Stev. 274 Nftrin pMaa t jflttriii (lati arah «U nad
V Trstu, ¥ petak 2« dacambra 1921
Posamezna Številka 20 slotink Letnik XLVI
Izhaja — Izvzema ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška A&iš&ega Stev. 20, L naistropje. — Dopisi naj se pobijajo ured« ništvu. — Ncfranktrana pisir.a se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina — Lastnik tlakama EdU;osf. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—» pol lel* L 32.— in ceo leto L 60.—. — Tclrfo« uredniSva in uprave štev. 11-57.
EDINOST
Posamezne številke v Trsta in okolici pa 30 statlnk. — Oglasi se računajo v ii rok osi i ene kolone (72 mit). — Oglasi	in oartaikav mit a:> Uiiat
osmrtnice, zalivale, poslatihe In vjJ>i!s pa L 1.—, o^liii dcia.nij z*v»Jov| mm po L 2. — Mali oglasi pa 2> stat. bes sli, aajnaij pa L 2. — naročnica In reklamacije se nalili iia izkliu5a> narav* Ciitvjiti. v Trstu, ilici Frančiška Asiškega štev. 20, L naasu^pjc. — Teietoa nrsJniStva iti uprave I to.
VRATA V BODOČNOST
Vesti, ki nam ravnokar dohajajo iz Jugoslavije, poročajo, da se onstran meje praznuje največji dan Srbov, Hrvatov in Slovencev resno in trezno, toda v znamenju največje svečanosti. Zgodovinski spomin na zedinjenje vseh treh bratov v enotno državo, misel na osvoboditev iz stoletja trajajočega trpljenja in suženjstva stoji visfcko nad vsemi strankarskimi boji in vsakdanjimi spori. Ta največji dogodek v poveš tnici Jugoslovanov stopa ta dan v /vsej svoji ogromnosti in vsem svojem sijaju pred oči vsega naroda in zatemnjuje za hip vsa še tako ostra in trpka nasprotja v državi. Osvobojenje in zedinjenje je odprlo Srbom, Hrvatom in Slovencem vrata v veliko bodočnost. Od tu naprej gre pot jugoslovanstva navzgor in nije več sile na svetu, ki bi mogla zadržati mladi, moči in zdravja trepetajoči narod v razmahu njegovih sposobnosti. Ujedinjenje je razve-zalo vse skrite in speče sile Jugoslove-nov in že so začele žuboreti v svet in pre-obrazovati vse življenje nove državo.
Naši bratje večkrat skromno in s skepso govore o uspehih, ki so jih dosegli v treh letih svojega državnega življenja. Jugoslovanski tisk je često zmeren v hvali obstoječih razmer. Mi pa, ki gledamo iz daljave tn so nam tuji strankarski vidiki, smo v stanu gledati dogodke v večjih obrisih in zasledujemo javno življenje onstran meje le v njegovih bistvenih potezah. Zato se nam prikazujejo skozi vso strankarsko feivahnost, skozi vse valovanje javnih bojev razvojne črte, ki vodijo odločno in neprekinjeno naprej v močno državno prihodnost. Utrjevanje in neprestano širjenje življenjskih temeljev nove države nas navdaja z velikim zadoščenjem. Malo je dežel, ki bi bile v kratki dobi treh let podale take dokaze življenjske moči. Če pomislimo, da je bila mlada država ob svojem postanku v brezdnu vojne razruvano-sii, da so bile cele pokrajine sama pustinja, da je jugoslovanski narod prelil skoro polovico svoje srčne krvi v boju za svoje osvobojenje, poćem črpamo iz dogodkov, ki so se zvršili v treh letih onkraj meje, ponosno spoznanje, da je žilavost Srbov, Hrvatov in Slovencev nezlomljiva. V de-
želi brez pravih želcznic, brez cestž, brez tehničnega orodja, brez zadostnega števila uradnikov, brez preteklosti, brez izkustva se je izvršilo konsolidacijskega dela toliko, da bi ga ne mogel izvršiti več noben drugi narod. Samo primerjanje prvega leta državnega obstanka z današnjim stanjem more človeku dati pravo, sliko storjenega dela. Državna uprava je skoro v ravnotežju, promet je urejen, javna varnost je zaščitena, zakoni so izvršujejo, davki se redno plačujejo, državna avtoriteta je močna in vse stranke in struje dežele jo upoštevajo. Državna oblast izvršuje svoje naloge, kakor jih v povojnem č^su morejo vršiti sauno stare države s politično preteklostjo.
Kar je najbolj presenetljivo za opazovalca iz daljave, je gospodarski razvoj, ki ga je premerila mlada država v tej skromni dobi. Listi, ki jih prejemamo iz Jugoslavije, poročajo skoro v vsaki številki že tri leta brez prestanka o ustanavljanju novih tovarn in najmnogoličnejših gospodarskih organizacij. Zidajo se nove ceste in nove železnice, gradi se trgovsko bro-dovje. V času industrijske krize, ki divja skoro po celem sveto, opazujemo v novi državi najživahnejse gospodarsko obnavljanje, vsestransko izrabljanje prirodnih zakladov. Veliko in izjemno je pač naravno bogastvo, s katerim je oblagodarjena mlada država. Ljubljanski velesejem je bil najzgovornejše spričevalo gospodarskega razvoja, ki ga je pretekla dežela po osvoboditvi.
Nočemo govoriti o velikih uspehih na kulturnem in prometnem polju. Nove univerze, trgovska visoka šola, tehnika, gledišča govore razločno, da je kulturno življenje Jugoslavije v polnem razmahu. Kar je tvorilo le smele želje in drzne zahteve prejšnjih pokolenj, se je v dobi prvih dveh let uresničilo in se zdi danes samo po sebi umevno. Nove pridobitve se zde naravne, da se nihče več ne zaveda, kako so se Jugosloveni zanje stoletja zaman borili.
Ob pogledu na zmerjeno pot mislimo, da je Jugoslavija na letošnji praznik ujedinje nja lahko zadovoljna in ponosna.
Jugoslavija
PROSLAVA DRŽAVNEGA PRAZNIKA SJEDINJENJA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV
LJUBLJANA. 1. Danes se praznuje sirom kraljestva Srbov, Hrvatov m Slovencev prvi in edini državni prazmk, dan uedinjenja treh plemen v en sam narod. Zgodovina Jugoslovenov ne pozna nobenega tako pomembnega in sijajnega dneva, kakor je 1. december 1918., ko so se po sto in stoletja trajajočem trpljenju in rob-stvu uediriili prostovoljno vsi trije bratje v lastni, enotni in svobodni državi. Svojemu pomenu primerno se današnji dan tudi sijajno praznuje. Vsepovsod se darujejo svečane zahvalne maše. Trgovine so zaprte, vsi obrati počivajo, šole praznujejo, šolska mladina je pritegnjena k praznovanju. Ljubljana ima praznično lice, ni je skoraj hiše, raz katero bi ne plapolala narodna in državna zastava. Zvečer se bo vršila v veliki dvorani hotela «Union-> slavnostna prireditev Udruženja jugoslovenskih novinarjev. Praznovanje in veličastno razpoloženje pričata, da se narod zaveda, kaj mu je prineslo uedinjenje, in dokazujeta njegovo zrelost.
Subvencija parobrodarskih družbam ▼ Jugoslaviji
BELGRAD, 1. Zakonodajni odbor je odobril subvencijo jugoslovenskim parobrodarskim družbam na Jadranskem morju. Finančni minister je pooblaščen, da izplača parobrodarskim družbam subvencijo v znesku 10 miljonov dinarjev.
Železniška zveza Monakovo - Ljubljana-Belgrad
LJUBLJANA, 1. Iz Berna poročajo: Mednarodna železniška konferenca je razpravljala o železniški zvezi Nemčijo z Jugoslavijo. Nameravajo uvesti posebne direktne vozove, priklopljene k brzovlaku Monakovo - Trst. Na ta način bi se dosegla direktna zveza Monakovo - Trst-I.jubljana - Zagreb - Belgrad.
Miriditi proti tiranski vladi
DELGRAD, 30. Predsednik miriditske republike Marko Gjoni je poslal svojemu ministru za vere profesorju Ašiku nastopno pismo z naročilom, naj v zmislu pisma napravi korake. Pismo se glasi: Prizren, 25. novembra. V času, ko se nahaja entent-na komisija, katero so zahtevali v Ženevi miriditski delegati, v Tirani, da da popolno svobodu narodu, manifestiramo svoje želje in zahteve. Tiranska vlada dela z vsemi močmi na to, da bi iztrebila krščanstvo na severu in da bi pokazala vsemu svetu, 'da Miriditov ni. Prosim vas« da napravite korake pri papežu, pri poslaniški konferenci in pri zastopnikih vlade v Belgradu in da sprožite v časopisju vprašanje, ali se nahaja mari ententna komisija zato v Tirani, da zahteva od nje muslimanska vlada pravico, da sme zatirati krščanski narod. Ali je znano poslaniški konferenci in £vezi narodov, da turška vlada v Tirani stremi po tem, da bi se iztrebil krščanski nirod v Albaniji? V tem težkem položaju .' .h iramo v imenu svojega naroda z vsem
zaupanjem posebno na papeža in zahteva mo njegovega varstva pred brezprimerno nepravičnostjo, ki jo vedno kaže napram nam tiranska vlada.
Jugoslovanski pesniški -večer v Frankfurtu
LJUBLJANA, 1. Dne 10. m. m. je priredila Nemško • jugoslovanska družba v Frankfurtu jugoslovanski pesniški večer. S. Herman Wendel je predaval »Uvod v jugoslovansko pesništvo«. Gledališka igralka Gerda Muller in igralec E. Kar-chow sta recitirala najboljše jugoslovanske pesniške proizvode, med temi Prešernovo »Napitnico«, Aškerčev »Dvorski norec« in Zupančičeve »Oranže«.
Živina kot vojna odškodnina
LJUBLJANA, 1. Iz Bolgarije in iz Nemčije je jugoslovenska vlada že dvakrat prejela velike transporte živine kot vojno odškodnino. Toda obakrat je utrpela država občutno škodo pri prodaji te živine, ker jo je prevoz živine sam iz omenjenih držav več veljal kot je izkupila od živine. Sedaj je minister Pucelj odloČil, da se preostanek živine, ki naj bi jo dobila jugosl. država, proda kar na licu mesta, kjer se živina prevzema, ne da bi živino prepelja-vali v jugoslovensko državo.
Novi stanovanjski zakon
LJUBLJANA, 1. V Belgradu pripravljajo nov stanovanjski zakon, po katerem se začne svobodna odpoved stanovanj 30. aprila 1922. To velja pa le za stranke, ki imajo v najemu stanovanja in katerim se je za 1. 1921. predpisalo nad 2000 din. direktnega davka. Ostala stanovanja ostanejo neodpovedljiva do 1. maja 1923. V slučaju sporov zaradi višine najemnine bodo odločala posebna sodišča. S stanovanji, ki bodo na katerikoli način postala prosta, bo razpolagala stanovnjska oblast; vendar bo prepuščeno strankama — hišnemu posestniku in ajemniku — da se dogovorita. Šele v slučaju, da bi se sporazum ned osegel, bo končnoveljavno nakazala stanovanje stanovanjska oblast. Nove zgradbe so svobodne vseh omejitev, določenih v tem zakonu.
■talila
Rasprava o vladni notranji politiki ▼ zboimd
RIM, 1. V včerajšnji seji zbornice se je nadaljevala razprava o vladni notranji politiki. Pred začetkom razprave o tem vprašanju je dobil poslanec Federzoni od vladnega zastopnika odgovor na svojo interpelacijo o menjavi denarja v Zadru. Zakladni podtajnik Tangorra je izjavil, da je vlada naredila, kar je mogla.
Poslanec in bivši minister Labriola je na dolgo kritiziral notranjo politiko sedanje vlade m hvalil notranjepolitično delovanje prejšnje vlade, katere član je bil, seveda, tudi on. Poudarjal je, da so pomanjkljivosti v politiki sedanje vlade bolj odvisne od nerazumevanja italijanskega vprašanja nego od oseb, ki tvorijo vlado, ker v kljub nasilnemu boju med strankami obstoia vendar sološna želia oo notranjem
mnogo slabši nego položaj, ki ga je ustvarila Giolittijeva vlada, ki je znala rešiti zelo težka vprašanja, pred katerimi se je miru. Bonomijeva vlada pa ni znala izkoristiti te splošne želje. Sedanji položaj je nahajala: boljševizem, reško vprašanje in fašizem. Sedanja vladna sestava nc more pc njegovem mnenju privesti do rednih razmer.
Država se sedaj nahaja pred tremi ogromnimi vprašanji: vzpostavitev državne kontrole nad vojsko, vzpostavitev rednega finančnega in gospodarstvenega stanja, vzpostavitev kulturnega in socialnega razvoja. Ministrski predsednik se izgovarja, češ: sedanja sestava zbornice omogoča samo koalicijsko vlado, ki pa ne more imeli enotnega in točno določenega programa. Po mnenju bivšega ministra je to le izgovor, kajti koalicija ni zmešnjava, če si zna ministrski predsednik ohraniti dovolj ugleda in ne prepušča vodstvo državne politike sedaj tej, sedaj oni parlamentarni struji. Pod sedanjo vlado vladajo fašisti socialisti ali pa ljudska stranka, industri-alskc ali delavske organizacije. Edina, ki ne more doseči, da bi bila spoštovana, je država. Namesto ene države jih je sedaj v
Italiji nekoliko.
Poslanec Labriola je kritiziral delovanje ljudske stranke, ki zahteva od države kon-lesionalno politiko, in socialistične stranke in je prišel do zaključka, da je vse delo na polju socialne zakonodaje le zasluga liberalnih in demokratih strank.
Končne je Labriola govoril o fašizmu, kateri se mu ne zdi tako zelo nevaren, ker končni cilj mu je vendar socialni red. Ko bo družabni red vzpostavljen od države — meni Labriola — bo fašizem izginil sam ob sebi, ker bo ali z drfavo, aU pa proti nji; če bo proti državi, ga bo ta uničila. Labriola je končal svoj govor z apologijo novoustanovljeni demokratski stranki, v kate ro bo tudi sam vstopil. V	.
Dočim je govor poslanca Labriole pote kel precej mirno, je povzročil govor socialističnega poslanca Vacirca silen prepir med fašisti in socialisa Vacirca je govoril o fa-šistovskih bojnih pripravah za kongres v Rimu. Tekom njegovega govo*a je moral predsednik zbornice ponovno pozvati ta-šis lovske poslance k redu. Ker pa vse to m nič pomagalo, je prekinil se,o za nekoliko časa Po zopetni otvoritvi seje ,e pnslo do incidenta med poslancem Vacirco in fasi-stovskim poslancem Torre, kateri j* prvemu očital, da je kmetom ukradel 60.000 Ur. Torre se je izgovarjal, da so pisali o tem lis& Ker je Vacirca zahteval, naj se mu pove, kateri listi so to pisali, je predsednik zbornice odločil, da bo moral poslanec Torre prinesti k prihodnji seji tozadevne liste. Ce jih ne prinese, bo lahko vsak izvajal posledice, ki se . mu bodo zdele primerne.
Reški legionarji proti novi lašistovski stranki
FIRENCE, 1. Včeraj se je vršil občni zbor florentinskega odseka reških legionarjev. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, v kateri se poudarja, da reški legionarji ne morejo pripadati novi fašistovski stranki, katera izključuje iz svojega programa «Karnarsko listino*, ki vsebuje za legio-narje ves njihov program. Legionarji se bodo držali le navodil, ki jih izda njihov centralni odbor sporazumno s «Poveljnikom » (D'Annunzijem).
Pred železničarsko stavko?
RIM, 1. Vsled uporabe čl. 56 proti železničarjem, katerih dohodki so se vsled tega občutno znižali, se javlja, da so železničarji sklenili proglasiti stavko. Stavka bi se baje začela 3. decembra. Z druge strani se zatrjuje, da je vest o sklenjeni stavki neutemeljena. Oficiozna agencija «Volta» pa na vsak način trdi, da je stavka gotova stvar, .__
Frar c1)a
Zakaj polaga Francija toliko važnost na podmornice?
PARIZ, 30. «Temps» je objavil članek, v katerem razlaga, zakaj polaga Francija večjo važnost na podmornice kako na velike bojne ladje. Finančni položaj Francije — pravi list — ne dovoljuje, da bi vlada trošila velike svote za gradnjo velikanskih oklopnic. Francija si ne more niti misliti, da bi njene atlantske in severne obale mogle služiti kot oporišče za napadalne operacije, toda mora pa absolutno misliti na to, da si zavaruje svoje zveze s severno Afriko/ Upamo, da bo francosko - angleško prijateljstvo močnejše kot razne lažnjive vesti in da Francija ne bo prisiljena ščititi svoje zveze proti Italiji, temveč da ji bo italijanska mornarica pomagala kakor bi pomagala francoska mornarica Italiji. Toda Sredozemsko morje je podobno velikemu križišču in novi potniki so se pojavili na njem. Francija, Anglija in Italija ne morejo predvidevati, s kakšnimi ovirami bodo morale računati v bodočnost med Gibraltarjem in Port Said-om, med Marseille-o in Alžirijo, med Palermom in Tripolitanijo.
Roparski napad. — Ruski begunec se boril
pet ur proti celemu oddelka policije
NIČA, 30. Vsa Niča je pod vtisom roparskega napada, ki ga je izvršil 29-1 e t ni ruski begunec Peter Rjabov pretekli ponedeljek proti bogati Ruskinji gospe Fra-nek v uL Marechal Joffre. Rjabov je vdrl v njeno stanovanje opoldne, udaril jo je s kladivom po glavi, da bi jo lahko okradel. i
Gospa Franek se ni onesvestila vsled udarca, temveč je začela klicati na pomoč. Rjabov je zbežal. Na ulici ga je hotel prijeti neki policist ter je streljal proti njemu, ne da bi ga zadel, temveč je bil sam ranjen. Policistu je pritekel na pomoč neki razna-šalec brzojavk. Rus je tudi njega napadel in ga ustrelil. Ranil je še nekega civilista in nato se je zatekel v neko hišo v ulici Promenade des Anglais, kjer se je zabari-kadiral v neki sobi v pritličju. Zagrozil je da bo ustrelil vsakega, ki bi hotel priti v sobo.
Policija je obkolila hišo. Poklicani so bili tudi ognjegasci z vsem orodjem. Prišla je še druga pomoč, tako da je oblegala upornega Rusa več ko ena četa mož. Nazadnje so prinesli na bojišče tudi nekoliko bomb z zadušljivimi plini, da bi z njimi prisilili upornika, da pride iz svoje utrjene sobe. Pri obleganju je bil tudi župan mesta Niče in nabralo se je bilo tudi ogromno radovednih gledalcev. Okoli petih popoldne je prišel neki drugi Rus ter se je ponudil policiji, da bo upornika pregovoril, naj se vda. Začela so se pogajanja med obema Rusoma ter so se končala s tem, da je uporni Rus bil pregovorjen, naj pride iz svojega skrivališča. Ko je prišel Rjabov na ulico, se je še nadalje upiral, toda bil je kmalu premagan in odpeljan v zapor.
Angleško - nemška pogajanja in francosko javno mnenje
PARIZ, 1. Listi naglašajo dejstvo, da je obisk Ratbenaua in Stinnesa prišel ob istem času kot znani govor Lorda Curzon?* in angleška nota proti francosko - turškemu sporazumu. «Journal» posnema vest, da je Bradebury predlagal angleški vladi, naj dovoli Nemčiji moratorij, ter dostavlja, da je zelo čudno, da je Bradebury stavil svoji vladi takšen predlog brez znanja drugih članov reparacijske komisije. List naglasa, da ni bila reparacijska komisija nikdar za takšen predlog, temveč je enoglasno zaključila, da Nemčija lahko plača, kakor so vedno trdili francoski izvedenci in kar še vedno zahtevajo. Listi se tudi čudijo, da so se o tem vprašanju že začela v Londonu pogajanja in se vršijo v odsotnosti glavnega upnika, ki je Francija.
PARIZ, 1. Z ozirom na govor Lorda Churchilla pravi «Temps», da se popolnoma strinja z mrenjem, da bi napredujoča Nemčija mnogo pripomogla k gospodarski obnovitvi Evrope. Toda — nadaljuje «Temps» — treba je naglasiti sledeče: 1. Treba je najprej vedeti, ali bi bila Nemčija zadovoljna s takim sporazumom, kakor si ga predstavlja Churchill; 2. ako je koristno vzpostaviti napredek Nemčije, je tudi gotovo koristno, da se ne uniči napredek Francije, ki je bila glavna žrtev zadnje vojne; 3. da se napravi red v nemških financah, je predvsem potrebno, da se odpravijo nekatere žalostne zlorabe.
Anglija
Pogajanja med Anglijo in Nemčijo. —-«Times» pravi, da bi znala dovesti do razpada angleško - francoske zveze
LONDON, 1. Neka vest Reuterjeve agencije pravi, da ni bil stavljen poslaniški konferenci nikak predlog za odpravo vojaških odredb proti Nemčiji. Zatrjuje se, da konferenca ni storila še nikake^a sklepa o tem vprašnju, dasi se zadeva že delj časa proučuje.
LONDON, 1. « Times* piše, da z obiskom Rathenau-a in von Simonsa v Londonu in s prijaznim sprejemom, ki so jima priredili nekateri angleški krogi, nikakor ne bodo razpršili nezaupanja, ki se je lotilo velikega dela francoskega javnega mnenja vsled zadnjih dogodkov. List dostavlja, da se bo francosko - angleška zveza lahko smatrala za rajnko, ako bi Anglija začela z Nemčijo kaka dvoumna pogajanja, ki bi dala Francozom misliti, da Angleži ne marajo več podpirati upravičenih francoskih zahtev.
LONDON, 1. Poluradno glasilo angleške vlade <*Daily Chronicle» piše, da je upati, da se Francija ne bo protivila, ako bi Anglija predlagala, naj se Nemčiji dovoli moratorij.
LONDON, 1. Glasom izjav, ki so jih objavili te dni tukajšnji listi in ki izhajajo iz dobroobveščenih krogov, se na Angleškem resno misli na to, da bi se Nemčiji dovolile razne olajšave pri plačevanju odškodnine. Nedavni obisk nemškega vele-industrialca von Stinnesa v Londonu je znatno pripomogel k temu, da je začela angleška vlada resno razmišljati o slabem finančnem položaju Nemčije. Stalno pada-j nje nemške valute ima zelo slabe posledi- j ce za vso angleško trgovino. Vsled slabe nemške valute je ves nemški trg za angleš- j ko blago popolnoma zaprt. Kakor znano, je bila nedavno reparacijska komisija v Berlinu, kjer je proučevala sedanje gospodarske razmere v Nemčiji. Sir John Brad-bury, angleški zastopnik v omenjeni komisiji, je sestavil po svojem povratku obširno poročilo o tej preiskavi reparacijske komisije. Angleški ministrski svet bo razpravljal o tem poročilu na svoji jutrišnji seji. Misli se, da bo angleška vlada predlagala, naj se Nemčiji dovoli moratorij za dobo dveh ali treh let, kolikor prihajajo v poštev nemški dolgovi napram zaveznikom. Angleški vladni krogi mislijo, da bi se na ta način omogočila hitra obnovitev nemškega gospodarskega življenja in dosledno tudi obnovitev trgovske dejavnost! med Anglijo in Nemčijo. Kakor je pokazala dosedanja izkušnja,
je mogla Nemčija plačati svoje dosedanje obroke le za to, ker je obenem izdajala ogromne svote novega papirnatega denarja. Ako bo nadaljevala po tej poti, bo nemška valuta še bolj padla. Angleška vla-aa stoji na stališču, da se bo morala Nemčija obvezati, da preneha z izdajanjem novih bankovcev, preden bi Anglija privolila v kakršnesibodi popustitve. Obenem misli angleška vlada, da je to edini način, da se k plačevanju nemške odškodnine priteguj? / imoviti nemški veleindustrialci.
Kakor pri vseh drugih vprašanjih, ki izhajajo iz mirovne pogodbe, iako se bo tudi v vprašanju dovolitve moratorija goiovo pojavilo ostro nesoglasje med Anglijo in Francijo, ki bo znatno oviralo rešitev lega važnega vprašanja. Zadržanje francoske vlade m še znano, toda Angleži računajo s tem, da se tudi v Franciji zavedajo nevarnosti, ki preti vsled sedanjega nevzdrž-Ijivega finančnega položaja v Nemčiji. Sicer pa se naglasa, da ne gre nikakor za brisanje kakega obroka nemške vojne odškodnine, temveč le za to, da se plačilo najbližjih obrokov le odloži.
Angleži za trojni sporazum med Anglijo, Francijo in Nemčijo
LONDON, 1. Lord Winston Churchill je imel javen govor, v katerem je razpravljal o washingtonski konferenci. Rekel je, da se sedanja mednarodna politika zrcali v trojnem sporazumu med Ameriko, Anglijo in Japonsko, katerega naloga je, da žago-tovi mir na Tihem oceanu. Churchill pa je dostavil, da je potreben še drugi trojni sporazum za Evropo. Ta sporazum bi se lahko obrazoval med Anglijo, Francijo in Nemčijo in bi pripomogel do te£a, da bi so Evropa zopet vzdignila na noge in obnovila svoje finance. Mi se ne smemo sprijateljiti z Nemčijo na račun Francije — je rekel Churchill — toda gotov sem, da bo modrost francoskega naroda prepričala Francoze, da je blagostanje Nemčije edino sredstvo, s katerim se da Evropa zopet povzdigniti in prenoviti. Churchill /e dostavil, da ga veseli, ker kažejo evropski državniki v zadnjem času vedno več zdravega zanimanja za finančno vprašanje. Malo potrpežljivosti in dobre volje in gotovo bo nastala nova doba, ki bo ravno tako lepa, kot je bila doba, v kateri so veselo in zadovoljno živeli naši predniki.
Angleško - irska pogajanja. — Novi predlogi angleške vlade
LONDON, 1. Včeraj popoldne in zvečer so se vršila dolga pogajanja med angleško vlado in fenijanskimi zastopniki. Vlada je stavila nove predloge, ki so takšni, da jih bodo najbrže sprejeli fenijanci in UI-sterjanci.
Avstrija
Avstrijski državni zbor odobril benečanski dogovor
DUNAJ, 1. Danes je avstrijski državni zbor soglasno odobril benečanski dogovor. Kancler Schober je izjavil, da predlaga državnemu zboru ta dogovor v odobritev le pod pritiskom entente, ker ne ve, kako bi mogla Avstrija priti drugače do dela burgenlanda. Izrazil je tudi upanje, da bo šopronjsko prebivalstvo glasovalo rajši za avstrijske brate nego za madžarski denar.
Listi objavljajo medtem besedilo dogovora, ki določa med drugim, da je Madžarska dolžna Avstriji odškodnino zaradi za-kasnjene izročitve Burgenlanda. Pokrajina se bo morala izročiti državi, ki si jo izvoli prebivalstvo, osem dni po glasovanju. Po določbah medzaveznške vojaške misije v Šopronju bodo imeli pravico do glasovanja vsi oni, ki so dokončali 21. lelo in so rojeni v plebiscitni zoni, ali pa prebivajo tam od 1. januarja t. 1. Glasovanje bo kontrolirala komisija, sestavljena od 3 ententnih častnikov, enega avstrijskega in enega madžarskega poverjenika. Vsaka propaganda je prepovedana. Listi javljajo tudi, da pride na dan glasovanja v Burgenland oddelek angleških, italijanskih in francoskih čet pod poveljništvom angleškega generala Hennickerja iz Gornje Slezije.
GrSka
Grki zaplenili italijanski parnik, ki je vozil orožje za kemaliste
ATENE, 1. Listi javljajo, da je poveljnik križarke «Yperkhi» ustavil italijanski parnik, ki je vozil orožje za kemaliste. Na parniku je bilo 9 aeroplanov italijanskega vira, dva miljona in pol Mauserjevih patron in veliko drugega vojnega materiala.
Shod v Postoinl
(Nadaljevanje.)
Preidem k gospodarskim vprašanjem, ki se tičejo v prvi vrsti Postojne. Spominjam na vprašanja, oziroma interpelacije, ki sem jih stavil na vlado v pretečenem zasedanju. Prva je bila glede ceste Postojna - Idrija, ki se ima izpeljati čez Zagon Belsko po Windischgraetzovi cesti do Go-doviča, kjer naj se združi na italijanskem teritoriju s sedaj obstoječo cesto Logatec-Idrija. S to cesto bi bilo mestu Idriji pomagano, ker bi dobilo najkrajšo zvezo s železnico na Postojno, koristna pa bi bila tudi za vasi naše okolice, ki nimajo sedaj prave zveze s Postojno. Tozadevni odgovor je bil povoljen in vlada je v ta namen za začetna dela določila prispevek 400.000 lir. Druga interpelacija je bđa za-stran podaljšanja vipavske železnice do. Postojne. Tudi tozadevno ne stoji stvar.
tako slabo. Gre le zato, ali se naj zveže ta železnica v Postojni ali v Prestranku z južno železnico. Na shodu v Vipavi dne 9. p. m. so se volilci enodušno izrekli za železnico Ajdovščina - Postojna, ker jih na naše mesto vežejo tudi drugi gospodarski in uradni posli. Pa tudi mi se moramo ogrevati za zvezo s Postojno, ker bi bila večina krajev Podnanoške doline brez železniške zveze in je v Postojni in okolici nekaj industrijskih podjetij, ki bi zasigu-rali rentabiliteto te železnice. Umestno bi bilo, da se danes stavi tudi tozadevna resolucija, kakor so to storili Vipavci na svojem shodu. Pri tem ne morem zamolčati, da so se našli ljudje, ki mi hcčejo očitati, da se potegujem za to železnico, ker je ista tudi v mojem interesu. Tako govorjenje je jako nepremišljeno. Saj je res tudi v mojem interesu, da steče ta želcznica, pa mislim, da to ni nobena nesreča, ampak da je to še prav, ker se bodem za to zadevo tem intenzivneje poganjal in bo končni efekt vendar le v splošno korist.
Tretja interpelacija sc je tikala našega vodovoda. Tozadevnega odgovora pa ne morem ugodnim imenovati. Skliceval sem se na to, da bo vodo, če se napelje iz Stran v Postojno, tudi lahko južna železnica za svoje potrebe dobivala. Odgovor se je glasil, da si bo železnica pomagala s po-globljenjem dosedanjega vodovoda pod našim kolodvorom in da namerava železnica graditi črepalnico v Ležečah, kamor naj bi se voda črpala iz Reke. Glede denarnega prispevka rlada nič ne govori. Ta tolikanj potrebni vodovod je proračunjen na 2,400.000, od katerih naj bi plačala naše občina 3 petine t. j. 1,440.000 lir. Hre-novška pa ostanek. Lokalna vlada je po našem gospodu civilnem komisarju obljubila prispevka 1,000.000 lir in pričakujemo, da bo g. komisar dano besedo tudi držal, da ne ostane samo pri obljubi. Do sedaj smo prejeli že dosti obljub pa malo dejan«. Pričakujemo več dejanja pa manj obljub. Brez obljubljenega mjljona pa ta projekt, ki bi bil v korist obema občinama, ni izvršljiv, ker bi občini tega bremena ne mogli prenesti. Tudi odplačilo ostalega dolga, bi se moglo vršiti le v večletnih obrokih, kar je toliko bolj upravičeno, ker nima služiti vodovod le sedanjosti ampak tudi našim potomcem. 19. 9. t. 1. je izšla od tukajšnjega civilnega komisariata naredba, po kateri ne sme nihče sekati les in drv brez dovoljenja v gozdovih, ki so v varstvu. Po-
čelstvo velike konsumne zadruge «Unione Cooperativa», češ da je preizrazito stran* karsko, namreč republikansko, da slabo upravlja in da mora biti ta največja laška zadruga, ki se razteza na vso Julijsko Krajino in Šteje preko 12 tisoč članov, povsem «nepolitična». Da dosežejo svoj namen in strmoglavijo dosedanje vodstvo zadruge, so sestavili nekateri srboriti člani svoj «coroitato», ki se je postavil pod okrilje tukajšnje fašistGvske organizacije, prirejal
25 letna Elvira Fragiacomo, stanujoča v ulici FeKce Venezian št. 23, bi se bila med spanjem kmalu zastrupila s plinom.
shode v dvorani «Dante», preskrboval ča- j ^Unn?^^^
xr	t>- i • rr* kt Ise priporoča odbor «Scniakobske Čitalnice
sopise «Mazione:>, «Piccolo > m «Ero Nuo- * Delavsko podporno društvo sklicuje za
vo» s članki, polnimi vseh mogočih oči-1 nedeljo 11. decembra t. 1. izreden občni zbor, tanj na naslov zadružnega vodstva, in kli-j ki se bo vršil ob 9'A v društvenih prostorih, cal člane z lepaki na boj proti oficielnim j ulica Rcmagna 26, II. Dnevni red: Izpremem-kandidatom zadruge. Značilno je bilo, da|ba pravil {zvišanje članskih prispevkov in so ti gospodje zahtevali še zadnje dni celo	T r?d.bor
vpis znanih fašistov. Toda na občnem zboru v nedeljo, 20. min. meseca so dobili ti gospodje prav občutno po prstih. Že pri razpravi obračuna se ni upal nihče resno nastopati s kritiko dosedanje uprave, dasi
&djtya prizor: £ Sila. 4. «Vilij**t pojeta gca. da bo policija, ki se bavi s to zadevo, v naj Kraljeva m g. Karu za s spremstvom zbora, krajšem času prinesla ta slučaj na svetlo. 5. Prolog Sv. Miklavža: a) «Na zemlji*, balet	" " ~ ~
kmetic, b) «V peklu», balet pekleaščakov, c) «V nebesih*, balet antfeljev, d) Nastop Miklavža z mnogoštevilnim spremstvom in razdelitev darov. 6. Prosta zabava in šaljiva pošta. Balete izvaja baletni odsek «&entjakob-ske čitalnice» pod vodstvom g. Bizjaka. Darila se bodo sprejemala samo v nedeljo zjutraj od 8. do 12. proti pristojbini ene lire, za shrambe in razdelitev v dvorani Konsumnega
so prej tržaški listi tako marljivo tekmovali z najrazličnejšimi očitanji na njen naslov; pri volitvah pa ie prejela «nepoli-tična« lista fašistov le 146 glasov, dočim je 936 zadružnikov izvolilo dosedanje apolitično^ načelstvo z znanim republikancem g. Diomedom Bencom na čelu.
To je sicer le osamljen primer, da se je močna skupina Italijanov odpovedala ofi-cielnemu vodstvu dosedanjih tržaških politikov, in zato mu tudi ne pripisujemo heg-vekakega pomena. Dobro nam je namreč znano, kako je laško občinstvo v svojem političnem mišljenju odvisno cd onega, ki
Sestanek slovenskih »ravnikov se v rži v soboto, 3. decembra 1921" ob 20IZ.
Knjige «Goriške matice« se dobe danes od 17—19 ure. Poštni stroški: 25 stot.
Slov. akad. fer. društvo «Balkan». Danes ob 20*30 sestanek,
*	Učiteljsko društvo za Trst in okolico sklicuje za nedeljo, dne 4. t. m. ob 10. predpoldne cdborovo sejo v svetoivanski ljudski Šoli. Ker je na dnevnem redu tudi «Samopoč učitelj-stva», ne sme nihče manjkati. Predsednik.
*	Pevsko društvo «Ilirija». Pevske vaje se vrše vsak pondeljek in petek točno ob 20 v navadnih prestorih. — Odbor.
Škedenj. Brzojavka iz nebes naznanja: «0bisk sv. Miklavža v Skednju je določen za v pondeljek 5. t. m. ob T14 zvečer.» (Podpis nečitljiv). Odgovor: *Vse pripravljeno v veliki dvorani Gosp. društva. — Dramatični kro-žek.=> Skedenjci! Veličasten obisk Vas Čaka, požurite se z darovi, da bo Miklavž vesel in
Vesti z Goriškega
«Razvalina življeuja» ▼ Mimu pri Gorici. V
nedeljo 4. decembra bemo imeli pri nas v dvorani gosp. Romana Faganelija (pri Grabcu} gledališko predstavo. Vprizcrili bomo najnovejše dramatično dele našega pisatelja-prvaka Fr. S. Finžgarja ljudsko žaloigro «Razvalina življenja.» Začetek ob 4. uri popoldne. Ker je igra globoka in zanimiva ter se naši diletanti neumorno vadijo, smo uverjeni, da bomo imeli v nedeljo brezdvomno izreden umetniški užitek. Vabimo k obilni udeležbi vse domačine in sosede!
Poneverba. Ajdovščina, 30. nov. — Tukajšnja komunistična organizacija v razsulu. Strokovni tajnik Zaharija, njegov brat poslovodja v komunističnem konsumu ter mesar so izginili in opeharili uboge delavstvo za tisočake. Delavstvo je skrajno razburjeno. Podrobno poročilo bo sledilo.
Iz Nabrežine. Na svatbi Pertot Hermana in Pavle Radovič so svatje nabrali za «Javno ljudsko knjižnico® L 112 za kar se jim odbor iskreno zahvaljuje.
GRAMAFON in šivalni stroj prodam. Lado Petrič, urar in zlatar, Vipava.	2186
PRODA SE izvrstna molzna krava z dvema telicama velike pasme. Natančneje se izve v trgovini Štekar v Ajdovščini.	2158
STRUP za lisice, podgane in miši prodaja lekarna v Sežani.	53
ZALOGA vseh zdravil za ljudi in za živino v lekarni v Sežani.	53
AMERIKANSKO poh isivo za pisarne po nizkih cenah. ViaUdinc 25, skladišče.	2129
Vesti iz Istre
Boljtmec. V nedeljo, 4. decembra se vrši v prostorih gostilne g. Antona Sancina ob 9. uri izredni občni zbor podružnice Kmetijske zadruge v zvezi z gospodarskim predavanjem.
Borzna poročila.
Trst, dne 1. decembra 1921. Tuja vaiuta na tržažkem irjja:
ogrske Icronc........... 3.40 3 60
ELEKTRIČEN pianino «Kupfeld^-Berlin, 12 komadov, skoraj nov, v polnem redu, pripraven za gostilno, se proda za L 7000.—. Ponudbe pod «KupfekU na upravništvo.
2149
SPALNA SOBA iz jesenovega lesa za L 1600. Izredna prilika. Via Udine 25, skladišče.
V 2131
SOBE, izbrane^oc' T. 5250.— dalje se prodajajo v ulici For.deria 3, skladišče. 2159
POZOKi Srebrne krone in zi«to ;»o najvišjia cenah plačuje edini groust Belleli Vita, Via Madonnina 10, I.	38
ZLATO ia srebrne krone plačam vet kot drug; kupci. Albert Pevh, •aror, Mazaini 46 (v bližini arvenega trga).	44
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15, II. 50
PRSNI SIRUP, najboljše sredstvo proli 1 prehlajenju in influenci se dobiva v i-. f. v 11, Bistrici.
_ j radodaren. Darove sprejema vrtnarica gospa
zna bolj kričati in farbati. Vsekakor pa je ' Marica Trebčeva. Vsa vas naj pričkuje Mi-1 Atrijsko nemške krone . ...... _. !0— _.45
debro, da se zabeleži dobra lekcija, ki jo i klavcev prihod v dvorani «Gosp. društva =>! Da ■ češkoslovaške krone . I " I * !	2(5.10 - 26 50 je dalo laško uradniŠtvo gospodom. Ta lek- se £ostJe Pri tem nc b°do dolgočasili, je vse dinarji cija je znak, da mogotcem ni zagotovljeno Poskrbljeno. Odbor, j lejl . trajno nad v ladje.
O to ljudsko štetje! V » Osservatore Triesti-no-> z dne 30 novembra 1921. je bil končno vendar-le objavljen italijanski zakon o ljud-
Is tržaškega živiienia
Sreča v nesreči. — Dečko prišel dvakrat ,	-	_	pod konje, a se je pri tem le lahko poškedo-
skem štetju, kateri izšel v rimski < Gazzetta VaL 15 letni kovaški vajenec Vincenc Alfeo, Uiiiciale* dne 15. novembra. Zakon pa o «ob- j stanujoč v ulici Media št. 3, se je podal vče-čevalnem jeziku,» sklenjen in datiran dne 12.lUaj zjutraj na delo. Toda ko je dospel na Ga-
novembra 1921..... sploh še ni bil objavljen I ribaldijevo tekališče, ga je povozila kočija.
Torej ljudsko štetje se vrši, ali se je že izvr-|Dečko se je nepoškodovan izkobacal izood šilo po zakonu, ki ni bil objavljen, torej sploh konja in nadaljeval svojo pot. Napravil* je ne obstoji!	^ I jedva par korakov in že je ležal vnovič pod
Reševanje spora used industrijalci in delava.! dvema konjema, ki sta bila vprežena v težak V Rimu so sc včeraj sestali zastopniki indu- J voz. To pot se je dečko — sicer k sreči !e strijalcev in kovinarjev, da bi končno ^rešili. lahko — poškodoval na desnem kolenu. Kovaški vajenec jc dobil prvo pomoč v mestni bolnišnici.
Ženska prepodila Štiri tatove. Preteklo noč so vdrli štirje neznani tatovi v trgovino Filipa Zangrande v ulici Pozzo Bianco št. 6. Ropot ki so ga zbujali tatovi, je slišala gospa Ritcc-ca, ki stanuje nad trgovino. Gospa je imela
34.50- 36.-!5.75 — 16.75
marke................ ... 14 50
dolarji..............22.75 - 23.S0
francoski franki...... . . . . 169---170.—
Švicarski franki . . , .......449.---450.—
angleški fanti papirnati.......95.30— 96.—
angleški fanti, zlati........116.--118 -
napoleoui ............ 93.---- 93. SO
MALI OdLASI
spor, ki je privedel do splošne stavke. Delavce je zastopal poslanec Buozzi, tržaške industrijalce pa inž. Sacerdoti. Kot vladni zastopnik se je udeležil razprave minister dela Be-
. .	iti ..i . , ,	t uin. se je uuu:ezu reiturave iuioimci ucid uc-
tem se je ta prepoved ublažila ta*o da sc ; reduce. Industrijalci so vztrajali na stališču, smejo sicer za lastno r£bo sekati drva m, da ne morejo iti pri svojih popustitvah dalje, les. za kupčijo pa se mora prositi dovoljenje, nego so šli pri italijanski delavski zbornici. Da se strankam prihranijo tozadevne poti ] Roparji v tržaški okolici. Še te nadloge nam dovolj poguma, da je potolkla z metlo po podu na komisariat je dovoljeno, da vsakdo ki je bilo treba! Poročajo nam, da so se utaborili;in s tem prepodila predrzne tatove, ki pa se-hoče sekati za kupčijo, prijavi to svojemu!na katinarski cesti pod Montebelom pravcati veda niso zapustili trgovine praznih rok: s se-županstvu, ki naj zbira te objave in jih roPfrji, ki napadajo potnike na. takozvani; boj sc vzeli za 650 lir raznih živil. Če bi jih pa skiicno odstopi komisariatu v rešitev. Priporočljivo bi bilo, da županstva od slučaja do slučaja poživljajo z oklici pred ccv- bežati, ga na oni samoti prav lahko ustrelijo;
kvi jo, da na j tozadevno javijo posestniki — * - J--J* -*—1----- -
koliko in v Jakem gozdu nameravajo sekati. Ako je sekanje upravičeno, se bo tam ugodilo. Končno naj omenim, da je prispelo oni trenotek, ko je poslala Postojna obmejno carinsko mesto, semkaj mnogo naših italijanskih sodržavljanov. Mi smo navezani eden na drugega, mi moremo skupno živeli, zahtevamo pa da se spoštujejo naše šege in navade, kakor hočemo tudi mi njim nasproti io storiti. Le na ta način je skupno in mirno rivljenje mogoče, katerega si vsi želimo
*sežganki.» Iznenada in pri belem dnevu sto- j gospa ne bila razgnala, bi ti malone izpraz-pijo na ceste; našemljeni moški in nastavljajo | nili trgovino, kajti imeli so pripravljenih več potnikom samokres na prsa. Ce bi kdo hotel i cul z živili, da bi z njimi izginili.
Roparji v trgovini delavskih zadrug Sv. Mazalno Magd.
štirje taki roparski napadi, ki so se izvršili zg. (na reški cesti.) V trgovini sta ostala samo
še mladenič in mladenka. Tedaj pa vstopi v trgovino kakih šest oboroženih tolovajev in zaukažejo obema, naj dvignita roke. Nekaj tolovajev je stražilo mladeniča in mladenko,
vsi pri beiem dnevu. Tudi te dni ni varno hoditi po oni cesti in sinoči so čuli sumljive glasove iudi okoli posameznih hiš gornjega Ro-ccla. Opozarjamo na to novo nevarnost one _
odaljene potnike, ki ne vedo še o tem, da naj ostali so pa premetavali po raznih predalih ne hodijo brez večjega spremstva po oni j in se polastili 700 lir, denarja, ki je bil med cesti. _	I dnevom inkasiran. Po storjenem činu so> tolo-
Od Sv. Jakoba. Tukajšnje mladinsko dru- vaji nemoteno odšli, štvo • Prosveta* priredi v soboto, 3. t. m. toč- Roparski napad pri St. Ani. Istega dne pro-no ob 19 in pol v dvorani DKD pri Sv. Jako- j ti večeru je bil pri Sv. Ani napaden in oropan
___ i	••	• *• vt • bu javen zabavni večer z zelo zanimivim listnice z 2SO lirami, srebrne ure ter zlate ve-
f\kr?*V svopmi izvajanji. Na, se , sporcdoro> Med družiT11 se vprizorite šaloigri rižice v vrednosti 300 lir trgovec Ivan Martine smatrajo kot osL proti vladi pac pa j, Demoklejev meč=> ia «Carodejna brivnica». | nič. Napadli in oropali so ga trije oboroženi, kot dobrohoten opomin na vlaao. da na- j Delovala bo tudi šaljiva pošta, ki bo prinesla j okrinkani tolovaji.
stopi pot pravičnosti jiigoslovenskemu na-j onemu srečniku, kateri bo imel največ raz-j Zagoneten shičaj. V mlekarni Dominika Si-rod-j nasproti. Imela bo namreč država le ; glednic krasen album. Ker jamči spored za meonija v ulici Giorgio Vasari št. 14 je bila že take državljane, kakoršne si bo vzgojila, j najraznovrstnejšo zabavo, vabi na obilno ude-;delj časa uslužbena kot razprodajalka 20 letna Mi ostanemo pri naših pravicah, naj bo	,	, Odbor, j Josipina Morusuttijeva, stanujoča v ulici Giu-
poKUka vlade nam nasprotna ali dobro-	sc .,zadru!na in P°»oplmi knjižica liani št. 11. V rečeno mlekarno je vstopil vče-
^	c Kmečke hranilnice m posojilnice v Roaiku», |raj popoldne ob 2. uri neznanec (vsaj Moru-
ki sc glasi na ime Antona Bernetiča iz Rodi- i suttijeva je trdila, da ga ne pozna) in si na-ka, h£t. 7, in ena fotografija. Lastnik ju dobi i ročil ostninko vermuta. Mladenič se je nato
SLUŽKINJO, pridno, zdravo, krepko in pošteno, veščo tudi italijanščine, sprejme takoj slovenska družina v Tržiču (Monialcone). Vdove niso izključene, plača dobra. Veletrgovina z vinom, Via Triesle 117. 2203
VREČE kupujem. Zaloga, Via Soliturio 19, Jakob Margon (blizu bolnišnice).	2150
CUNJE, bele, velike, čiste, kupujem po L 1 do L 4. Ulica Solitario 1.	2200,
HARMONIJ za šolo ali cerkev sc preda. Ulica Commerciale 44, vrata 10.	2201
HIŠA v Dolini št. 104, z lepim vrtom, priprav-^ na za penzijoniste, se proda. Natančnejša pojasnila se dobe pri oskrbniku Val. Jer-cog, Kroglje št. 1.	2202
iz trdesa MKoueis lesa
se prodajajo
u spetiicijta sIMfču
930
uin Himinr šlen. 2!
POSESTVO v Materiji se proda. Obstoji hiše s petimi sobami, kuhinjo, pralnico in hlevom. Voda v hiši. Pri hiši 1400 m2 vrta 126 sadnimi drevesi. Pojasnila daje M. Gu-lin, obč. tajnik v Materiji.	2204
A 182/21 9
Dana 19. prosinca t, g. prodaje se na
Unm
KUPIM hišo s prenočiščem in restavracijo II.
reda na Goriškem ali v postojnskem okraju.'	.	,	. ^^ t t j
Ponudbe z navedbo cene pod Prenočišče* kod podpisanog Suda gr. C. 10M kuca na-na upravništvo	2205 'azeca se u Pazinu sa okol'> stoječim zem-
iljištem zem. čest. 209.257/1/4 vlasništvo rnld.
KUPIM hišo s pekarno na Goriškem ali v P°- Vlatka i Nlka Kurelić pok. čr. Slmn pod stojnskem ekraju. Ponudbe z navedbo cene	k =e sc mo2e preq!cdati ti stfdbe-
pod «Pekarna» na upravništvo.	2206 noj p^rnj ^ ]Q M	Ufcdovnih sala.
PRODAM posestvo obstoječe iz hiše, v kateri je že več let gostilniška obrt, novega hleva za konje, govedo in prešiče, senice za krmo in steljo, 5 travnikov in polja ter lasten in soseski gozd. Natančnejša pojasnila daje Frane Jaksetič, Podgraje 30, II. Bistrica.
2177
Najniža ponuda iznaša L 110.000.
Kr. Kotarski Sud od?o I. Pazin, dne 20. novembra 1921
botna. Vztrajno hočemo braniti naše pravic^ pod geslom Jurčičevega Tugoroerja: - h d bodi neizprosen njož jeklen, kader je braniti narodu dom in pravice^. Tega načela se hočemo vedno držati in sigurno priden^o poiagomo do boljše bodočnosti, k čemur Bog pomozi.
__ Govor posl. Wilfana in resolucije priobčimo jutri.
v upravništvu 'Edinosti*.
Čkeflenj — Otvoritven« predstava. Drama-
silil v pogovor z dekletom. — Mraz je v tej mlekarni- —
tični krožek vprizori v soboto 3. t. m. točno ■ — Mene ne zebe .. . ob 20. uri otvoritveno predstavo letošnje se-1 Pogovor se je čezdalje bolj razvil ko je pri-zone I. Dolinar: «Cigani» malomestno šaloigro šel na dnevni red parfum, je potegnil nezna-v 3 dejanjih. Režijo vodi g. K. Širok. Ker na-jnec iz žepa stekieničico z neznano tekočino,
jo pomolil mladenki pod nos ter dejal s tresočim glasom:
stopi krožek prvič med ljudstvo v letošnji sezoni, se nadejamo naklonjenosti našega in oddaljenega občinstva, ki bo posetilo v velikem številu otvoritveno predstavo. Točno ob določeni uri se dvigne zsstor.
Miklavžev večer! Kakor je bilo že pred ča
—	Ali se Vam dopade vonj? —
—	Ne ... —
Komaj je izgregovorila mladenka to besedico, že ji je zlil neznanec tekočino v usta.
Iskreno časiitaieo! Minuli teden se je poročil na n—; T—, dično C
ski organizator, ki je posvetil vse svoje moči	------*- ---- — ----------- --------„	, , --------. ? .
Sv. Miklavž je obljubil, da pride to leto dva- j ni vedel povedati zdravnik rešilne postaje, ki
pozneje na lice mesta, tega ni vedela Morusuttijeva. ____ _ . , pa pride drugo vprašanje na vrsto,
lalrm'^l P- A u__■	i škratov, 3. Prolog sv. Miklavža v treh slikah j ki je vsekakor zagoneteno: zakaj je zlil ne-
. ..	rrea hranim so se po-
in nastop Miklavža. Večerni spored: 1. «So-' znanec mladenki neznano tekočino v usta? javljali v irzaskih laskin listih razni član-1 lospev«, poje gca. Kraljeva. 2. ^Pomlad v! Da bi jo oropal, je izključene, kajti v mlekar-ki, v katerih se je napadalo dosedanje na- gozdu», pojeta gca. Kraljeva in g. Karuza, 3.' ni, kjer je uslužb«na, ni mnogo inkasa. Upa se,
UGLAŠANJE GLASOViRJEV (v vsakem pogledu popolno.) Daje se tudi poduk v vijo-Uni. Pisati na: Turrini, poštni predal 113, Trst 7.	2169
PRODAJALEC manifakturne stroke 17—18 let star, popolnoma vešč slovenskega in italijanskega jezika, sc sprejme. Ponudbe pod «Takcj» na upravništvo.	2192
(945)
m
ši
DEKLE za lekarno in mirodilniski oddelek se išče. Lekarna v Sežani.	2194
eenisslHisu prodaja
Trst, Uia TorreManca št. IS. »h
6-1
PODLISTEK
KAPITAN MARRYAT
Lef@cS Helanđm
Roman
O)
1 e besede je Mynheer Poots predobro slišal. Skopuh pa se je med tem časom še toliko okrabril in se čutil spet varnega, da mu ni bilo do tega, da bi kar tako izročil tako teško pridobljeni zaklad. Zato ni hotel dati nobenega odgovora, ker je mislil, da bo Filipa minila potrpežljivost in je skušal izvabiti iz ubogega reveža še par goldinarjev, ki bi ga vsdj nekoliko odškodovoh za vsote, ki bi jo rau prinesla relikvija. Ko je Vanderdecken ■ videl, da ne dobi odgovora je začel psovati in pre-klinfjti ia je sklenil nekaj, kar je pomenjalo vi-štk njegove maščevalnosti. Ne daleč cd hiše je stala kopica suhe krme, ob zidu pa skladani-ca drv. S temi pripomočki je hotel Vanderdecken zapaliti vso poslopje in tako doseči za-1 doščenie, čeprav bi mogoče ne dobil več relikvije. Nanesel je več kupov sena, ki ga je: najfromadil pred bićaizoi vrati in priložil po-
lena tako visoke, da ni bilo več videti vrat. Nato je vzel iz žepa kamen, kos jekla in vži-galo — kar nosi vsak Holandec pri seba — in grmado zažgal. Kmalu je začel plamen lizati tudi vrata, medtem ko so se oblaki dima zgrinjali že nad streho. Filip je plaval v ras-košju škodoželjnosti in kričal: «Ha, prokleti mrliški tat! Zdaj boš okusil sladkost maščevanja. Če ostaneš notri te poŽro plameni, če se prikaže« ven, te stro moje roke. Ho, ho, ali me čujete gospod Poots ?!»	m
Komaj je Filip izgovoril te besede, kar se odpre okno zgornjega nadstropja, ki je bilo še na varnem.
«0, sedaj si se prikazal, da bi me prosil in beračil, toda prepozno je!» je zaklical Filip, toda takoj obnemel, kajti pri oknu se je pri* kazalo nadzemsko bitje. Mesto podobe ubogega skopuha, je Filip zagledal čudovito postavo, kakršno redkokdaj narava ustvari, pravcato angeljsko bitje v starosti petnajstih do šestnajstih let, ki je sredi rastoče nevarnosti ohranilo mirno kri. Dolgi dekliški lasje so bili zviti v kite in oviti dvakrat okrog lepo oblikovane glave; njene velike temne oči so izžarevale topel so? in njeno visoko belo čelo, njena rožnata lica in odlično spete rubinasto-rdeče ustnice so se ljubko odraievale in Se boli podcrtavale izrazitost majhnega, ravnetfa
; nosu. Čarovitejšega obraza si ni mogoče mi-i sliti. Nalikovala je slikam, ki so se posrečile j velikim slikarjem le v blaženih tren otjih nad-: zemskega zavzetja, kadar so hoteli vtelesiti ! svetnice. Poleg tega še lizajoč plamen in valo-vje dima, ki je butalo ob ckna — človek bi mislil, da vidi pred sabo mučenico na grmadi.
«Kaj počenjaš, nepremišljenec? Zakaj naj končajo prebtvavci te hiie radi ' tebe na tako žalosten način?» je zaklicala deklica, ne da bi prišla iz ravnotežja.
Filip je par hipov strmel v prikazen, ne da bi bil zmožen sploh kaj odgovoriti. Nato ga je popadla misel, da bi njegova maščevalnost lahko zahtevala v svoji brezobzirnosti za žrtev to nedolžno bitje. Tedaj je razmetal gorečo grmado na vse strani, dokler ni bila vsaka ^ nevarnost odstranjena in se m bilo bati požara, čeprav so glavna vrata že začela tleti, a so ostala skoro nepoškodovana, ker so bila iz. močnih hrastovih desk. Toda tudi tu je bil ogenj pogašen. Ko je mladenič gasil, obmetavajoč goreče dele s kupi drobnega peska, ga je deklica molče opazovala.	. .
cZdaj je *se brez skrbi, gospodična,» io je Filip nagovoril, «Bog mi odpnsti, da sem spravil v nevarnost tako dragoceno življenje. Maščevati sem se hotel nad gospodom Pootsom.
fDaljel. _
Kompletni z električnim pegonam, nad 66 sfrojea, u uetlem mestu Slovenije, se po ugodni ceni proda. MuM pod „Karloma tosra" na tmončni m. Drago BeseijsR, LMano, Msm ulica 5.
HUMI! mmm
II. ©misija
Izredni občni zbor delničarjev JADRANSKE BANKE v Beogradu, ki se je vršil dne 30, novembra 1921 v Beogradu, je sklenil povišati delniške glavnico
od K 30,000.000 — na K 120,000.000.—.
V to svrho se izda 225.000 novih delnic a nom. K 400.—, ki bodo imele pravico na dividendo za L 1921.
Delničarjem se nudijo za vsako staro delnico po tri nove delnice v subskripcijo za ceno K 600.— za vsako delnico, kateremu znesku je treba dodati 5 J/0-tne obresti za čas od 1. januarja do 15. decembra 1921 (K 28.80 za vsako delnico).
Delničarji« ki nameravajo izvrševati pravico do opcije, morajo predložiti . času od 1. do 15. decembra 1921 začasna potrdila, ki so jih prejeli za delnice prve emisije, v prekolkovanje pri blagajnah Jadranske banke v Trstu ali njenih podružnic v Opatiji in v Zadru ter istočasno vplačati protivrednost podpisanih delnic il. emisije.
Delničarji, ki se ne poslužijo te pravice v predpisanem roku in ne položijo odnosnega zneska, zgubijo pravico do opcije.
Oimvn! snet Jadranske Umike d. d. o Beogradu.