OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK
Stare metode zavirajo napredek
Člani komiteja občinske konference so se sestali s sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov ter se pogovarjali o njihovih probtemih pri defu
članl komiteja občinske konference ZK so v preteklem polmesečnem obdobju opravi-II razgovore s sekretarji osnov-nih organizacij ZK iz gospo-darstva in zavodov ter tako v poini meri prispevali k celoviti oceni dele osnovnih org&niza-cij, ki je v tem fiasu v izdelavi.
Namen obiska je bil spoznati probleme in prisluhniti pobu-dam iz osnovnih sredin v od-kritem pogovoru s sekretarji osnovnih organizacij ZK. ugo-tovitl realno stanje, sliko na podlagi katere bodo začrtali akcijsko delo in naloge v bo-doče.
O obiskjh so spregovorili na zadnji sejt komtteja občinske konference, ko so komunisti analizirali svoje delo. Kratka ustna porofiila, ki sovsebovala predvsem zapažanja, ugotovi-tve in predloge in so bila bolj informacija kot pa globatna ocena, so nakazala Stevilne probleme in težave, s katerimi se komunisti v osnovnih sredi-nah srečujejo.
Temeljna bitka se bije v de-lovni sredint, tu pa se bijejo tudi bitke za razre&evanje in preskakovanje številnih ovir, ki zavirajo nafte odnose in napre-dek. To člam komiteja dobro vedo in zato so se tudi odločili za tovrstne obiske, na katerih so sodeiovali tudi detegati teh osnovnih organizacij ZK v ob-i\nsW konteteno ZK. Prav \\ v I zadnfem obdobju niao zadovo-IJ/vo opravljafi svoje naloge, lo je povezovanja osnovnih orga-nizacij ZK z občinsko organi-zacijo ZK. Sekretarji so tovrst-ne razgovore sprejefi z odprti-mi rokami, saj so odkrito pove-dali. da so takth oblik deia in povezovanja Že krepko pogre-šali. Zato bo ta oblika dela ko-mtteja postala stalna.
SEKRETAR MORA PORAZOEUTI DELO
Nalog. s katerimi se komuni-sti v osnovnih sredinah spopa-dajo. je res veliko. prevet, in zato je nujno aktivnost usmeri-ti v nekaj strateških vprašanj in potem vztrajati pri njihovi rea-lizaciji, namesto da se toteva-mo vseh problemov naenkrat, kar nam rezultatov zagotovo
ne prinese. Tudi cela vrsta na-vodil. sklepov, stališč, ki jih »redno dobivajo« osnovne or-ganizacije ZK od višjih orga-nov. ne pripomorejo dosti, temveč obratno - še bolj »me-Šajo« že tako dostikrat preo-bremenjene sekretarje 00 ZK. Tj so dostikrat prepuščeni sa-mi sebi. Metode druibenopoli-tičnega dela. za katere je bilo ugotovljeno, da v celoti še niso zaživele, so odvisne prav od sposobnosti sekretaria osnov-ne organizacije ZK. Se vedno večino vsega dela sioni na nje-govih ramenih, saj marsikje sekretariati kot kolektivna vod-stva 5e ntso zaživela. Sekretar bi moral znati porazdeliti nalo-ge sebi in drugim.
Na seji komiteja so ugotoviit, da bo nekatere sekretarje osnovne organizacije ZK po-trebno tudi zamenjati. da pa ostali delo opravljajo izredno zavestno in angažirano, pa če-tudi ne povsod uspešno. Prav zaradi tega na komiteju ra-zmišljajo o obliki in vsebini se-minarja za sekretarjeosnovnih organizacij ZK, ki naj bi spre-govoril med drugim tudi o me-lodah dela osnovnih organiza-cij ZK in sekretarjev.
Naloge komunistov v osnov-nih sredinah so veltke, breme, ki ga komunisli nosijo, izredno in tega se Se kako zavedajo. Prav zato v vrstah ZK ne potre-bujemo oportunistov in omah-l^ivcev ali pa skrivačev - takih. ki se skrivajo pred problemi in dofžnostmi - in pred takim po-javom morajo komunisti ostro nastopati.
SKRB TUOI ZA KADROVSKO
POLITIKO
Prispevek komunistov k ra-zvoju, njihova uspešnost pri reševanju vseh vrst problemov in težav, pa je v veliki meri odvisna tudi od znanja in izo-braženosti, od celovitega poz-navanja problematike, ki jo re-šujejo. Zato bodo prav idejno-političnemu usposabfjanju v naslednjem obdobju posvetiii precej vet pozornosti.
Akcrjskega povezovanja kot oblike dela znotraj ozd in se-stavljenih organrzacij skorajda ni in komunisti v velikih sredi-nah znotraj ozd sploh ne vedo
eni za drugega. se pravi, ko-munisti ne poznajo probte-rnov, niti ne dela komunistov iz drugih tozdov. Sekretarjem je lo področje delovanja Še ve-dno neznanka, kajli še vedno se postavljajo formalna orga-nizacijska vprašanja, ne pa vsebinski vidik takega povezo-vanja, ki ima svoj namen v do-seganju akcijske in idejne enotnosti članov ZK v konkret-nih vprašanjih in problemih. Gre za dejansko, ne pa samo formalno poenotenje.
Veliko problemov v delova-nju ZK predstavlja tudi kadrov-ska politika. Ne samo širjenje in Čiščenje filanskih vrgt, tem-več gre za to, da v osnovnih sredinah tega področja kom-pleksno naspioh ne obvladajo. Ktjub temu pa je tudi tu napre-dek. saj o teh problemih pred leti še razmišljali niso. danes pa se i njimt ukvarjajo Že sko-raj vse sredine,
Pri razreševanju posamez-nih nalog se pojavlja problem različnega obravnavanja pro-blemov, različnega pristopa različnih osnovnih organizacij ZK. To se najbotj vidi pri oce-njevanju dela individualnega poslovodnega organa in vodil-nih delavcev. Medtem ko ne-kateh še ne vedo, da je tudi ocenjevanje vodilnih delavcev stalna naloga članov ZK. pa če so ti vodilni delavci člani zveze komunistov afr ne. drugi k te-mu pristopajo silno različno.
Ugotovitev je še veiiko. glo-balna ocena dela je v izdelavi in bodo Člani ZK v obfiini z njo tudi seznanjeni. Izdela! jo bo komtte ZK občinske konferen-ce. ki bo konferenci in komtte-ju, pa tudi osnovnt organizaciji ZK, služila kol akcijsko napoti-lo v delu.
STOJAN HRIBAR