Starši, odločite se v prid svojemu otroku. Prijavite ga za dvojezični pouk!
leto XXXIII. — Številka 37	10. septembra 1981 Cena 5.— šil. (7 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Kiagenfurt
1. slikarski teden v Svečah
stran 4
Pliberški jormak
stran 5
SAK pred 2. zmago sezone?
stran 8
V______________________J
Zbornični svetnik Ignac Domej:
»Kmetijska zbornica mora biti v službi kmetov!«
Predsednik zbornice Deutschmann je v svojem maratonskem govoru nanizal vrsto problemov, ki danes tarejo kmeta. Iz njegovega govora pa je bilo tudi razvidno, da on še vedno žaluje za tistimi časi, ko je bila vodilna stranka v deželi njegova stranka.
Očitek, da zastopniki strankarskih kmetijskih organizacij skušajo
V ponedeljek je bila zadnja seja Kmetijske zbornice v sedanji periodi. To pa je bil obenem tudi začetek volilnega boja za kmetij-skozborske volitve, ki bodo 15. novembra t. I. Ponovno bo treba izvoliti 36 kmečkih zastopnikov. Ena frakcija, namreč Allgemeiner Bauernverband ne bo več kandidirala in kot kaže, hoče skoraj vsaka preostala frakcija imeti čim večji delež od tega. Zastopniki ABV-a so za slovo povedali, da po njihovem Kmetijska zbornica ni fisti kraj, kjer bi kmet našel pomoč in zastopstvo in zato se oni poslavljajo od Kmetijske zbornice.
. Po dolgih letih je to najstarej-ljudsko veselico južne Koroške, pliberški sejem, obsevalo sonce in obiskovalcem ni bilo treba hoditi s škornji po sejmišču. Sejem se je pričel s tradi-oionalno povorko. Številna pod-jstja in društva so se predstavi-'a na okrašenih vozovih in pozdravljala številne radovedne Qledalce.
Pri otvoritvi sta spregovorila deželni glavar Leopold Wagner
in mestni svetnik Valentin Vau-ti, ki je pozdravil navzoče v obeh deželnih jezikih. Ko je deželni glavar nabil prvi sod piva, se je pričel živžav na Pliberškem jormaku. Medtem ko so si kmetje ogledali številne razstavljene stroje, mamce nakupovale za otroke sladkarije, mladina se »potepala« po zabavišču, so drugi raje obsedeli v šotorih in si privoščili zlato kapljico. Ponoči so sicer podjet-
niki nehali prodajati svoje proizvode, veselo vzdušje v šotorih pa še vedno ni bilo pri kraju. Pozno v noč so igrali številni ansambli, ko so pa prenehali, so pa zapeli nekoliko »bolj veseli« obiskovalci Pliberškega jormaka. A senca je vendarle padla na veselo vzdušje — smrt domačega slikarja Wernerja Berga, ki je vsako leto iskal na »jormaku« po motivih za svoje slike.
t
Nepričakovano umrl prof. dr. Werner Berg
Na Rutarjevi domačiji pri Šentvidu v Podjuni je minuli ponedeljek nepričakovano umrl znani umetnik prof. dr. Werner Berg. V svojih slikah je upodabljal ljudi in kraje svoje neposredne okolice. Letos maja so mu podelili častni znak za znanost in umetnost. Werner Berg je bil odkrit prijatelj koroških Slovencev in se je zavzemal za njihove pravice. (Obširno poročamo na 3. strani.)
v kmečkem parlamentu zastopati gorski predeli ne smejo trpeti pod na vsak način interese svoje stran- '	:
ke, ni samo iz trte izvit.
Govorniki socialističnih kmetov, bauernbunda in svobodnjaških kmetov so hvalili svojo strankarsko robo in pri tem poslu pozabili na vse lepe besede o skupnosti kmečkih zastopnikov.
Zastopnik Skupnosti južnokoro-ških kmetov, zbornični svetnik Ignac Domej, je nanizal nekaj problemov in apeliral na zbrane kmečke zastopnike, da iščejo dobrobit kmeta preko strank.
Zbornični svetnik Ignac Domej je dejal: »Kmetijska zbornica ni sama sebi namenjena, ampak mora biti v službi kmetov, njenih članov. Naj omenim samo en primer, da zbornica ni v službi kmeta: to je Dobrova.
Tukaj je zbornica odpovedala, čeprav je ravno na tem mestu danes bilo dovolj govora o ekologiji, varstvu in zaščiti narave.
Kmetijska zbornica je za prena-membo dela Dobrove v lahko-industrijsko področje (tam podjetje Kostmann hoče napraviti drobilnico kamenja; NT je o tem poročal), čeprav vsi vemo, kako važen dejavnik za zaščito zdravega okolja je Dobrova in čeprav so se okoliške vasi in kmetje postavili proti postavitvi industrijskega obrata v Dobrovi. Nadalje naj omenim, da so bile izdane velike vsote denarja za ohranitev Dobrove.« Povedal je, da naj zbornica zastavi vse svoje moči za izboljšanje položaja gorskih kmetov.
V zvezi s podporo obmejnemu področju je zahteval, da ti kraji ter
Novo šolsko leto
Prihodnji teden se začne novo šolsko leto. Prvih deset šolskih dni je možno svoje otroke prijaviti k dvojezičnemu pouku. Dobro poznamo gotove kroge in osebe, ki bodo skušali odvračati starše od tega, da bi omogočili svojim otrokom naučiti se še enega jezika. »Saj bo v šoli imel težave, jim hočete življenje napraviti še težje? ...«, bo pelo iz njih rogov. — Žalostno, toda resnično. Zavist se poraja povsod tam, kjer zavistnežu nekaj primanjkuje!
Na Koroškem zelo razširjeni argument, da pač s slovenščino prideš kvečjemu do Ljubljane, nikakor ne drži: vsak, ki zna slovensko, bo tudi lažje segel po drugih slovanskih jezikih. Prosta je dežela in prosti so ljudje le tedaj, če sami sebe spoznavajo kot to, kar so in ne iščejo drugega imena in drugega porekla zase.
Starši, omogočite vašim otrokom čim boljšo izobrazbo, h kateri spada tudi znanje jezikov, predvsem materinega jezika. To ugotavljajo in spoznavajo vsi strokovnjaki, ne glede na jezikovno pripadnost. Ne pustite se zavajati od argumentov »učenjakov«, ki trdijo, da je učenje slovenščine nepotrebno ter, da obremenjuje otroka. Ob prijavi k dvojezičnemu pouku pa se nikakor ne dajte ustrahovati! Če pa bi kdo poskušal odsvetovati od prijave k dvojezičnemu pouku oz. delal težave, potem se obrnite na uredništvo »Našega tednika«. Zagotavljamo vam, da vam bomo pomagali po vseh močeh.
kontmgentacijo mleka. Koroška producira samo 7% vsega avstrijskega mleka in kljub temu kmetje, ki se ubadajo z mlečnim gospodarstvom, hudo nastradajo. Zbornični predsednik je skušal ovreči Domejeve trditve, kar pa mu ni uspelo.
Vsi govorniki so na tej seji omenili pripravljenost posameznih za-
Zbornični svetnik Ignac Domej.
stopnikov za reševanje kmečkih problemov, eden od njih pa je humoristično omenil, da enotnost pokaže že sam zunanji vtis: skoraj vsi, razen Domeja, so prišli na sejo ali v kernt-nerju ali pa v drugi noši ...
Ljudska modrost pravi: »Kolikor jezikov znaš, toliko tudi veijaš.<
Koroški deželni glavar Leopold Wagner je minuli ponedeljek sprejel nad tisoč maturantov, ki so letos zaključili srednjo šolo. Na sprejemu je deželni glavar maturantom čestital ter jim voščil vse najboljše. Na sliki so maturanti Zvezne gimnazije za Slovence v pogovoru z Wagnerjem.
MIHAZABLATNIK, MAKS ZDOVC:
20. del
Kmet v stiski
Na splošno pomeni nabava hladilnih strojev veliko finančno obremenitev. Če si bi nabavil vsak kmet najcenejši stroj, bi to skupno stalo 2 milijardi šilingov, kar je 1A celotne vrednosti mleka na leto.
Industrija za predelavo mleka kaže velik interes za nabavo hladilnih srojev s strani kmetov. To ne brez razloga. Pričakujejo si s tem zbiranje mleka vsak drugi dan (do sedaj vsak dan). Tako bi natrpali kmetom še dodatne stroške. Nadaljnji razlog je, da je potrebno za različne predelave (npr. predelava mleka za sir) po kvaliteti posebej dobro mleko: stroške za te namene naj bi nosil kmet.
Dvomljivi ukrepi in posledice
Ob dvomljivi uredbi za določanje kvalitete mleka se pogoji za kmeta slabšajo:
•	Najprej so centralizirali predelavo mleka (mlekarne) ne da bi upoštevali dolge razdalje, ki so s tem povezane in, ki niso v prid mleku. Pri kovanju teh načrtov ni bilo merodajno rapid-no poslabšanje mleka, temveč so upoštevali samo eficientno delovanje strojnega parka.
•	S tem so ustvarili v zgoščenih centralah nekaj delovnih
mest, ki pa kmetom ne pomagajo.
•	Dolge transportne poti postajajo zaradi pomanjkanja (podražitev) energije vedno neznos-nejše.
•	Mleko je zaradi velikih razdalj (časovnih in krajevnih) izpostavljeno veliki obremenitvi kvalitete (težja predelava zaradi emulzije maščobnih delcev). Švicarski znanstvenik, ki se je dolga leta bavil s tem problemom, je dejal takole:
»Kar se dogaja z maščobo v mleku pri teh transportih, že vemo, kar se pa godi z beljakovino, tega še ne vemo!«
•	Zaradi velike časovne razlike med vožnjo in predelavo, moramo na vse načine skušati ohraniti mleko v najboljšem mogočem stanju. Eden od ukrepov je — hlajenje mleka.
•	Ker je hlajenje za »manjše kmete« (manjše producente), zaradi velikih stroškov manj pomembno, postaja produkcija zanje vsebolj problematična.
•	Vodilni politiki mlekarn se izrekajo za nižje število producentov. Stavlja se vprašanje, v kakšni meri so vodilni agrarni politiki že odpisali manjše life-rante iz mlečne produkcije.
Slovenski študenti na seminarju v Podravijah
Kako bo šlo s Poljsko naprej?
TEDNIKOV KOMENTAR
Trije študentski klubi — dunajski, graški in celovški — so pretekli teden razpravljali v Podravijah pod provokantnim naslovom »Kulturni boj — med seboj« o kulturnem delu med koroškimi Slovenci. Kot je bil že naslov razprav provokanten, je padla med pogovori tudi marsikatera provokantna misel, delno porojena tudi iz nevednosti ter razumljive odmaknjenosti od dogajanja. Kljub vsem hibam pa je treba reči, da so študentje razpravljali z vnemo tistega, ki
Kulturni boj — med seboj?
BORUT SOMMEREGGER
noče samo rušiti, ampak tudi graditi, zato ni nič hudega, če nekateri diskutanti niso bili izbirčni pri izrazih, ko so nakazali razne pomanjkljivosti.
v
Skoda je le, da je padla razprava o kulturi na zaključni fo-rumski debati na nizko raven osebnega obračunavanja.
Tako je potem forumska diskusija zašla v klepet o osebnih težavah nekega koroškega pisatelja, ki se rad vidi v vlogi večno zasledovanega. Vroči razpravi o
»Kjer je več kulture, tam je manj asimilacije«, je menila ob začetku tridnevnega seminarja predsednica dunajskega kluba Olga Vouk. V bivši kmetijski šoli v Podravijah so trije študentski klubi (dunajski, celovški in graški) razpravljali o kul-turnoprosvetnem delu med manjšino. Seminar so zaključili s pogovorom o trenutnih narodnopolitičnih vprašanjih, pri katerem sta sodelovala predsednika osrednjih organizacij dr. Matevž Grilc in dr. Franci Zwitter.
Seminar so v Podravijah začeli s tremi referati. Maja Haderlap je spregovorila o zgodovini kulturnih društev, Olga Vouk naj bi govorila o »Dveh kulturah«. Vouk je predlagala, da bi se kulturne organizacije la, da bi se kulturne organizacije poenotile. Časopisi naj bi objavljali iz mladja. Očitala je Našemu tedniku nekulturnost in politično nezrelost, ker je »Naš tednik odkril Lipuša šele takrat, ko je Handke prevedel njegovega Tjaža v nemščino«. Zanimiv referat je napisal za seminar Franci Serajnik. Lotil se je navideznega protislovja med »tradicionalnimi« oblikami kulturnega dela in »alternativnim« ustvarjanjem. Serajnik je zavrnil to protislovje in zapisal, da mora biti med manjšino prostora za eno in drugo
Te dni je v Gdansku prvi kongres neodvisnega poljskega sindikata Solidarnošč. Nad 900 delegatov iz celotne Poljske skuša najti najboljšo pot za nadaljnji razvoj na Poljskem in tudi sindikata. Solidarnošč je prvi neodvisni sindikat v državah realnega socializma, ki je mimo uradnih sindikatov zajel ogromne množice in ki skuša izboljšati položaj delojemalcev v teh državah.
Poljska je zašla v hudo gospodarsko in notranjepolitično krizo, ker vladajoči krogi niso več bili zmožni najti za vse probleme rešitev. Lani so delavci v gdanski ladjedelnici vzeli vajeti v svoje roke. Neodvisen sindikat Solidarnošč je v teku enega leta združil v svojih vrstah okoli 10 milijonov deloje-
kulturi je manjkalo v dolgih fazah precejšnje mere kulturnosti. Motil se je tudi tisti, ki je menil, da je čas hladne vojne med obema kulturnima organizacijama mimo. Upravičeno so diskutanti iz vrst študentov zavrnili o-čitek zastopnika SPZ, češ da je emigracija botrovala ustanovitvi KKZ. V takih polemičnih motnih vodah je potem seveda zmanjkalo časa za nadaljevanje diskusije, ki se je dopoldan začela precej obetavno. Bivši predsed^. nik dunajskega kluba Franci Serajnik — škoda le, da sam ni bil navzoč — je formuliral zanimive teze o kulturi. Čeprav je Serajnik z vehemenco zagovarjal nove poti za kulturo, ni zapadel v ekstrem in ni zanikal potrebe po obstoječem, temveč je predlagal dvojno pot. K »tradicionalni kulturi« je treba dodati še nove, alternativne oblike kulturnega dela. Tudi s stavkom, da tisti, ki bo vozil le po izvoženi poti, ne bo dosti prispeval k na-
smer kulturnega dela. Vsi trije referenti so poudarili pomembno vlogo tistih, ki so idealistično ustvarjali in še ustvarjajo na kulturnem področju.
Tematiko o različnih panogah so obravnavali v posebnih delovnih krožkih, razpravljali so o odrskem
delu, o javnih občilih, zborih in ansamblih ter o literaturi med manjšino. Kljub tehtnosti diskusijskih prispevkov je bilo zapaziti, da mnogim študentom manjka neposredno informacija o dejanskem stanju, mučno pa je, če nakateri diskutirajo o vsebini iger — veliko je bilo očitkov na račun zastarelih
malcev in je danes v poljski družbi dejavnik, mimo katerega ne moreta ne vlada ne vladajoča stranka.
Karakteristično za kongres je, da delegati niso vezani na nobeno frakcijsko oz. partijsko disciplino in je zato izmenjava mnenj zelo živahna.
Kot protest proti načinu obveščanja v radiu in televiziji pa je treba razumeti dejstvo, da uradni žur-nalisti nimajo dostopa.
Posebno sovjetskim, vzhodnonemškim in češkim časopisom in vladaločim krogom je Solidarnošč trn v peti. Že vseskozi podtikavajo Solidarnošči, da hoče razbiti obstoječi družbeni red, da je nevaren faktor za nadaljnji družbeni razvoj in drugo. Očrniti Solidarnošč in
N
predku kulture, bo Serajnik našel ugoden odmev pri društvih. Kdor načrtno spremlja delo kulturnikov, bo res lahko zabeležil, s skako vnemo in resnobo iščejo društva nove prijeme in nove poti kulturnega dela.
Zapaziti je tudi bilo, da študentje predvsem želijo enotnost kulturnih društev. Za čim boljšo in učinkovito enotnost se je do-sedaj še najbolje obneslo dvojno članstvo. Tako so se društva še najbolje izognila kategorizaciji v to ali ono smer in dosegla konec koncev tudi največ društ-venikov.
V
Zal pa na zaključni debati za Serajnikove predloge in ostale želje, ki so jih študentje formulirali, ni bilo časa. Spet so po-edinci speljali debato v kalne vode. Nekdo je menil, da po tej razpravi želja po enotnosti društev sega daleč v utopijo. Očitno res. Škoda.
___________________________________y
igrskih komadov — niso pa si ogledali nastopov.
Debato o kulturi naj bi zaključila forumska debata, na katero so vabili prireditelji razne zastopnike kulturnih društev ter predstavnike KKZ in SPZ. Na žalost pa je diskusija splavala v smer osebnega obračunavanja, delno je bilo slišati nizkotne očitke, in se je razpravljalo o vsem drugem kot o kulturnem delu. Pri forumski diskusiji so bili navzoči predsednik KKZ Lovro Kašelj, podpredsednik SPZ Tomaž Ogris in zastopniki nekaterih kulturnih društev.
Seminar so zaključili v soboto s programom o trenutnih političnih problemih. Oba predsednika, dr. Grilc in dr. Zwitter sta pozvala študente, da se vključijo čim bolj v delo narodnih organizacij. Posebej so razpravljali o šolskem vprašanju, o operativnem koledarju in o sosvetih.
njeno vodstvo kjer je mogoče, to je očitno deviza.
Povedati pa je treba, da se za to kampanjo skriva dejanski strah pred Solidarnoščjo in njenim vplivom ter posledicami za druge države realnega socializma. Dolgo že govorijo o tako imenovanem »poljskem bacilu«, ki ga je treba izkoreniniti in pred njim obvarovati delavce.
Posebno zahodnonemški časopisi prav radi strašijo s srhljivimi novicami. Tako piše uradni oragan »Neues Deutschland«, da hoče Solidarnošč skočiti socializmu na Poljskem za vrat, sovjetska »Izve-stija« pa očita vodstvu, da hoče prevzeti oblast v državi.
Namesto stvarnega poročanja ih obveščanja samo klevete. Ali narod o Solidarnošči res ne sme zvedeti resnice? Kajti, kako bi sicer mogli opravičiti pošiljanje lastnih državljanov, ki se zavzemajo za neodvisne sindikate, v psihiatrične klinike in še kam drugam.
Zaradi klevetanja je Solidarnošč pozvala vse sindikate v ostalih bratskih in socialističnih državah; naj se podajo na njeno pot. »M' smo avtentično zastopstvo 10 mili' jonov delavcev«, je rečeno v teh1 pozivu.
Delegati so na kongresu podkre-pili zahtevo po svobodi mnenja ih s tem po svobodni uporabi obči1 javnega mnenja, kot radia in telegi' zije. Zahtevajo obširno samoh' pravljanje podjetij. Posebej zahte' vajo v tej zvezi, da morajo deloj®' malci sodelovati pri določanju di' rektorjev podjetij.
Na vzhodnih mejah Poljske s° istočasno veliki manevri držav' članic varšavskega pakta. 100.000 mož, z najmodernejšim strahovitim orožjem, tam vadi voj' skovanje.
Voditelj svobodnega sindikat Solidarnošč, Leh Walesa, je ponov' no potrdil pripravljenost Solid3r' nošči pri skupnem reševanju po|l’ ske situacije in izrazil upanje, ^ bo dialog med vlado in sindikatoh1 šel naprej.
Kajti pripravljenost za dialog si izpričali obe strani, tako vlada Solidarnošč.
TEDNIKOV KOMENTAR
V nedeljo, 6. septembra 1981, je nepričakovano umrl umetnik prof. dr. Werner Berg. Rodil se je 11. aprila 1904 v Elberfeldu v Nemčiji. Po maturi se je preselil na Dunaj, kjer je zaključil svoj študij prava. Leta 1930 si je izbral novo domovino — Koroško. Kmečko življenje na Rutarjevini je postalo Bergova življenjska resničnost. Vzdržal je napore dvojne totalne angažiranosti: kmeta do zemlje in umetnika do umetnosti. Izboril si je svoj kos zemlje in svoje obzorje — oboje čudovito lepo, odprto, mogočno in osamljeno — za ceno tisočletnega poklica, ki ga danes mnogi zapuščajo, ker je pretežak. V veliki mednarodni konkurenci je osvojil pomembna priznanja za izrazno moč in originalnost svoje umetnosti. Posebno blizu je Werner Berg bil nam, koroškim Slovencem. Sam je dejal: »Neredkokrat raz-prem oči ob strmljenju, da je ta arhaično velika oblika in mistična zatopljenost resnična v naših dneh... In moral bi biti slep, če bi ne spoznal, da se umetnik identificira s temi »zadržanimi ljudmi«, s koroškimi Slovenci, ki vsled svoje brez-močnosti srečujejo okolico z nezaupanjem.«
Dve oblikovni sestavini vodita umetniško delo slikarja in grafika Berga: osamitev in kontrast. Osamitev in kontrast sta tudi oblikovni sestavini njegovega značaja, njegovega svetovnega nazora in njegovega življenja. Sta tudi skrivnost njegovega čara.
Z osamitvijo se je začelo, bila je odločilna za izbiro njegovega življenjskega prostora. Leta 1931 se je priselil Porenjec na Rutarjevo posestvo pri Šentvidu v Podjuni. Bil je to čas svetovne gospodarske krize, čas socialnih in političnih nemirov. Kaj Počne mlad človek, ki je zaključil svoj pravni študij z doktoratom in zaključil akademijo umetnosti? Svet mu je odprt. Ali išče stike in se pomeša med sovrstnike? Postavi svoje talen-
naokoli zaključuje malo kraljestvo, zares kraljestvo zase ...« Tako označuje umetnik sam v svojem življenjskem poročilu »Wahlheimat Unterkärnten« situacijo.
Werner Berg velja za slikarja spodnje Koroške. Kar je prav. Njegovi motivi s področja
kmečkega prebivalstva, njegovi človeški liki in njegove živali predstavljajo portret njegove najožje okolice, Podjune in njenega slovenskega dela prebivalstva. Spet in spet najdemo v njegovih slikah in lesorezih ravnine z značilnimi ajdovimi njivami in z motivom Obirja ali njegovega predgorovja v ozadju, odročne enonadstropne kmetije, posamič ali v skupinah. Tudi s svojimi barvami pride ta pokrajina paleti umetnika naproti; so to svetlikaste barve sončnega dneva, odjužnega vremena z njegovimi močnimi kontrasti in ostrimi obrisi, jabolčno zeleno ali rumeno jutranje ali večerno nebo, ledeno nočno nebo z majhno rumeno luno, rožnata, zelena in lilasta barva hišnih sten, modre in vijoličaste sence v snegu. Spet in spet stoji tudi
vsakdanji poti v hlev, k studencu, v trgovino, ženske pri molitvi, s preprostimi rutami, moški z melanholičnimi bradami koroških Slovencev — v gostilni, na kegljišču ali na ledu. Človek v naravi teh slik — navdihne jih šele in jih obrazloži: v mitičnost tu in v idiličnost tam, v anekdo-tičnost in v humorističnost, v ljubeznivo-lokalno in brezčasno-veliko. Posamič moli civilizacija v ta avtonomni svet pojavov, ki se stalno spreminjajo: šele surovo izdelane hiše novega naselja, žetveni in kosilni stroji, potniki v železnici in omnibusu zaznamujejo odnos do mesta in do sveta tehnike.
Poštna urada Galicije in Šentvida v Podjuni moreš doseči peš le v pol- do celournem pohodu. V času, v katerem išče vsak najmanjši trgovec bližino mesta, je svetovnoznani umetnik še vedno brez telefona; v času, v katerem je postal avto simbol premožnosti in osebnega prestiža, se vozi Berg še vedno s kolesom po opravkih v Velikovec in Celovec; in v času končno, v katerem so udobnosti tehnike slehernemu na voljo, izhaja umetnik s petrolejko.
Seveda vemo že dolgo, da se nagiba kmečko življenje, kmečka kultura h koncu. Če nič ne vidim, nič ni tukaj! — Toda Berg vidi — dnevno vidi v svoji najožji okolici, kar ostali nočejo več videti.
»Vstopi v eno nedotaknjenih cerkvic, pojdi ob Vseh svetih na pokopališče v Dobrli vasi ali ob kakem drugem prazniku k Sveti Hemi ali na Uršljo goro, kjer se shaja ljudstvo in nudi vrsto slik, v katerih najdeš v ozadju anekdote in folklore brez težav veliko obliko, brezčasni dogodek in skrivnostni pogled. Spet in spet me prevzame prispodoba človeškega prastraha, slika kmetice, zatopljene v molitev: strma, resna in polna vdanosti. Pogosto se zazrem poln začudenja, da sta ta arhaično velika oblika in bajeslovna zatopljenost resnični: resničnost naših dni in ne nekaj daleč zaklinjenega ali muzealno konzerviranega.«
V svojem zahvalnem govoru ob podelitvi koroške kulturne nagrade je Berg obrazložil vlogo, ki mu jo dodelujeta življenje in umetnost: »Vedno so me povezovale te maloštevilne niti z duhovnim življenjem sveta, tako, me je, hribovca, držalo tudi v svetu. Živeti pa sem moral z ljudstvom, s preprostim ljudstvom, dan za dnem, brez fraz, pri težkem delu.« In to ljudstvo definira kot »nekaj drugega kot to, s čim priložnostno bolj ali manj prijazno občuješ ... nekaj drugega kot objekt znanosti ali številko, ki jo moreš manipulirati. Potem se zna zgoditi« — nadaljuje — »in se je zgodilo, da pride navdih vsega tega v delo, nerazložljivo meni samemu, pogosto polno ugank, kot po osmozi. Tako sem sam bil vedno tisti, ki je prejemal.«
Bergove slike presegajo brez dvoma gol »popis« in »dokumentacijo« te odročne pokrajine in njenega prebivalstva. Morda smo doslej prezrli ali vsaj premalo upoštevali dejstvo, da biva v njegovih slikah še druga resničnost, ki ni regionalno in časovno vezana: prisotnost in
le v luč javnosti? Podvzame izobraževalna in poslovna potovanja? Tudi to? Berg je potoval oelo po Aziji in Norveškem. Potem pa se je umaknil in postal kmet. »Na treh policah ležijo Polja, nekoč oglajena po ledeniku, ledeniške groblje s skopo rušo vmes, katere obdelovanje zahteva veliko težav. In gozd
človek v tej naravi, ne samo kot kompozitoričen del, kot temen kontrast k svetli ploskvi, kot gibanje v statičnem ali kot statično v gibanju, temveč tudi kot nosilec episodnega, kot slika in dopolnitev sveta, ki ga obdaja: obiskovalci cerkve in obiskovalci pokopališča, »furmani« z vpregami, sejmarji, kmetice na
umetniško zastopstvo brezimenske družbene plasti. Živo kot le redkokdaj se odkriva za umetnost žiljenje in usoda majhnih bitij, njih tragika, njih komika in njih poezija. Človek, kot ga vidi Werner Berg, je človek dela in truda, utelešenost kreaturne onemoglosti, skrite lepote in skrivnega dostojanstva. Je to pohabljenec in bolnik, berač in pijanec, slepi organist in vdovec, gluhonemi in nori. Je to pa tudi človek, katerega srečamo v prodirljivem pogledu Christine Lavant, človek izrazne skale, ki sega od bojazljivosti do demonske obsedenosti, od bridkega trpljenja do preroške odmaknjenosti. Globoko krščanski pogled na svet in človeka je, kar govori iz Bergovih slik: vera v vrednost in nedotakljivost življenja v kakršnikoli obliki. Te slike spreminjajo figure in prizorišča nazaj v legen-darnost: Tu je vsaka kmetica spet sveta Marija, tu se vsaka »paštba« spremeni v betlehemski hlev. Tukaj smemo citirati spet umetnika, ki pravi: »V vedno novih slikah poskušam rešiti prispodobo, spet in spet se prizadevam za sliko, ki bi ostala nedotakljiva...«
Duhovni razpon Wernerja Berga, znak ekspresionistične šole, katere otrok je v gotovem pomenu, zajame vse, kar je človeško: priljudnost kot tudi pogum k neprilični zavzetosti, sposobnosti k velikodušnemu prijateljstvu in stalno pripravljenost za pogovor. Deležen je svojega časa, ne čuti se onstran vsega, kar pač —- po besedah Thomasa Manna — spada k celovitosti življenja: »... političnega na primer, pred katerim se ne delam zabito slepega ...« kot je nekoč rekel.
»Nenavadni in z nobeno šablono zajemljivi« so se mu od vsega začetka zdeli koroški Slovenci, v katerih sredini živi in katerih bistvo »še ni videl nikjer upodobljeno ...« — »Bilo bi nespametno kot tudi napačno, jih ponižati kot tudi poceni idealizirati,« je zapisal z nepodkupljivostjo distanciranega poznavalca. »Katoliška religioznost, po-
vezana z iz naročja praveka podedovanim, neumorna pridnost in nezaupanje napram velikim besedam pa tudi napram vsaki preveliki jasnosti označuje ta narod.« Temu narodu je bila namenjena marsikatera pogumna beseda, s katero se mu je postavil javno ob stran v prerekanjih preteklih let, čeprav deli glede polemik bolj mnenje Ernsta Jüngersa, ki pravi: »Z vsako polemično pripombo, katere se odpoveš, se veča moč v isti meri, v kateri bi vsebovala polemika duhovitost.«
Pri vsem tem pa si vzame čas in ima razumevanje za vse družinsko, za družabnost, praznovanje in običaje, za prosto uro pod lipo, za delopust in za dobro glasbo.
O njegovi močni povezanosti z leta 1970 umrlo ženo, dr. Amalijo Berg — bila mu je študijska kolegica na Dunaju —, priča pismo iz leta 1964, pismo, ki prvič poroča o njeni bolezni: »Resničnost teh čudovito lepih poznojesenskih dni se mi hoče prikazati kot onstranstvo. Ne morem povedati, kako je bila žena tukaj duša vsega družinskega in umetniškega bitja.«
Toda tudi to osamitev je moral premagati. »Silno življenje je vedno težko življenje, in iz neizprosnega vzcveti lepota«, je mogel napisati dve leti pozneje. »Gladko ne bo nikoli šlo, gladka je samo fraza.«
(Iz eseja Helmuta Scharfa v knjigi »Avstrija v ogledalu eseja«, prevedel F. K.)
Dobre volje in polni moči so se spustili kolesarji na pot. Znamka kolesa ni bila odločilna, tudi starost ne. Vsak je bil dobrodošel in mnogo jih je prišlo, se pripeljalo.	(foto: Marta Polanšek)
Suha
ROMARSKO POTOVANJE V LURD
od 24. septembra do 2. oktobra 1981
Prijaviti se je treba najzadnje do 1. 9. na naslov:
P. Jakob, župnišče Lipa, 9220 Vrba, ali osebno pri vratarju kapucinskega samostana v Celovcu, Waaggasse 15, ali na Dušnopastirskem uradu, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Cena: vožnja, vsa prenočišča in hrana skupno okrog 4700.— šillin-gov.
Nameravamo obiskati tudi znameniti samostan Montserrat v Španiji.
KULTURNOZGODOVINSKI OGLED IN OBISK GREBINJSKEGA KLOŠTRA TER KRČANJ
v nedeljo, 20. septembra 1981 Zbirališče: ob 14. uri v Grebinjskem kloštru
Vodi: dr. Marijan Zadnikar, umetnostni zgodovinar
Prireditelja: Prosvetno društvo v Velikovcu in Katoliška prosveta
ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE PETRU KRAJNERJU NA ZELENICI Prireditelja: SPD Borovlje in Slovensko planinsko društvo Celovec Zbirališče: ob 10. uri na južni (jugoslovanski) strani ljubeljskega predora v gostišču »Kompas«
Ob 10.30 uri odkritje spominske plošče s kratkim kulturnim sporedom.
Za to priložnost bo vozila sedežnica.
OKTOBER-ARENA OKTOBRSKI TABOR
na Radišah pred kulturnim domom
V soboto, 10. oktobra 1981, ob 14.30 uri
Preteklo nedeljo sta se v Bil-čovsu poročila Geli Ogris-Martič in Gerhard Schellander. NSKS in uredništvo NT mlademu paru iskreno čestitata!
*
Večno zvestobo sta si minulo soboto v Šentvidu v Podjuni obljubila Pepca Raschun in Albin Waldhauser. Zakonskemu paru iskreno čestitamo!
•	V petek, 11. septembra 1981, ob 19.30
Forum za življenjska vprašanja »ŽIVETI IZ POLNOSTI DUHA«
Predavateljica: prof. dr. Monika Nemetschek, Linz
•	V petek, 18. septembra 1981, in v soboto, 19. septembra 1981
IZLET SADJARJEV PO NASADIH V VELENJAH, SAVINJSKI DOLINI, PLETERJAH
(ogled samostana kartuzijancev) in Radovljice
Vodja: dipl. inž. Lombergar Franz in Martin Pandel
• V soboto, 19. septembra 1981 Romarsko potovanje v
MARIJINO CELJE IN NEUBERG Duhovni vodja: žpk. Lovro Kašelj iz Hodiš
za: Hodiše, Škofiče in Logo vas
Globaško
žegnanje
v nedeljo, 13. septembra 1981, pri ŠOSTARJU V GLOBASNICI
Začetek: ob 19. uri
Igra: »PLANINSKI SEKSTET«
Slovensko prosvetno društvo »Kočna« v Svečah prireja te dni 1. slikarski teden. Sodelujejo slikarji iz Slovenije, Furlanije in Koroške.
Prosvetno društvo Kočna je svojo kulturno dejavnost osredotočila v preteklosti predvsem na pevsko, glasbeno in odrsko področje. Kulturno območje Svečanov pa je širše: tako obsega tudi upodabljajočo umetnost. Globlje so se začeli baviti s to vrsto umetnosti, ko se
je v Sveče priselil akademski kipar prof. France Gorše. Nekaj let pa obiskuje Svečane tudi mednarodno priznani umetnik, slikar Stanko Fta-potec. Imeli so priliko, da so opazovali in občudovali na licu mesta dela umetnika-kiparja, kot tudi umetnika-slikarja. Medtem, ko bo prof. Gorše v kratkem razstavljal svoja dela v Gorici in v Trstu, je osredotočena dejavnost Rapotca na razstavo njegovih del, ki bo v spomladi prihodnjega leta v Parizu. Sveče so tako nedvomno ob umetniški dejavnosti prof. Goršeta in Rapotca kulturno še bolj zaživele — veliko so pridobile.
Tako je tudi nastala zamisel za 1. slikarski teden v Svečah. Doslej so bili Svečani le opazovalci in občudovalci umetniškega ustvarjanja Goršeta in Rapotca. S tem slikarskim tednom pa društvo hoče dokazati oz. pokazati, kakšen pomen ima upodabljajoča umetnost tudi za krajevno prosvetno društvo.
Svečani se hočejo v to vrsto umetniške dejavnosti poglobiti z aktivnostmi, ki so bile povezane s pripravami in bodo še povezane z izvedbo 1. slikarskega tedna v Svečah. Za izvedbo tega slikarskega tedna sta se močno angažirala koroški slikar Valentin Oman ter domačin dr. Janko Zerzer. Ker je priprava oz. izvedba takega slikarskega tedna povezana s finančnimi stroški, je Slovensko prosvet-
no društvo zaprosilo za subvencijo pri kulturnem referatu koroške deželne vlade in pri bistriški občini.
Umetniška dela, ki jih bodo ustvarili umetniki ta teden, bodo ob koncu srečanja razstavljena v prostorih nekdanje sveške šole, ki postaja v vedno večji meri središče kulturno-prosvetne dejavnosti.
Slikarski teden bo gotovo močno poživil kulturno dejavnost sve-škega društva. To srečanje pa naj bo pripomoglo tudi k boljšemu medsebojnemu razumevanju med ljudmi različnih narodnosti. Saj sodelujejo pri slikarskem tednu Slo-
venci, Nemci in Italijani. Gre torej tudi za navezovanje tesnejših stikov med ljudmi treh obmejnih dežel, prav tako pa tudi za prijateljsko srečanje med ljudmi slovenske in nemške narodnosti na Koroškem. S 1. slikarskim tednom hoče »Kočna« prispevati svoj del k boljšemu razumevanju naroda-soseda.
Te dni je praznovala gospa Marija Maurel, pd. Pušna Murna, svoj 80. rojstni dan. Rodila se je 7. 9. 1901 pri Lešniku na Kogeljski gori. Poročila se je, še zelo mlada, z Maksom Maurelom in z velikim trudom sta si ustvarila na Puši nov dom. Rodilo se jima je v zelo težkem vojnem času 12 otrok, od katerih sta dva umrla kot dojenčka. Četudi so bili časi za nju zelo bridki, sta vzgojila vse otroke v ljubezni in krščanskem duhu. Skoraj vsi njuni otroci imajo že svoje družine in Pušna Murna je 48-krat babica in 46-krat prababica.
Murna je bila vedno veselega srca in je še danes pripravljena za marsikatero »muho«. Želimo ji še mnogo zdravih in srečnih let. Čestitkam se pridružuje tudi NT!
Šentjakob v Rožu
Ogromna množica žalujočih se je zbrala v sredo, 2. avgusta 1981, pred šentjakobsko mrliško vežico, da bi se poslovili zadnjič od Franca Isopa, Lebna v Gorinčičah, ki je nenadoma umrl v nedeljo, 30. avgusta, v celovški bolnišnici. Če je res, kakor pravi pregovor, da je smrt takšna, kakršno je življenje, potem se je to uresničilo ob življenju in umiranju Lebnovega očeta pa ob njegovem poslednjem slovesu od tega sveta, od svojcev in od znancev. Prišli so iz vseh krajev, kjer prebivajo Slovenci na Koroškem, iz domačega Roža, iz Podjune pa od Žile, med njimi mnogo takih, ki so bili aprila 1942 zaradi zvestobe narodu pregnani s svojih domov.
Pogrebne obrede je opravil ob navzočnosti številnih duhovnikov, med njimi sta bila domači župnik Andrej Karicelj s kaplanom Janezom Tratarjem, rožeški dekan dr. Janko Hornböck, župnik v Pogor-jah in pokojnikov sin Mirko Isop, župnik v Škocijanu. Očetu se je
zahvalil za vso dobroto in ljubezen, za globoko vero v Boga in pravičnost, za ljubezen do materinščine in izročila prednikov.
Lik pokojnega, ki je lani junija obhajal 70-letnico, je izklesal v svojem nagovoru župnik Andrej Karicelj, kateremu je bil Lebnov o-če dolga leta zvest sodelavec in dober svetovalec. Kot geslo govoru je postavil voščilo, ki ga je rajni Leben izrekel, kadar so igrali Mi-klovo Zalo, kot Besednik (»Duša, beži, povodenj pride!«) mladoporočencema Mirku in Zali. S temi besedami je primerjal življenje, delovanje in ravnanje Franca Isopa; tegobe so se vrstile radosti, bridkosti prijetnostim, ker je iz srca ljubil dom očetov, ga je moral z družino vred zapustiti, največje veselje je doživel, ko je sin Mirko zapel leta 1968 novo mašo. Družini je bil skrben oče, poln ljubezni, sosedom dober, narodu zvest, Bogu vdan. Veliko dobrega je tudi storil v službi širšega občestva.
V imenu domačega prosvetnega društva »Rož« se je poslovil ob odprtem grobu Franc Janežič, v imenu narodnih organizacij in zadruge se je poslovil od bivšega občinskega odbornika in predsednika šentjakobske zadruge Miha Antonič, za vse tiste, ki so bili leta 1942 pregnani, je spregovoril dr. Mirt Zwitter, za Narodni svet koroških Slovencev se je poslovil osrednji tajnik Jože Wakounig. V slovo so zapeli šentjakobski in pečniški pevci.
Rajnemu Lebnovemu očetu večni mir in pokoj, žalujoči družini pa iskreno sožalje.
Obirsko
Slovensko prosvetno društvo OBIR je 23. avgusta priredilo kolesarski izlet na Jezerski vrh.
Pri Kovaču na Obirskem se je zbralo nad 30 udeležencev, ki so z vsemi mogočimi bicikli hoteji na Vrh. Pot je ravna kot cesta v Železno Kaplo, strma in dolga, saj 44 km pregoniti res niso mačje solze-Udeleženci, med katerimi je bilo dosti kapelških prosvetarjev, so se res potrudili in vsi prepoteni so se znašli na koncu spet pri Kovaču, kjer jih je čakalo okrepčilo. To, da so nekateri šli samo pozdravi* Krištofa, ni znak, da bi imeli premalo moči, ampak so mu menda samo priporočili v varstvo ta pi^1 kolesarski izlet SPD Obir.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. NarO' ča se na naslov: „Naš tednik“, Cel°' vec, Viktringer Ring 26. 9020 Klaget1' furt. — Telefon uredništva, oglasneg3 oddelka in uprave 72 565. Naš zastop' nik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišč« 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Lastni in izdajatelj: Narodni svet koroških SIC' vencev. — Odgovorni urednik: Boru1 Sommeregger. — Tisk:	Tiskarn«
Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Vi*' tringer Ring 26.
Vpisovanje za slovenski abiturientski tečaj na Trgovski akademiji v Celovcu, Kumpfgasse, bo v sredo, 16. 9. 1981 ob 9. uri.
Najstarejša ljudska veselica južne Koroške, pliberški »jor-mak« je pri kraju. Sejem na travniku, ki je bil od 5. do 7. septembra, po priljubljenosti in
pomembnosti nikakor ne zaostaja za sejmom v Št. Vidu ob Glini. Kjer so včasih prodajali kmetje svoje krave, danes stojijo številni najmodernejši stroji. Edinole krame in stara prodajalka klobas še spominja na kmečki značaj tega sejma. Tudi Werner Berg, ki je vedno hodil s svinčnikom in papirjem po »jor-maku«, bi danes le težko našel znani obraz stare slovenske kmetice z ruto, ki je bil tolikokrat motiv njegovih slik.
*
Pliberški sejem na travniku je tudi z gospodarskega vidika važna prireditev. Že mesec dni Poprej so bila vsa prodajalna mesta na travniku razprodana. Iz cele Koroške in tudi iz drugih avstrijskih zveznih dežel so prišli podjetniki in ponujali številnim obiskovalcem svoje proizvode.
Od šivanke, preko obleke pa vse tja do traktorja so obiskovalci lahko kupili in marsikdo se je odločil za to ali ono stvar.
Med razstavljalci so bili tudi nekateri slovenski rojaki. Naj le omenimo podjetje Lomschek, ki je lahko s svojo razstavo koles, kmečkih in šivalnih strojev do-
bro konkuriralo z ostalimi podjetji.
Pri otvoritvi smo videli tudi
številne deželne politike, ki so se že zdaj prizadevali za glasove pri naslednjih volitvah. Z
nasmejanim obrazom so se priklanjali množici. Deželni glavar Wagner je celo nabil prvi sodček piva, da bi bil čim bolj »volksnah«. Zaradi zadnjega gospodarskega ukrepa jugoslovanske države so razstavljalci pogrešali jugoslovanske kupce. Močna kupna moč Jugoslovanov na pliberškem sejmu je letos izostala. Marsikateri podjetnik se je pritoževal, da v »kaši« ni našel dinarjev, ki so včasih precej napolnili njihove žepe. Tudi slovenski občinski odborniki in zastopniki slovenskih političnih in kulturnih organizacij so si v šotoru SPD Edinost privoščili kozarček vina.
*
Sejem, ki letos po dolgem času ni bil tako blaten kot prejšnja leta, tudi ni imel kakšnega posebnega političnega priokusa kot se je že marsikdaj zgodilo. Če se samo spomnimo na leto 1977, ko je policija seveda sumila slovenskega rojaka in ga ure in ure zasliševala, čeprav je imel ta alibi, če se spomnimo na postavljanje slovenskega napisa v Pliberku, ko je policija v stilu »tafelštirmarjev« podrla napis in pretepala slovenske demonstrante in, če se spomnimo na huda pogajanja slovenskih občinskih odbornikov v Pliberku zaradi dvojezičnih plakatov ozi-
roma vabil na pliberški sejem. Danes so ti plakati samoumevni. Nihče se ne pritožuje, nihče jih ne potrga. Gotovo je tudi to korak k mirnemu sožitju na Koroškem. Sploh moremo reči, da je letošnji jormak potekel zelo mirno. Slovenec je prodajal poleg Nemca in prebivalstvo obeh narodnosti se je pogovarjalo, kot da bi nikoli ne bilo kakšnih razprtij.
Bil je pravi praznik mirnega sožitja. Prebivalstvo se je torej pomirilo, zdaj mora ukrepati vlada in se pobrigati za pravice, ki pristajajo slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem. Da ne bo prišel kdo na idejo in začel hujskati nemško prebivalstvo proti manjšini, ker potem bo ponovno prišlo do takšnih posledic, ki so že nekajkrat zasenčile pliberški jormak.
Podjetje Lomschek je imelo na jormaku veliko razstavišče.
V slovenski »uti« je vladalo odlično vzdušje.
Čudne stvari
vse pre9°vor pravi, da nekoč pride ^ na dan. Po tem, kar sem ugotovil _ avQusta tega leta v Dvoru nad Vrbo, Ozn Se vprašal' kako ie t0 mogoče. krafn!ln° desko na cerkvenem zidu 8ox'f:n0 nar'san zemljevid v velikosti glav Cm' Na niem so 'mena vseh in «n'h romarskih cerkva na Koroškem n še nekaj drugih.
J*rsi6aaa smo navajeni od včerajš-(Östn’ 0d oblast‘Preko KHD-ja in ÖAV rreichischer Alpenverein). Vse te
ustanove in društva že ves čas intenzivno skušajo ponemčiti slovenska krajevna imena. V Dvoru nad Vrbo, ki je nekoč bil popolnoma slovenski, si je nekdo izmislil nekaj posebnega. Ne vem, kaj mu roji po glavi. Na zemljevidu so zapisane sledeče Marijine cerkve in sem jih dobesedno prepisal:
Mt LUSSARI, LUSCHARIBERG, MARIA LUSCHARI, MARIA GAIL, MARIA RAIN, MARIA SAAL, MARIA WÖRTH, MARIA ELEND, MARIA LUGGAU, MARIA ZELL, MARIJA POMAGAJ-BREZJE — MARIA HILF-PIRK. MARIA PIRK je pripisano: Das ist das Altötting von Krain in Slowenien hinter den Karawanken — CAMPOROSSO-Reifnitz.
Zanimivo pri tem pisanju imen je, da se stegujejo v Slovenijo in tam ho-
čejo ponemčevati slovenska krajevna imena. Če pa kdo misli, da stara imena iz avstro-ogrske monarhije še veljajo, potem bi morali napisati tudi slovenska imena kot npr. Gospa Sveta, Podgorje, Žihpolje in druga, ki so na slovenskem ozemlju. Mar s tem hočejo reči, da na Koroškem Slovencev ni več? Ali v Maria Pirk-u živijo Nemci? Višarje so tudi samo z italijanskim in nemškim imenom napisana. Žabnice za pisca tudi ne eksistirajo.
Kdo je zemljevid napravil, ne vem. Visi pa ta zemljevid na vsak način z dovoljenjem misijonarja Cirila Demšar-ia.
Zdaj vemo, kam pes taco moli.
Janez Lesjak, Vrba
Marica Flödl:
Slovenska gimnazija mi je bila drugi dom
Marica Flödl, rojena leta 1955 na Blatu pri Pliberku, kjer tudi danes živi. Ljudsko šolo je obiskovala v Šmihelu pri Pliberku in pri Božjem grobu. Po ljudski šoli je obiskovala glavno šolo v Pliberku in nato pa trgovsko šolo v Celovcu. Ko je bila stara sedemnajst let, se pravi, takoj po zaključku šole, je bila nastavljena kot tajnica na Slovenski gimnaziji. Marica Flödl je delala prva leta še v »stari gimnaziji« v Lerchenfeldstraße. Ob delu je napravila na večerni gimnaziji maturo in danes študira na celovški univerzi zemljepis in nemščino.
NT: Marica, poznamo te kot dolgoletno tajnico Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, kako si našla to službo?
Marica Flödl: Ena mojih prijateljic mi je marca 1972, ko sem bila v zadnjem razredu trgovske šole, povedala, da bo na Slovenski gimnaziji prosto tajniško mesto. Od vsega začetka, že v glavni šoli, se mi je porodila misel, da bi postala zdravniška sestra. Ko pa sem zvedela za to mesto, sem se za to službo takoj navdušila.
NT: Kako ti je delo na gimnaziji ugajalo?
Marica: Ker sem imela zelo dobrega in zelo sposobnega in vrhu tega še požrtvovalnega šefa, sem se kar hitro navadila tajniškega dela. Ravnatelj dr. Zablatnik me je mnogo naučil, kar mi bo vse moje življenje v korist. Posebno sem izpopolnila znanje slovenščine in nemščine.
NT: Kako pa je bilo okolje na gimnaziji, mislim na delovno vzdušje?
Marica: Bilo je zelo domače. Odnosi tako z ravnateljem, z administratorjem, s profesorskim zborom kot tudi z dijaki, starši, kolegico, hišnikom in z vsemi, ki so bili na gimnaziji zaposleni, so bili prisrčni, ja, celo prijateljski. Gimnazija mi je bila drugi dom!
NT: Vsi vemo, da si živela za to slovensko šolo. Zakaj si se potem odločila za študij?
Marica: Jeseni 1975 sem začela obiskovati večerno gimnazijo. Do leta 1977 sem bila na naši gimnaziji edina tajnica. Ker je bilo veliko dela in to še posebno jeseni, ko se je spet začela šola, sem hodila iz ene šole v drugo, brez prostega časa. Po končani gimnaziji sem bila še v službi. Za nadaljnji študij sem se odločila predvsem zaradi tega, ker sem vedela, da je to moja zadnja možnost za študiranje. Odšla sem pa v upanju, da se bom vrnila na šolo kot učiteljica. Odločitev vsekakor ni bila lahka, morda je bila celo ena mojih najtežjih sploh doslej.
NT: Maturo pa si naredila, kot je znano, z odliko. Ker se bi morda še tudi ta ali oni naših ljudi odločil za obisk večerne šole, te prosim, da bi povedala nekaj o njej!
Marica: Glavno je, da zdržiš prvo, oz. prvi dve leti. Ko si to mejo prekoračil, imaš skoraj garancijo, da boš tudi maturiral, ker bi se ti sicer zdelo škoda časa, ki si ga investiral za študij. Polagam vsakemu, ki resno misli, da bi mu matura pomagala v življenju, na srce, da se vpiše na to gimnazijo.
NT: Kje se je treba vpisati na to šolo?
Marica: Vpisati se je treba na »Bundesgymnasium für Berufstätige« v Celovcu, Ferdinand Jergitsch-Straße 21, tel. 86142. Vzdušje je prijetno. Dijaki so večinoma nastavljeni in vejo, zakaj hodijo v šolo, saj to ni lahko, ker imajo nekateri že družine in žrtvujejo ves prosti čas za šolo in učenje.
NT: Kako pa študij v Celovcu?
Marica: Na univerzi si študent in ne tajnica med dijaki, to je povsem nova vloga, v kateri pa sem se hitro znašla, kajti študentov sem bila že navajena. Študij pa mi ugaja in me zelo zanima.
NT: Marica, zahvalim se ti za pogovor in ti želim na tvoji nadaljnji poti še mnogo uspeha in sreče!	j. F.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba našega dobrega in nepozabnega Lebnovega očeta
FRANCA ISOP
Posebna zahvala čč. gg. duhovnikom, domačemu g. župniku za tolažilne besede, vsem govornikom, damačemu cerkvenemu pevskemu zboru ter pevcem iz Loč, Pečnice in Rožeka. Nadalje vsem bivšim izseljencem, faranom iz Škocijana in Dobrle vasi ter slovenskemu oddelku ORF-a v Celovcu.
Prisrčna zahvala tudi vsem, ki so darovali v dobre namene in za sv. maše.
Žena Marija in otroci z družinami
jnaš tednik!
MESTNA OBČINA PLIBERK naznanja žalostno vest, da je njen
častni občan
prof. dr. Werner Berg
nepričakovano umrl.
Njegovo delo naj bi našlo v Werner-Bergovi galeriji mesta Pliberk trajni kraj ohranitve.
Za občinsko zastopstvo
Franz Mikusch
župan
Vida Dobaiz, Lepena 50.—; Jože Oraže, Lepena 40.—; Zdravko Ha-derlap, Lepena 25.—; Helena Brodnik, Koprivna 35.—; Karl Ošina, Koprivna 15.—; Mihi Kuhar, Lepena 5.—; N. N., Lobnik 20.—; Florijan Knez, Lobnik 85.—; Jože Karničar, Železna Kapla 100.—; Johan Kelih, Bajtiše 40.—; Neži Dovjak, Bajtiše 20.—; Kristina Pegrin, Srednji Kot 35.—; Andrej Dovjak, Srednji Kot 45.—; Frančiška Užnik, Srednji Kot 20.—; Marija Dovjak, Srednji Kot 10.—; Mak Angela, Zgornji Kot 20.—; Johan Mak, Zgornji Kot 5.—; Johan Roblek, Zgornji Kot 50.—; Fortunant Olip, Sele 45.—; Ferdinand Pristovnik, Sele 500.—; Agnes Olip, Sele 70.—; Stanko Kelih, Sele 35.—; Marija Kelih, Sele 20.—; Gregor Mak, Sele 20.—; Andrej Dovjak, Borovnica 100.—; Ljudmila Dovjak,
Borovnica 35.—; Florijan Božič, Borovnica 35.—; Johan Roblek, Šajda 55.—; Franc Haschej, Saudi Arabia 100.—; Jože Wakounig, Kotmara vas 100.—; N. N., Dunaj 20.—; N. N., Žihpolje 20.—; Janko Merkač, Celovec 20.—; Andrej Ogris, Miklavčevo 100.—; Janko Miklavčič, Go-rinčiče 20.—; Franc Schuster, Ro-žek 70.—; Ludvik Lesjak, Breg 70.—; Marija Ropač, Dule 20.—; Ana Krauzer, Rožek 20.—; Simon Ressman, Pečnica 30.—; Johan Miki, Pečnica 40.—; Johan Maček, Grablje 20.—; Apolonija Gajšek, Grablje 20.—; Perter Windisch, Šmarjeta 20.—; Ana Wutte, Gluhi les 20.—; Franc Skuk, Sončni kraj 20.—; Marta Wrantschurnik, Dobrava 100.—; Filip Lutnik, Doljna vas 20.—; Lenart Kac, Doljna vas 20.—; N. N., Suha 50.—; Antonija Kulmež,
Kogelska gora 20.—; Engelbert Logar, Gradiče 20.—; Franc Srienc, Podlog 120.—; Marija Hirm, Gornja vas 20.—; Antonija Pernjak, Breg 20.—; dr. Draga Smolle, Bistrica v R. 120.—; Anton Pervinšek, Potok 20.—;' Marija Karlbauer, Šmartin 20.—; Marija Spieler, Šmartin 20.—; Josefa Glugoutz, Podgora 20.—; Franc Klemenjak, Led 70.—; Johan Bauman, Šentpeter 20.—; Ana Tischler, Tinje 20.—; Helena Tischler, Tinje 20.—; Janez Buch, Kiopče 70.—; Valentin Planteu, Velikovec 70.—; Marija Šimenc, Ulmat 20.—; Johana Scharwitzl, Podravlje 20.—; Marija Winkler 20.—; inž. Alojz Sa-monig, Vrba 30.—; Matevž Kaki, Jezerce 20.—; Martin Rekar, Klopce 100.—; N. N., Podjerberk 20.—; Cilka Kernjak, Trebinje 20.—; Marija Schöffman, Šentilj 20.—; Josef Per-dacher, Holbiče 20.—; Preč. g. Martin Hotimitz, Loga vas 20.—; Mihael Mothe, Plešerka 50.—.
Dragi starši, možnost za prijavo za dvojezičen pouk imate prvih 10 šolskih dni po začetku šolskega leta.
Zopet v šolo
Osem tednov je minilo, adijo, lepi čas! Začne se delo spet za nas!
Mili Hrobath
Strokovna _šola za ženske poklice zavoda šolskih sester Šentpeter 25, 9184 Šentjakob v Rožu
OBJAVA
Vodstvo Strokovne šole za ženske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu sporoča vsem interesentkam, da bo
jesenski sprejemni izpit v ponedeljek,
14. septembra 1981, ob 9,30 uri.
Interesentke, ki so sprejemni izpit pozitivno opravile na kakšni tovrstni nemški strokovni šoli, prestopijo lahko v našo šolo brez sprejemnega izpita.
Možen je še tudi vpis v
enoletno gospodinjsko šolo.
Prijave so lahko pismene, osebne in po telefonu štev. 0 42 53/343.
Vodstvo šole
V JOSIP JURČIČ
deseti
brat
10.
„Nič se ne boj, France, pa vesel bodi, plačala bova tvoj dolg, hiša ti ne bo prodana in ljubico boš imel. Jaz vem za zaklad) drevi ob poldesetih v Lez-necu bodi; na križišču posedi, da jaz pridem," poše-peta Martinek mladeniču na uho, udari potem ob mizo in ves spremenjen zavpije: „No, kaj ste obmolknili? Poprej ste godli in klopotali, da so me po eni plati ušesa bolela. Zdaj naj kdo kako obaltno zarobi, da se nam kri razgreje. Le pijte, danes je moj dan, jaz dam zanj, kolikor more kdo piti."
„Martinek, jaz bi rad nekaj vprašal," pravi Matev-žek.
„Le migaj z jezikom, pa se ti bo govorilo. Vse se sme vprašati, samo to je druga reč, ali se če odgovarjati ali se neče," odgovori deseti brat.
„Glej, ljudje pravijo, da ti hudir sam — Bog nas varuj in sveti božji križ! — denar donaša, zato se ti ga nikoli ne zmanjka," pravi Matevžek.
„V kakšni postavi pa dohaja k meni, ali v mačji koži ali s kozlovo brado ali z oslovsko peto? Kaj pravijo?" pravi deseti brat in se tako zasmeje, da je bila Matevžka res misel, za resnico verjeti, kar je vprašal v šali.
„Polsedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag zakopanega — tako so včasi pravili — in ti ga menda najdeš, zato ker si deseti brat.”
„Tako pravijo? Ali ti verjameš ali ne verjameš?" vpraša Martin s smehom.
„Ravno to sem te hotel vprašati, ali smem verjeti ali ne. Dejal sem, če boš potrdil, i nu, potlej bi utegnil drugače misliti. V tiste coprne babe, rojenice, strahove in mrliče, ki nazaj zahajajo, jaz ne verujem, ker jih sam še nisem videl. Hudič mora pa vendar biti, saj je v štiridesetdanskem postu Boga skušal; v tej skušnjavi se pa tudi vidi, da ima denar pod oblastjo, ker obetal je tačas bogatije in lepotije vesoljnega sveta. Zato sva se že z babo oni dan menila — pa, Martinek, če ne boš zameril, da ti naravnost povem?"
„O, nič se me ne boj! Tebe ne ugriznem, ko bi že tudi koga."
„Nu! Z babo sva se menila o tebi in sva ugibala, kje toliko denarja doboš, da tako rad za vino daš, beračem pomagaš in da se čudno vidi . . ."
„Kako je to, da sem sam razcapan in onegäv, jeli?"
„I nu, res, da si čevljev ne privoščiš, čeravno bi lahko take nosil, ki bi bili gori do pregiba."
„Mar do podpazduhe," se zasmeje Martin, „ali Č3' kaj, bom še jaz tebe eno vprašal: ali veš, kaj je deseti brat?"
„To je res, da vem," odgovori Matevžek, „ali ti, Martine, nisi tak ko drugi deseti bratje, o katerih pri' povedujejo stari ljudje. Ko so se moja rajnica mat’ možili, bil je tudi tak na svatovščino prišel kakor ti, ves neumen, pa vsegavedež. Pa nihče ni vedel, kdaj je stopil v hišo; naenkrat je stal tam pri godčevski mizi. Tačas je moji materi prerokoval, koliko in k3' kove otroke bodo dobili, in vse se je zgodilo, kar p°' ve da je bil res deseti brat. Pa ko se je klobas in ple' četa najedel in nekaj v malho nabral, ni ga bilo več videti v tem kraju. In kdor še o kakem desetem bratu ve povedati, vsak pravi: prišel je in šel. . ."
„Kaj sem pa jaz?"
„Je, tega ne pravim, da nisi deseti brat; jaz menim le, da si drugačen, ko so drugi taki, zato kef
od petka, 11. septembra 1981
do četrtka, 17. septembra 1981
PETEK, 11. septembra 1981: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Potovanje po Avstriji — 10.00 Ljudje v Avstriji — 10.30 Kovanci v vodnjaku —
12.05	Možje brez živcev — 12.15 Pusto-'ovščina: Sveta gora — 13.00 Poročila ~~ 15.00 Med dvema ognjema — 16.25 Zemeljski čudeži — 16.55 Tom in Jerry ~~ 17.00 Am, dam, des — 17.30 Pusto-lovščine Toma Sawyerja in Huckleber-ryja Finna — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.25 ORF danes ~~ 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19-30 Čas v sliki — 20.15 Slučaj za dva - 21.35 Šport — 22.20 Nočni študij — 23.20 Poročila.
SOBOTA, 12. septembra: 9.00 Poro-5ila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Sveta dediščina 12.00 Kdo ni zame, je Proti meni — 13.00 Poročila — 15.25 Velika ljubezen nadvojvode Janeza — IZ-OO Šport ABC — 17.30 Tehnika za otroke — 17.55 Za lahko noč — 18.00 P>Va krat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 18.50 Dragi dom — 19.00 Av-strija y sliki — 19.30 Čas v sliki —
19.50	Šport — 20.15 Nekdo bo zmagal
22.05	Vivian reed — 22.45 Šport — °-00 Poročila.
NEDELJA, 13. septembra: 11.00 Ura iška — 12.00 Izobrazba v podjetju — 4.40 Cirano in D’Artagnan — 16.35 ^like v ogledalu — 16.50 Ena, dva ali tr' — 17.35 Jež ali črv — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Sestanek z živaljo in človekom — 19.00 Avstrija v sliki — 1^-25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sllki — 19.50 Šport — 20.15 Na sledo-Butterflye — 21.15 Sinfonietta — 21-45 Šport — 0.00 Poročila.
PONEDELJEK, 14. septembra: 9.00 oročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 r°sim k mizi — 10.00 Talisman — °-20 Glasbeni inštrumenti — 10.30 gospod Smith gre v Washington — 4-35 Zemeljski čudeži — 13.00 Poroči-a ~~ 17.00 Am, dam, des — 17.30 Las-a'e — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Ži-Va|ski svet — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Port ob ponedeljkih — 21.05 Jazbeci °b morski obali — 21.55 Šport — 22.25
poročila.
TOREK, IS. septembra: 9.00 Poročila ~~ 9.05 Am, dam, des — 9.30 Anglešči-a 10.00 Kaj naj postanem — 10.30 Va tjulena — 12.00 Hec nad veseljem ~T 12-05 Harold Lloyd — 12.20 Klub se-morjev — 13.00 Poročila — 17.00 Am, aam, des — 17.25 Oddaja z mišjo — -O5 Za lahko noč — 18.00 Made in Ustria — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v
sliki _ 19.30 Čas v sliki — 20.15 Teleobjektiv — 21.00 Operetni koktejl —
21.50	Ne poslušati, drage gospe — 23.10 Poročila.
SREDA, 16. septembra: 9.00 Poročila
—	9.05 Oddaja z mišjo — 9.35 Francoščina — 10.05 Sigurna šolska pot — 10.20 Tehnika likovne umetnosti — 10.35 Zaklad v canyonu — 11.55 Možje brez živcev — 12.10 Popeye — 12.15 Teleobjektiv — 13.00 Poročila — 17.00 Japonska pahljača — 17.30 Viki — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Smeh po receptu — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Mortadella — 21.45 Poročila.
ČETRTEK, 17. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Neznani sosed
—	10.30 Mortadella — 12.00 Vsak dan ob reki — 12.15 Waltonsi — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Marko — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pogled v lonček — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Rebecca — 21.10 Van Gogh je tukaj risal — 21.55 Šport — 22.45 Poročila.
PETEK, 11. septembra: 17.25 ORF danes — 17.30 Izobrazba v podjetju — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Polži kot rože in cvetje — 21.05 Politika ob petkih — 22.20 Noč tisočerih oči — 23.55 Poročila.
SOBOTA, 12. septembra: 14.55 Šport
—	18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Slučaj za ljudskega odvetnika — 20.15 Cenci in prijateljica znamenitih mož — 22.00 Vprašanja kristjana
—	22.05 700 milj na zahod — 0.10 Poročila.
NEDELJA, 13. septembra:	10.30
Otvoritev ljudskega gledališča — 13.25 Športni popoldan — 17.45 Gledališče se predstavi — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled
—	20.15 Kraj dejanja — 21.45 Koroška mednarodno 1981 — 23.00 Nenavadne zgodbe Roalda Dahla — 23.50 Poročila.
PONEDELJEK, 14. septembra: 18.00 Perspektive — 18.30 Onedin linija —
19.30	Čas v sliki —- 20.15 Dallas —
21.05	Dalje, dalje brez pogona — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Blanche —
23.50	Poročila.
TOREK, 15. septembra: 17.45 Sigurnost v temi — 18.00 Orientacija —
18.30	Onedin linija — 19.30 Čas v sliki —- 20.15 Nekoč — 21.03 Namreč film
—	21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2.
SREDA, 16. septembra: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Onedin linija — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Cafe central —
21.05	Svetovne religije — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Usmrtitev —
23.30	Poročila.
ČETRTEK, 17. septembra: 17.45 Dorasel konzument — 18.00 Potovanje po Avstriji — 18.30 Onedin linija — 19.30 Čas v sliki — 20.15 100 let telefona —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Klub
2.
Petek, 11. septembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Pihalne godbe — Spominjamo se.
Sobota, 12. septembra:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 13. septembra:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 14. septembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz
ljudstva za ljudstvo: O Radišah in Radišanih pripoveduje Hanzej Tol-majer.
Torek, 15. septembra:
09.30—10.00 Land an der Drau — Dežela ob Dravi.
14.10—15.00 Koroški obzornik — Otroci poslušajte! Venček slovenskih pesmi.
Sreda, 16. septembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Za premišljevanje in oddih.
Četrtek, 17. septembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — V gorah je lepo... pol ure z Alpskim kvintetom in Ivanko.
1___________________________________
PETEK, 11. septembra: 17.00 Poročila — 17.05 Rdeča zora — 17.35 Srečanje oktetov — 18.15 Marx in Engels
—	19.00 Ne prezrite — 19.15 Risanka
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Vitez v modrem — 20.55 Štiridesetletniki —
21.35	V znamenju — 21.50 Nočni kino: Iz življenja dopustnikov.
SOBOTA, 12. septembra: 8.00 Poročila — 8.05 Ciciban dober dan — 8.20 Beli delfin — 8.35 Divja leta — 9.05 Pisani svet — 9.40 Kaj so čustva —
10.05	Nasilje v družini: Aycliffe —
11.30	Bolnišnica na koncu mesta —
12.35	Poročila — 15.35 Poročila — 15.40 Nogomet — 17.30 EP v plavanju
—	19.10 Zlata ptica — 19.15 Risanka
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Sobotna TV križanka — 21.30 Modni utrinki —
21.35	Opičje norčije — 23.05 TV kažipot — 23.25 Poročila.
NEDELJA, 13. septembra: 9.20 Poročila — 9.25 Živ žav — 10.25 Šoferja — 11.10 TV kažipot — 11.30 Narodna glasba — 12.00 Kmetijska oddaja —
13.00	Poročila — 13.50 Avtomobilske dirke za veliko nagrado Italije — 16.00 Zlato sedmih svetnikov — 17.25 Umetniško plavanje — 17.55 Športna poročila — 18.10 Vesela jesen 81 — 19.10 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Baza na Donavi — 21.10 Tu, kjer je visoko nebo — 21.35 V znamenju — 22.20 Športni pregled.
PONEDELJEK, 14. septembra: 8.45 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 15.30 TV v šoli — 17.10 Poročila — 17.15 V gosteh pri zboru »SUNCOKRILI« — 17.45 Poljudno-znanstveni film —	18.05
Jedrska revolucija — 18.35 Obzornik
—	18.45 Mladinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Zadnje šolsko leto —
21.05	Kulturne diagonale — 21.45 V znamenju.
TOREK, 15. septembra: 8.55 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 15.30 TV v šoli
—	17.10 Poročila — 17.15 Beli delfin
—	17.30 Ko utihne šolski zvonec —
18.00	Domači ansambli — 18.30 Obzornik — 18.40 Mostovi-Hidak — 18.55 Knjiga — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Skupno — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Studs Lonigan — 22.25 V znamenju.
SREDA, 16. septembra: 9.00 TV v šo-18.15 Okrogli svet — 18.25 Obzornik —
18.40 Mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov v Ženevi — 19.10 Risanka
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja
—	20.00 Vonj poljskega cvetja — 21.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.55 V znamenju.
ČETRTEK, 17. septembra: 8.55 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 15.30 TV v šoli — 17.25 Poročila — 17.30 Divja leta
—	18.00 Nova obzorja — 18.30 Obzornik — 18.40 Pravica do dela — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Mednarodna obzorja — 21.35 625 — 22.15 V znamenju.
PETEK, 11. septembra: 16.25 Umetniško plavanje — 16.55 Slovesna otvoritev SP v rokoborbi — 17.25 EP v plavanju — 19.30 TVD — 19.55 Vaterpolo
—	20.50 Zagrebška panorama — 21.15 Zeleni kabaret — 21.45 V petek ob 22 uri.
SOBOTA, 12. septembra: 17.15 Narodna glasba — 17.45 Glasbeni album
—	18.00 Glasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Vidiki — 20.35 Reportaža z nogometne tekme CZ: Hajduk — 21.10 Vaterpolo — 22.10 SP v rokoborbi.
NEDELJA, 13. septembra: 16.00 Nedeljsko popoldne — 17.30 Tujec, ki mi je podoben — 19.00 Risanke — 19.30 TVD — 20.00 Portreti opernih hiš — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.25 7 + 7.
PONEDELJEK, 14. septembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Obnašanje v prometu — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Tele-sport — 19.30 TVD — 20.00 Znanost
—	20.50 Zagrebška panorama — 21.15 Skag.
TOREK, 15. septembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Palčki nimajo pojma — 18.15 Življenje knjige — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 20.55 Portreti — 21.25 Zagrebška panorama — 21.50 Novo mesto za afrodilo.
SREDA, 16. septembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Dom in otroštvo — 18.15 Naša obramba — 18.45 Zabavna medigra — 19.30 TVD — 19.45 Nogomet Napoli : Rad-nički — 21.30 Športna sreda — TVD.
ČETRTEK, 17. septembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Babičin vnuk — 18.15 Znanost — 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč — 19.30 TVD — 20.00 Glasba ob osmih
—	21.00 24 ur — 21.05 Boks: Sugar Ray Leonard : Thomas Hearns.
lrnaš denar, ki ti ga sam vrag bruha iz sebe ali vedi Bog kje ga dobivaš."
..Nič naj te to ne skrbi," odgovori Martinek nekaj |^snobneje. „Če misliš, da sem koga okradel, skaži v ^ sem koga oplahtal, naj me toži; če je pa po-en denar, pa tiho bodi. Glej, cesarska podoba je ja,n Vrezana na tej petici ko na tvoji; zato pij, hudir-,a-K° bi tudi za vragov denar pil, kaj zato; vino je °2ji dar iz Obrščakovega soda."
°da Matevžkovega soseda, kateremu je pijača na-je a stala- stresnilo je nekaj čudno po vseh udih, ko nesel kupo na usta, kajti verjel je na žive in ve, da je to vino res s podzemskim škratovim de-loariem plačano. Ker je mislil, da bi utegnilo v že-oh CU °stati ali kake gliste v njem zaroditi, zlil je po j aoku in naprsniku pol kupe in le drugo četrt je zat ^atevž£k pa ga je bil že nekaj v glavo dobil; se ni samo čisto nobene vinske vraževine bal,
temveč
je celo hotel pogovor z desetim bratom do-
gnati 1	• ■- ~
Ho ^	dolgo si je že obetal, da mora neke čud-
. j m nenavadnosti iz samih Martinkovih ust raz-Jasnjene slišati.
in"d * ^artinek, ker vidim, da sva danes pri poliču a nič ne zameriš, vprašal te bom še eno. Ali sta tim V i Va 2 gosP0dom na Polesku, tistim tihim, zapr-„ kovčkom, prijatelja? Pravijo, da je on tudi vra-su Zapisan ___"
Nlatevžek ni mogel dalje govoriti, ker ga je stari
dedček Krjavelj vedno pod mizo z nogo becal in silno z očmi migal, da naj molči o tej reči. In res se je Martinkovo lice čisto spremenilo, ko je slišal gospoda s Poleska omenjati. Položil je dve petici na mizo, vtaknil pipo v usta, vrgel prevezane čevlje čez ramo in počasi šel ven.
„Ali niste mogli molčati!" jezi se Krjavelj. „Kaj je bilo treba blebevsati o Piškavu, morski strah te po-strašil? Kdo bo za vino dal? Nalašč sem prišel les-kaj, da bi ga enkrat pil čez dolgo ko večni kraj, pa mi ga odženete. Bog se vas usmili! Že toliko dni je med nami, pa ne veste, da se ne sme ž njim govoriti, kar človeku v glavo pade."
PETO POGLAVJE
Krjavelj, mož, ki je poslednje besede govoril, zdi se nam tako imeniten, da ga natančneje narišemo in zato ž njim celo nov odstavek začnemo. Zakaj današnji Obrščanje, ki so bili tačas otroci, ko se je naša povest godila, trdijo, da niso razen desetega brata Martina Spaka nikogar za večje čudo imeli ko Krjavlja.
Bil je to mož čez šestdeset let star, srednje velikosti, pa precej životen. Lica je bil zabuhlega, čela nazaj visečega in nekaj čudnega, pol škilavega pogleda. Oblečen je bil pozimi v suknjo, ki je bila bog ve kdaj vojaška in iz plavega sukna, kateri se pa zdaj iz
množice pomečkov, zaplat in lukenj, z vlaknom in nitmi zapletenih, že ni poznalo, katera barva in zaplata je bila prvotna in katera je šele potlej pridejana. Hlače prtnenice so segale samo do kolena, kjer je Krjavelj za malo ped bose kože kazal, ker so bile golenice njegovih čevljev že tolikokrat udelane, da niso več segle do kolena in do stremen. Na glavi je imel klobuk s širokimi kraji, kakor ga sem ter tja današnji čas samo še včasi v starini ali na glavi častljivega slovenskega deda vidimo, ki se ne da zapeljati neumnim nošam mlajšega sveta. Pa da bi Krjavelj pokazal, da je svoje dni cesarja služil, torej kaj sveta skusil, imel je krajevec nad levim ušesom gor zavihan in na oglavje pripet kakor nekdanji brambovci v francoski vojski.
Pravijo, da je lepše, če se človek nevednega kaže, kakor če laže. Zato bom tudi jaz naravnost povedal, da ima pričujoča povest med drugimi slabostmi ravno na tem mestu znamenito prazno lino, katere nikakor ni bilo mogoče zadelati in zamašiti. Ni namreč znano, kje se je naš dedek Krjavelj — rodil, ni znano, kje je pastirčeval in fantoval, kje in kaj so bili njegovi roditelji. Vem sicer, da bi bil mogel, ko bi bil bolj prepričan svetosti pisateljevega poklica, v krstne farne bukve iti gledat in to prazno mesto napolniti, tem bolj, ker je v istini rojstvo prvi pogoj, tedaj največji faktor vsakega velikoumnega dejanja v človeškem življenju.	(Dalje)
TT=
naš tednik]
Romanje v Rim — nekai utrinkov
Katoliški dom prosvete v Tinjah nas je povabil v zadnjem tednu meseca avgusta na izobraževalno potovanje v Riso — Rim — Firence, in odzvali smo se povabilu. Vodja potovanja je bil dr. Andrej Kajžnik, ki je študiral v Rimu in zato pozna Rim in Italijo »kakor svoje žepe«. V skopih besedah nam je povedal povsod, kjer smo pač ravno bili, najvažnejše in najzanimivejše. Tako smo spoznali v Padovi cerkev sv. Antona, v Risi smo videli romansko cerkev, bapti-sterij in znameniti poševni stolp, kjer je delal veliki fizik Galilei svoje poskuse s prostim padom.
V mestu Tarquinia smo si ogledali 2600 let stare grobnice Etruščanov z dobro ohranjenimi barvnimi stenskimi slikami iz življenja in mitologije Etruskov. Slike nam kažejo, da je bil to
vesel narod, ki je znal življenje uživati. — V nedeljo, dne 23. avgusta, smo proti večeru dospeli v Rim. Stanovali smo v Sloveni-ku, kjer so nam kuhale slovenske sestre in nas razvajale. Sienčnikov avtobus z zelo spretnim šoferjem Florijem Korde-žem nas je vozil vsak dan v mesto in po mestu. Nimam namena popisati vse izredno zanimivo potovanje do vseh podrobnosti. Pobral bom le najzanimivejše in najlepše točke iz tega izobraževalnega potovanja.
Lepota in grandioznost Petrove cerkve nas je prevzela prvi dan v Rimu. Panorama Rima dol iz kupole je nekaj tako enkratnega, da se ne da povedati z besedami. — Vsak Slovenec si mora ogledati v Rimu staro znamenito cerkev sv. Klementa, kjer se nahaja v kripti grob sv. Cirila. Na steni pa vidimo naj-
starejšo upodobitev sv. Cirila in Metoda, apostolov Slovanov in Evrope. Pod kripto pa je še antični Mitrov tempelj. Sončnega boga Mitra so častili posebno rimski vojaki in so mu klali bike in pili toplo kri in se tako navduševali za boj. Vse to pa se je godilo ob sončnem vzhodu, ko so prvi žarki sončnega boga pri-sijali skozi line v stropu. — V sredo, 26. avgusta, pa je bila v Castel Gandolfu druga javna avdienca pri papežu po groznem atentatu in zdravljenju. Točno ob 12. uri je stopil sv. oče na balkon in prve besede so bile: Laudetur Jesus Christus! (Hvaljen Jezus!) Nato so pa pozdravili navzoči Poljaki papeža s »Hvaljen Jezus!« In on je odgovoril: »Na veke vekov. Amen.« To pa že prevzame človeka, ko slišiš Kristusovega namestnika v Rimu govoriti slovansko (poljsko)! Po angelovem čaščenju je imel sv. oče daljši nagovor v poljščini. Poljska mladinska skupina ja zapela nekaj pesmi in papež je pel — po stari navadi — zraven. Meni pa se je zdelo, da so mu pritekle tudi solze. Italijanska policija ima
pa sv. očeta zelo zastraženega. Upajmo, da bo to kaj pomagalo!
Ko smo šli skozi vatikanske muzeje, smo videli v sobah za moderno (abstraktno) umetnost tudi sliko našega slovenskega umetnika-slikarja Stanislava Ra-potca, ki živi že dalje časa v Avstraliji in ki zahaja zadnja leta čez poletje k nam v Sveče. Izmed 40 predloženih avstralskih slik je izbrala posebna komisija le 3 slike in med temi je bila ena Rapotčeva! Koliko mi je znano, je doletela g. Rapotca kot edinega Slovenca ta sreča, da visi njegova slika v vatikanskem muzeju. Zdaj, ko to vemo, bomo Svečani še bolj ponosni nanj!
Prav globoko doživetje pa je bil obisk prvega in najvažnejšega evropskega samostana Mon-tecassino, ki ga je ustanovil leta 529 sv. Benedikt sam. Leži kakih 120 km južno od Rima, (na sredi poti med Rimom in Neaplom). Leta 1944 so ga bombardirali Amerikanci in ga popolnoma porušili, ker so imeli v samostanu Nemci svojo
glavno postojanko. Amerikanci so se že tedaj obvezali, da bodo dali samostan in baziliko pozidati tako, kakršna je bila prej. In to se je res zgodilo. Monte-cassino stoji na hribu v svojem najlepšem sijaju. Ko vstopiš v baziliko, ostrmiš. Toliko lepote in krasote človek ne pričakuje. Vsi podi in stene v belem marmorju z barvnimi marmornatimi intarzijami, stropi pozlačeni, okna iz dragocenega alabastra. Če posije sonce skozi alabastr-na okna, je to za človeško oko najbolj prijetna svetloba. Na novo zgrajeno baziliko je posvetil leta 1964 papež Pavel VI. Nad impozantnimi samostanskimi vrati pa beremo z velikimi črkami napisano pomembno besedo: PAX! (MIR!)
Ko smo imeli v nedeljo, 23. avgusta, zvečer v Sloveniku sveto mašo, nas je opozoril dr. Kajžnik na pomen našega izobraževalnega potovanja:	izo-
brazba pomeni iskati in skušati najti svoj obraz. In gotovo je marsikateri romar iskal in našel svojo »sredino« na tem potovanju.
fe
SAK specialist za neodločene rezultate:
In spet je splavala točka...
Slovenski atletski klub je doslej odigral šest prvenstvenih tekem; trenutno zaseda 6. mesto na lestvici. Bilanca: ena zmaga, en poraz in štirje neodločeni razultati. Zadnja tekma, ki se je končala 0:0, je bila minulo nedeljo v Sinči vasi. Po 90 minutah sta se moštvi ločili z rezultatom 0:0. Domačini so bili veseli, da so »odnesli« točko, za SAK pa to nikakor ni bil zadovoljiv izid. Od dosedaj 12 možnih točk jih je Slovenski atletski klub izkupičil le 6. Vsekakor proti pričakovanju gledalcev, igralcev in še marsikaterega drugega. Obema moštvoma, ki so ju pred prvenstvom »proglasili« za favorita koroške vzhodne podlige, doslej ne gre ravno rožnato. Dobrla vas vozi še znatno slabše. Doslej so zbrali le tri točke.
Slovenski atletski klub je v Sinči vasi moral nastopiti brez Drnovška, ki se je poškodoval med zadnjo tekmo proti Žrelcu. Spet je moral SAK nastopiti v spremenjeni postavi. Zadnjega igralca — libera — je tokrat igral trener Marjan Babšek, ki je
v nedeljo, 13. 9. 1981 ob 9. uri SAK — Žrelec šolarji ob 10.15 SAK — Žrelec mlad. ob 14.15 SAK 23 — Šmihel 23
ob 16. uri SAK I — Šmihel I
svoje delo opravil zelo dobro. Obramba, ki jo je »dirigiral«, je igrala zelo zanesljivo in odločno, skorajda brez napak. SAK je tudi tokrat imel terensko premoč, domače moštvo je prišlo le redkokdaj pred vrata Ahlina, ki je v 90 minutah moral ubraniti le eno lepo priložnost domačinov, pa še to iz prostega strela. Igra je bila trda, ostra, nikoli nešportna. Naj lepšo priložnost za SAK je imel Luschnig.
Napadal je le SAK, toda v zaključku akcije so bili napadalci spet neodločni in brez potrebne sreče. Tako se je tekma končala brez zadetka, spet je SAK-u odplavala točka ...
Naslednji SAK-ov nasprotnik je moštvo iz Šmihela, ki je v tem kolu pozitivno presenetilo. Šmihelčani so premagali enajsterico iz Kotmare vasi s 5:1. Slovenskemu atletskemu klubu je v naslednji tekmi na vsak način potrebna zmaga, sicer bo moštvo izgubilo sled za vodečim klubom iz Brež.
Postava: Ahlin, Perč, Kreutz, Babšek, Woschitz, Zablatnik, Fera, Luschnig, Velik, Polanšek (Gregorič), Hobel.
Slovenski atletski klub je v Sinči vasi dosegel le točko. (Sinča vas — SAK 0:0)
Šmihelčani presenetili
Minulo soboto so Šmihelčani pokazali, kaj znajo. Na domačem igrišču so pramagali enajsterico iz Kotmare vasi s 5:1. To je bila hkrati tudi prva zmaga v podligi. Vsekakor gostje iz Kotmare vasi niso pričakovali takih odločnih šmihelskih nogo-
metašev. Domačini so kar od začetka prevzeli pobudo, Kot-mirčani pa so ta dan bili popolnoma v zadregi. V vseh 90 minutah so streljali le dvakraU na vrata šmihelskega vratarja. Že v 15. minuti je Mijatovič, ki je bil hkrati tudi najboljši igralec, s
krasnim strelom premagal nasprotnikovega vratarja. Po tem golu so Kotmirčani popolnoma propadli. V naslednjih dvjasetih minutah so domačini premagali nasprotnikovega vratarja še trikrat. Za gole sta poskrbela še Naveršnik (2) in Hober. Po 45 minutah je bila senzacija dokončna. Šmihel, ki je doslej dosegel le en neodločen rezultat, vse ostale tekme pa izgubil, je vodil proti moštvu iz Kotmare vasi s 4:0.
Ko sta moštvi zamenjali strani, so imeli spet Šmihelčani terensko premoč, toda za akcijami domačinov ni bilo več tiste-
ga pritiska kot v prvem polčasu. Seveda je razumljivo, da domačini niso igrali več s polno paro, saj so vodili s 4:0. Tekma je postala nekoliko dolgočasna. V 75. minuti je sodnik prisodil Kotmirčanom enajstmetrovko, toda žoga se je od prečke odbila in se spet »vrnila« v igrišče. Tik pred koncem so gostje rezultat olepšali na 4:1, toda že v protinapadu je ponovno Hober premagal kotmirškega vratarja in s tem povišal na 5:1.
Postava: Verhnjak, Kadisch, Šuler, G. Blažej, Motschnig, Tscharf, Mijatovič, St. Blažej, Naveršnik, Hober, Lopinsky.
Poraz za Selane
Selška enajsterica je minulo nedeljo odigrala prvenstveno tekmo proti enajsterici iz Šent-petra na Vašinjah na tamkajšnjem igrišču. Selani, ki so na domačem igrišču zadnjo nedeljo premagali moštvo iz Rei-chenfelsa, so tudi tokrat pričakovali dober rezultat — doseči vsaj eno točko. Potek igre pa je zlasti v prvem polčasu kazal, da bosta za Selane mogoči celo dve točki, saj je domače moštvo napadalo zelo »klavrno« in brez pravega pritiska. Dočim so Selani imeli zlasti v prvi polovici srečanja nekaj lepih priložnosti za zadetek, toda napadalci izpod Košute so izpuščali najlepše priložnosti. Vse to se jim je kasneje maščevalo. Selško obrambo je zelo dobro vodil Stanko Olip, ki je svoje delo opravil odlično, tudi ostali obrambni igralci so odigrali zadovoljivo tekmo. »Motorja« pa sta bila spet enkrat Nanti Olip in Zdravko Oraže, toda tudi njima ni uspelo pramagati nasprotnikovega vratarja. Prvi polčas se je torej končal brez zadetka, moštvi sta z rezultatom 0:0 zamenjali strani. Po polčasu pa je slika bila popolnoma drugačna. Selani so nekoliko popustili, domačini so prevzeli »krmilo«, imeli so nekaj lepih priložnosti, toda sprva je selski obrambi še uspelo ubraniti oz. uničiti napade domačinov. Toda kmalu je moštvo iz Šentpetra zatreslo mrežo selskega vratar-
ja. Obramba se pri tej akciji ni »vedla« ravno dobro. Po zadetku pa so domačini spet popustili, spet je igrala selska enajsterica, toda vsi trudi so bili zaman. Enajsterici izpod Košute ni uspelo zadeti nasprotnikovega gola, tekma se je končala 1:0 za gostitelja.
DSG Sele zasedajo po petih tekmah 5. mesto na lestvici. Vsekakor je »kruh« v podjunski skupni bolj trd, kot so si ga nekateri predstavljali.
Postava: Jazbinšek, Pristovnik (N. Dovjak), Čertov, A. Dov-jak, St. Olip, P. Olip, Oraže, N. Olip, F. Dovjak, Travnik, Hribernik.
\ *
H na domačem igrišču 1
r V nedeljo, 13. 9. 1981:	^
DSG Sele 23 — Eitweg 23 ob 14.30
DSG Sele I — Eitweg I ob 16.30