku izdala o konj s k lastnega } ki naj bi 300 gold eJ > giba se v dalo mena) (Od ovnov in ovác Jezerskoga in Trbiskega pie- umetnost. za naše poslance jako veliko važnost gledé na poljsko resolucijo: naj se Poljakom kar koli dovoli, bila bi to v Cislajtaniji dvojna mera — ta pa je našim poslancem in vsem drugim, ki so z našimi v istem položaji, brž potem neogibljiv kažipot — i z državnega zbora. pondeljek je umrl gosp. Anton Karinger, kteri je naslikal mnogo krajev Kranjske in si je s svojimi izvrstnimi deli tudi pridobil zlato medaljo za 9 iz državne podp kupljenih, jih pride danes 30 v Ljublj od kmetijske družbe na- ( Vabilo gospodom družbenikom „Slovenije a v blago je ostalo na Gorenskem vse drugo občni zbor v petek 18. dne t. m. zvečer ob } HJCtUU , VOC UlUgU VUUUi. tlUUl V l*. uuv» u. so njim odločene dvorani čitalnični. Dnevni red: uri v volitvah mestnega ovne in ovce přejeli gorenski ovčjerejci. Nakupovanje zbora. novem pridobítnem dávku. posilno- tega blagá na Pristavi in naKoroškem je bilo izročeno civilnem zakonu. — Podpisani odbor razglaša to vabilo gospodoma S eho 11 AU UOHUCl - j U) ^UOIC* CiCAJV , VICU K čilo se jima je, da sta dobila čuda lepo koroško živino občnega zbora. in Seitner-ju; posre se željo da se mnogo gospodov družbenikov udeleži tem zboru se bode razdelil tudi Jezerskega in Trbiškeg Û c r a iv c ^ ct iu jl i uisacga Za praV U g u- „xj glumio tto> ion; luut/» zj uuumuv škega) plemena. Jezerska in Trbiška ovca je ob- ljiškega davka in nekterimi pojasnili. Letopis za leto 1869." z dodano novo postavo zem- raj tana dobra mlek volj m e s á in 1 ; Trbiška pa tudi Odbor „Slovenije (( zboljšati domače blago tema plemenoma se more veliko (Dramatično društvo) napravi v nedeljo 20. t. m. ravnati bode treba s to svojo šesto javno predstavo v gledišči. uwvtjQuvi uuuja^o i/iagu , - ai iicua o iu o»ujw ovoiu ja» koristno živalico drugače, kakor ravnajo naši gospodarji izvirna igra v ûuiioiuu zavauuo urugace, KMur ravnaju íi»bi guspuuarji izvirila igra v o djanjih „» jjjuuijauu jw u «ju* v s svojim blagom, sicer pokvarimo vse in zavržen je in zraven te se bode ponavljala opereta „Serežan". Igrala se bode Ljubljano jo dajmo a 92 Pričakovati nam je tedaj zopet prav veselega večera, poklonila čitalnica v Plaški, odgovoril je prevzvišeni Po razodetih željah vpeljali so se tudi pri slovenskih gospod, jia zmirom ga le vodi blagor cerkve in človeštva. predstavah tako imenovani „gamison-biljeti", ki veljajo za vojake in tudi za dijake, in se je tedaj v tej zadevi vstreglo izrečenim željam. Iz Pí*age. Župana imamo „deklarant", je bil potrjen. y ker gosp Dittrich ni Iz Moravskega. Cedalje več občin se glasi za to (Čitalnični odbor) je v svoji poslednji seji skle- da Moravska noče ločena biti od Pemske. da čitalnica napravi „besedo" 27. dne t. m. v či- i V nil, da čitalnica napraví ,^besedo"" 27. dne "t. m. v či- Ogersko. Ogerskega ministerstva predsednik po talnici, po veliki noči pa v deželnem gledišču. Dotič- vsaki ceni hoče zarad Vojaške granice predreti z němu odseku se je naročilo, naj osnova program tema magjarsko silo. Vseh sto in sto prošinj, ki so jih vlo- besedama". Tagblatt u je cel vvoden Članek spisal o na- - ^^jl uyt/l/uh/l/ j j \j \j\jl v ivuvu vjwmv« - ^ - v — — sem poslednjem spisu, kterega priobčiti smo primorani bili o onih hudobnih čenčarijab, češ, da je žili graničarji, tedaj ne pomaga nič. Minister Brestel iz finančnega ozira nekoliko nasprotuje Andrassy-u. Dunaj in Pešt bota še okusila, kaj je Granica Al dr. Bleiweis o národnem in političnem oziru. 50 gold, obij ubil za to, da se turnarjem vzame prapor > Ker „Novični" článek nikakor ni blatt", tedaj njemu ne odgovarjamo druzega kot edino bil pisan za » Tag- to, da že prav na kantu bila bi pravična slovenska reč ) in ako bi se od „Tagblatta" morali učiti „poštenosti" „dostojnosti", in da narodni razpori nimajo izvira še le iz taborov in pa časnikov slovenskih dandanes, ampak deželni zbori od leta 1862. začenši so oni tabori, v kterih narod sliši in iz kterih narod naš bere, kako se godi narodnim našim pravicam, v „Tagblattu" pa se bere skoro vsak dan, kako se blato meče po vsem, kar je narodu našemu drago in sveto. V smrt bi se morali obsoditi rodoljubi sami, ako bi molčali na take psovke v deželnih zborih in časnikih. Novičar iz domaćih in ptojib dežel Iz Dunaja. kar je vsak naprej vedel, — hteva deželnim zborom več samouprave (avto- • • V • 11 . f 1 V i » V « • 1 t zbornici poslancev se je zgodilo predlog Petrinov y ki ) za- nomije), je padel ni bil vzet; leBukovinci tako, da še v natanjčneji prevdarek y Slovenci, Tržačana velicih posestnikov je glasovala za to, da in pešČica se izroči od- boru, kteri prevdarja poljsko resolucijo čina in med njimi tudi Poljaki! vali. To je sebičnost in ošabnost Le za-se išče Poljak privilegij, družim deželam privošči ^Hta , vsa druga ve-so protiglaso-ob enem, da je groza! ne • V me y in da bi sebične svoje namene dosegel slini in hlini se nemškutarski većini! Sicer pa je prav tako, da je zborova večina z odbitím Petrinovim pred-logom prav očitno pokazala svetu y da mogoča. z njo sprava ni predlogom direktnih volitev menda ne bo nič; dr. Giskra vsak dan šteje glave svojih ljubih a vsak dan jih je manj Zdaj že celó od druzih rok kupljena nova „Presse" vdriha po ministerstvu. Zbor je že popolnoma spor; v odboru za dalmatinske homa-tije sprli so se tako, da je grof Spiegel odložil poro-čevalstvo. Za letošnje leto se ima rekrutov za armado in vojno pomorstvo nabrati 56.041 mož, za reservo pa 5604 oséb Lánsko leto se je iz Avstrije preselilo 7676 , tedaj 278 več kot predlanskim. Iz Zagreba. Sila važna tiskarna pravda se je za- pěla v Petrinji pri sodniji graničarski. Zarad tega, da je časnik „Zatočnik" postopanje bana Raucha in druž-nikov njegovih o zadevah Lonjskopolja brez ovinkov imenoval sleparsko, sta tožena zdaj vrednika Vončina in Miškatovic in rc čaka narod izida te pravde, ker zovié mora gotove dokaze v rokah imeti za to rekel istina je imenoval se je mnogocenjeni advokat doljub Mrazović sam, da je on pisatelj. Radovedno svesti, da Mra- , kar je Da prevzvišenemu banu stvar do kože sega, • ki jo je biškupu Strossmajerju Na adreso Kakor se kaže, bodo Magjari še celó to zahte- da se jim povrnejo Košutovi bankovci po in vali gold, od leta 1849., ki jih je avstrijska vlada sežgala precartani dvalizem! NemČija. V pruskih časnikih, za kterimi stoji prvi pruski minister Bismark, so se jeli razlegati glasovi da pripravljajo nemško „cesarstvo". Zdaj pa „Bleisohlen" proč! y doma Crnagora. Knez ne pusti nobenega Crnogorca od , ki so zdaj v tujih deželah, poslal je m onim ukaz, da se domu, da branijo domovino, ako bi jej pretila nevarnost. Orožja ima Crnoeora obilo m vr n ej o rnogora najnovejšega; s 40.000 vojaki, misli, da je kos Turku. Knezov svak je šel čez Srbijo v Petrovgrad. Od Av- strije pričakujejo Crnogorci, da se ne bode vtikala v boj , ako se vname s Turkom. Hercegovinskih upornikov vojvoda Luka Vu- kteri kalo vic je pisal italijanskemu domoljubu, nagovarjal na spomlad narod hercegovinski vzdigniti ga Je orožju zoper Turka. V tem pismu pravi Vukalovič, da bi vstanek ne imel vspeha, dokler je vsa Evropa razen Rusije za Turčijo. „Ko bi moj narod samo Turka za sovražnika imel pravi bili jutri njim gotovi. u Lisfnica vredništva. Gosp. J. K. v C: Radi, pa ni mogoče; kje, kako? vse čisto neznano. Gosp. M. Sk. v Polj: oznanilo 2 gold. 25 kr. radi obairnega dopisa na dvoje trgali. Gosp. S. R. v Sj : Danes nemogoče, ker ne bi V Ziína cena v Ljubljani 12. marca 1870. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. banaske 5 fl. 50. 2 fl. 90 ovsa 1 fl. 80 tursice 3 fl. soršice 3 fl. 73. rži ječmena 3 fl. Krom p 2 fl prosa 2 fl. 60. ajde 2 fl. 80. Žitna cena v Kranj i 14. marca 1870. Vagán pšenice 5 fl. 52. rži 3 fl. 80. ovsa 2 fl. 44. sorsice 3 fl. 80. ječmena 3 fl. 30. krompirja 1 fl. 70. ajde 3 fl. 20. flžola 4 fl. 80. fl. prosa Kursi na Dunaji 15. marca. 5% metaliki 61 fl. 45 kr. Ažijo srebra 121 fl« 15 kr Narodno posojilo 71 fl. 25 kr. Cekini 5 fl. 82 kr Loterijne srećke: V Trstu 5. marca 1870: 69. 82. 33. 68. 38. Prihodnje srečkanje v Trstu bo 18. marca 1870. V Gradcu na Dunaji 12. marca 1870: ?6. 15. 42. 27. 24. 14. 58. 41. 21. 81. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 26. marca. Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blazuik v Ljubljani.