NOVI TEDNIK
Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek
ST.25 - LETO 5 •
CELJE, 22.6. '95 - CENA 170 SIT
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
žalne slovestnosti na Teharjah na strani 2,^rizstopne izjave članov ZLSD v pismih bralcev.
Njegova usoda je odvisna od denacionalizacijskega postopka. Vroča tema na strani 7.
TEMA TEDNA
iiff--
Socialna stiska ustvarja invalide. Stran 9.
Na meji strpnosti v Velenju. Stran 7.
REPORTAŽA
"Franci" v ženskih rokah. Stran 20.
Plačo za znamko. Stran 21.
VROČA TEMA
.¥ .JnfcVr	I k~fivkrX
Se v Celju rojeva novi Merx? Stran 5.
Sto kilometrov za notarjev podpis. Stran 2.
pMfflfflpp&sssp	g&ssm	— s v
KRONIKA
Popljuvana voznica. Stran 24.
NA^VFTT
liAw V JUr 1 1
Dopust in sončenje. Stran 29.
Nagradna igra ob 100
letnici filma na strani 15.
DOGODKI
2
Sprava bo
zgodovinski
napor generacij
Žalne slovesnosti na Teharjah se te udeležilo kakšnih 1.500
l/iiifl - Vprašanja državljanske volne naj rešuje Državni zbor
»Slovenska sprava ne bo
slovesnost, ne obred, bo zgo-
dovinski napor mnogih gene-
racij. Zdaj je čas, da kot narod
stopimo skupaj, priznamo vse
svoje krivde in zaživimo v mi-
ru,« je kakšnih 1.500 zbranih
na žalni slovesnosti ob 50-let-
nici tragičnih dogodkov v ta-
borišču Teharje pozval mari-
borski škof Franc Kramber-
ger, ki je s somašniki žalno
mašo kot osrednji dogodek ne-
deljske spominske slovesnosti
ob križu na mestu nekdanjega
teharskega taborišča vodil
v duhu narodne sprave.
Da to spravo za dobro naše
in naših otrok bodočnosti res
potrebujemo, pa je bilo jasno
ob poslušanju drugih bolj ali
manj strpnih govorcev. Le
Lojze Oset se je v imenu Mest-
ne občine Celje spomnil na ne-
dolžne civilne žrtve pobojev
v taborišču in spomnil, da Ce-
lje, nekdaj biser ob Savinji,
obkroža kar 30 grobišč iz ča-
sov pred pol stoletja.
V imenu slovenskih izseljen-
cev je govoril Jože Hubad iz
Švice, ki je domobranstvo oz-
načil za manifestacijo sloven-
stva, boj slovenske vojske na
svoji zemlji zoper komunizem
in na drugi strani NOB kot
programsko netenje požara, ki
je zajel vso domovino in pov-
zročil veliko gorja in škode, za
katero je kriva komunistična
partija kot požigalec. Domo-
brancem gre po njegovem veli-
ka zahvala slovenskega naro-
da, saj so s svojim odporom
dokazali zvestobo, moč in
vo^o.
Se korak dlje je v svojih be-
sedah šel Stane Šterbenk,
predstavnik Nove slovenske
zavze, organizacije, ki »ohra-
nja in nadaljuje tradicijo ti-
stih, ki se jih na Teharjah spo-
minjamo«. Dejal je, da vso
krivdo za nastanek in posledi-
ce državljanske vojne nosi ko-
munistična stran, da sta teh-
nična in v vojnih razmerah
nujna kolaboracija z okupa-
torjem, prav tako tudi prisega
domobrancev, res bili - a oboje
znotraj mednarodnih norm so-
delovanja z okupatorjem, v ni-
čemer pa naperjeni proti slo-
venskemu narodu. Predstavil
je s 25.000 podpisi podprt po-
ziv Državnemu zboru, naj še
letos reši vprašanja državljan-
ske vojne, ki tudi danes razd-
vajajo slovenski narod. V njem
so zahteve za obsodbo komu-
nistične partije, ki je zlorabila
ljudi v boju, za priznanje, da je
bil boj proti komunizmu sa-
moobrambno in človekoljubno
dejanje, za obsodbo povojnih
pobojev ter za pravno in mate-
rialno izenačitev vseh žrtev
vojne in revolucije. Poziva Dr-
žavni zbor še ni obravnaval,
zato je to razumeti kot zavrni-
tev slovenske sprave, podpis-
niki pa v nobenem primeru ne
pristajajo zgolj na obsodbo
povojnih pobojev in postavitev
spominskih obeležij.
V imenu Državnega zbora je
na Teharjah spregovoril posla-
nec Ignac Polajner, ki se je
zavzel, da moramo priznati
vso svojo zgodovino ter se do-
taknil kočljivih vprašanj, po-
vezanih z doslej brezplodnim
iskanjem krivcev za povojne
poboje.
Na pobite domobrance se je
z osebnimi besedami slovesa
obrnil Marjan Šifrer, pred-
stavnik argentinskih Sloven-
cev, ki je opozoril, da bi se
marsikdo od tistih, ki danes ne
morejo več govoriti, odzval
ponujeni roki skupnega odpo-
ra, če le-ta ne bi hkrati skruni-
la vseh tistih svetinj, za katere
je preprost slovenski človek
živel. Dejal je, da so izseljeni
Slovenci ves ta čas na svojih
ranah nosili obliže, danes pa
so jih strgali in čeprav rane
trenutno bolj bolijo, bi se lah-
ko hitreje zacelile. »Slovenija
je vredna tega, da zanjo išče-
mo stične točke,« je pozval
k spravi.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
Še pred tedni so v Celju napo-
vedovali 40 do 50 tisoč udele-
žencev spominske slovesnosti
na Teharjah, saj naj bi bili te-
harska in slovesnost v Kočev-
skem Bogu enakovredni dr-
žavni spominski slovesnosti.
Na novinarski konferenci pred
nedeljsko žalno slovesnostjo
so člani organizacijskega in
častnega odbora povedali, da
pričakujejo okoli 5 tisoč ljudi,
v nedeljo pa se jih je na Tehar-
jah zbralo približno 1.500.
»Slovenska narodna zastava
naj bo na Teharjah izobešena
kot zastava sprave, saj so z njo
leta 1941 šli v boj partizani, za
svojo pa so jo za eno leto prev-
zeli tudi slovenski domobran-
ci. Sicer pa je to zastava Slo-
vencev, ki je naš narod sprem-
ljala vse od pomladi narodov
na prelomu prejšnjega stolet-
ja, preko bojev Maistrovih
borcev do osamosvojitvenih
prizadevanj v devetdesetih le-
tih, ko so jo kot svoj simbol
uporabljale stranke Demosa,«
je polemike, ali naj bo na pri-
zorišču slovesnosti izobešena
tudi domobranska trobojnica
na četrtkovi novinarski konfe-
renci komentiral predsednik
organizacijskega odbora slo-
vesnosti Janez Črnej.
Proti izobešanju domobranske
trobojnice je v petek naslovil
protest na Mestno občino Celje
občinski odbor Združene liste
socialnih demokratov. Menili
so, da bi bilo primerneje, če bi
na treh 9-metrskih drogovih
ob državni slovenski in žalni
zastavi visela še celjska, ne pa
trobojnica, ki so jo med II. sve-
tovno vojno tako sramotno
onečastili slovenski domo-
branci.
KOM EN'TIRAMO
Dvojne resnice ni
Solze resnične žalosti, ki
smo jih v nedeljo na Teharjah
lahko videli na nekaterih licih,
pobiranje kamnov s tal - za
spomin na kraje, kjer ležijo
kosti pred petdesetimi leti mu-
čenih in pobitih svojcev, so se-
gle globoko v srce.
Zato, zberimo že enkrat ti-
sto moč, ki je potrebna za de-
jansko obžalovanje povojnih
pobojev, časov, ko je Slovenec
dvignil roko nad Slovenca
brez dokazov in od sodišč izre-
čenih sodb o njegovi krivdi.
Postavimo spominska obeležja
in vrnimo ljudem, katerih ko-
sti ležijo sirom odkritih in
morda še neodkritih grobišč
po Sloveniji, njihova imena.
Priznajmo njihovim svojcem
pravico do spomina in dajmo
možnost, da v miru, kadarkoli
želijo, prižgejo svečko ob nji-
hovem imenu. Njim samim pa
zdaj, po petdesetih letih, daj-
mo možnost spokoja.
Naredimo vse to, zdaj in
čimprej! Zaradi mrtvih, ker
imajo pravico, da v miru poči-
vajo. In tudi zaradi živih, ki
imamo pravico, da v miru živi-
mo. Da nam ne bo treba več
gledati iskrenih solz žalosti na
eni strani in smešnega, otro-
škega paradiranja ostarelih
starčkov, ki si izmenjujejo do-
mobransko čepico in drug
drugemu požirajo pred spo-
minskim križem za fotografijo
v družinskem albumu. Da gor-
ja in bridkosti izpred petdese-
tih let ne bodo več zlorabljali
za pisanje nove zgodovine, ki
naj bi jo v imenu naroda pod-
pisali politiki.
Ne, zgodovina naj ostane
zgodovinarjem, in resnica iz-
pred pol stoletja je ena sama,
zato naj jo ne pišejo ponovno
politiki.
IVANA STAMEJČIČ
Organizirani vojaški invalidi
V Celju so minulo sredo kot peto v Sloveniji ustano-
vili samostojno območno društvo vojaških invalidov.
Vanj so vključeni vojaški invalidi iz I. in n. svetovne
ter zadnje slovenske vojne ter tisti posamezniki, ki so
postali invalidi med služenjem vojaškega roka v nek-
danji JLA.
Delo celjskega regijskega društva, ki iz širšega ob-
močja Celja vključuje okoli 700 vojaških invalidov, bo
vodil predsednik Vinko Kolenc, pričakovati pa je, da
bodo v krajih, kjer živi večje število vojaških invalidov,
sčasoma ustanavljali društvene pododbore.
Na ustanovnem zboru društva vojaških invalidov
Celje so sprejeli še dve pomembni stališči. Društvo se
bo preko državnozborskih poslancev zavzemalo za
tretjo obravnavo zaklona o vojnih invalidih in za spre-
membo in dopolnitev njegovega 77. člena, hkrati pa so
v Celju podprli tudi stališče Zveze društev vojaških
invalidov Slovenije, da se društvom vrne vse njihovo
premoženje. Zlasti je pomebno, da se v društveno last
povrne zdravilišče v Strunjanu.
IS
120 nageljnov za
jubilanta
PGD Dobrna je 16. in 17.
junija proslavilo 120-letnico
društva, v katerem je več kot
120 članov.
Slavnostna seja je bila
v dvorani Toplic, udeležili
pa so se je župan občine Voj-
nik Beno Podergajs, pred-
sednik slovenskih gasilcev
Ernest Eory, predstavniki
občinskih gasilskih zvez in
društev ter krajevni pred-
stavniki. V programu sta na-
stopila moški pevski zbor
Dobrna pod vodstom Emila
Lenarčiča in godba iz Nove
Cerkve. Slavnostni govornik
je bil predsednik društva
Štefan Pohajač, ki je med
drugim omenil, da se dobrn-
ski gasilci lahko pohvalijo
s prvo registrirano žensko
desetino v Sloveniji, zato ni
čudno, da so še danes ženske
zelo aktivni del društva, do-
bro pa je tudi sodelovanje
z najmlajšimi preko šole, ki
so že vrsto let najboljši
v Sloveniji in nastopajo tudi
na gasilskih olimpiadah.
Pripravili so tudi učinko-
vito parado, razvili prapor in
izdali jubilejni bilten. Slav-
nostni govornik na sobotnem
delu proslave je bil župan
vojniške občine Beno Poder-
gajs, ki je gasilcem čestital
z izbranimi besedami in šop-
kom iz 120. rdečih nagelj-
nov, kolikor je društvo staro
in ima članov. Podeljenih je
bilo tudi več državnih, ob-
činskih in društvenih priz-
nanj.
T.VRABL
Sto kilometrov za notarjev podpis
V upravni enoti Mozirje opozarjajo na problem dostopnosti notarjev
V petek, 16. junija, so v upravni enoti
Mozirje, ki je stičišče petih novonastalih
občin v Zgornji Savinjski dolini, pred-
stavili svoje delovanje v prvih petih me-
secih letošnjega leta. Po oceni Darka Re-
penška, načelnika te upravne enote, ob-
čani prehoda v novo ureditev, ki je na-
stala z lokalno samoupravo, niso nega-
tivno občutili. Eno izmed največjih ovir,
s katero so se pričeli srečevati ta mesec,
pa predstavlja problem dostopnosti no-
tarjev.
»Od 1. junija, ko smo v upravni enoti
izgubili pravico do overjanja podpisov,
opravljajo tovrstne storitve za občane
samo notarji,« je pojasnil Repenšek in
poudaril, da se na tem nivoju država od
občanov le še odtujuje, saj morajo občani
z uvedbo notarjev opraviti veliko več po-
ti kot prej. Ilustrativen je naslednji pri-
mer. Občan, ki je doma v Logarski dolini,
proda avto, se poda na skoraj 60 kilome-
trov oddaljen sedež upravne enote Mo-
zirje, kjer ga seznanijo z dejstvom, da
lahko overi podpis le pri najbližjem no-
tarju v Velenju ali Žalcu; ko to stori, se
vrne na upravno enoto in nadaljuje
z urejanjem svojih zadev. Zaradi tega,
ker so notarji od zgornjesavinjskih kra-
jev preveč oddaljeni, na upravni enoti
Mozirje predlagajo, da bi preprosta no-
tarska opravila smeli opravljati tudi na
sedežih upravnih enot.
Po mnenju Darka Repenška kakšnih
drugih, večjih težav v delovanju upravne
enote ne zaznavajo. V prvih petih mese-
cih tega leta so ledino uspešno zorali,
edino v začetku so bile nekoliko nejasne
relacije s tistimi občani, ki so bili z delom
upravne enote nekoliko slabše sezna-
njeni.
V upravni enoti Mozirje, kjer je vseh
zaposlenih 29, so se zavzemali za raci-
onalno razporeditev delavcev. V kratkem
naj bi zaposlili še tri nove delavce, to pa
bo predvidoma zadoščalo kadrovskim
potrebam enote. V petih mesecih so ob-
delali 7369 zadev, izdali 795 odločb in
številne sklepe ter delne odločbe. V po-
stopku denacionalizacije pa so izdali 110
odločb in 28 sklepov.
»Našli smo skupen jezik z vsemi obči-
nami in ustanovili tudi sosvet načelnika
upravne enote,« je še povedal Repenšek,
»ki ga bomo v prihodnje maksimalno an-
gažirali z namenom, da bi vzpostavili
čim boljše povezave med občinami in
upravno enoto.«
KL
Za pomoč
izvoznikom
LJUBLJANA, 20. junija
(Republika) - Poslanci dr-
žavnega zbora so opravili
prvo branje interventnega
zakonskega predloga o
subvencioniranju prispev-
kov za socialno varnost
v letošnjem in prihodnjem
letu, ki je eden od vladnih
ukrepov za izboljšanje po-
ložaja slovenskih izvozni-
kov. S subvencioniranjem
teh prispevkov hoče vlada
doseči zmanjšanje stroškov
teh podjetij.
Brez veta na
avtoceste
LJUBLJANA, 20. junija
(Republika) - Državni svet
je sklenil, da ne bo zahteval
odložnega veta na zakon
o ureditvi določenih vpra-
šanj glede graditve avto-
cest, ki ga je državni zbor
sprejel po hitrem postopku.
Svetniki so vladi predlaga-
li, da pripravi sistemsko
zakonodajo, ki bo uredila
to področje, takojšnjo ko-
masacijo območij, ki spa-
dajo h gradnji omrežja ter
prvenstveno varovanje
kmetijskih območij, ki so
za Slovenijo nacionalnega
pomena.
Enakomerno
breme za vse
LJUBLJANA, 20. junija
(Republika) - Na okrogli
mizi LDS o pokojninski
problematiki sta seniorska
organizacija LDS Sivi pan-
terji in odbor za socialno
politiko stranke predstavi-
la osnutek resolucije o upo-
kojencih. Položaj upoko-
jenske generacije mora biti
primerljiv s položajem ak-
tivnega prebivalstva, bre-
me razvoja pa mora biti
enakomerno porazdeljeno.
Država naj prevzame jam-
stvo za delovanje pokoj-
ninskega sistema, vse soci-
alne in posebne prejemke
pa je treba iz sistema izlo-
čiti.
izgubljena bitka
LJUBLJANA, 19. junija
(Dnevnik) - Državni zbor je
bil v sedmem poskusu
sklepčen, toda sklenil je to,
kar je enkrat že zavrnil. Za
nedoločen čas je preložil
odločanje o začasni ustavi-
tvi vračanja premoženja
cerkvi, dokler ne bo z zako-
nom uredil statusa omenje-
nih gozdov. Po mnenju
predlagateljev zakona Po-
lonce Dobrajc in Zmaga
Jelinčiča je s tem posvetna
družba izgubila bitko s ka-
toliško cerkvijo, ki si poleg
politične pridobiva tudi
gospodarsko vodstvo.
-NOVI TEDNIK-
Odgovorni urednik: Branko
Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjeta Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvirn, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur-
ška Selišnik, Ivana Stamejčič,
Željko Zule. Tehnično ureja-
nje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer, Igor Šarlah. Obliko-
vanje: Minja Bajagič. Tajnica
uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 442-
500, fax 441-032.
Št. 25. - 22. junij 1995
3
DOGODKI
Steklina grozi!
Kleti šmarsko občino in Ceijem največ stekline doslej
V šentjurski občini pravijo, da je
prišlo do izbruha stekline, nam je po-
vedala domača veterinarska inšpekto-
rica, mag. Andreja Stopar. Od konca
aprila, ko se je pojavila prva stekla
lisica v okolici Loke pri Žusmu, je vse
več primerov. Inšpektorica se v zad-
njih petih letih, odkar opravlja ome-
njeno delo, še ni srečala s takšnim ob-
segom te nevarne bolezni.
Od lani, ko je bilo več primerov ste-
kline zlasti v sosednji šmarski občini,
so bili posebej pozorni tudi na Šent-
jurskem, vendar pa so bile vse raziska-
ve v laboratorijih ljubljanske veteri-
narske fakultete ugodne. Niti lisica, ki
se je letos pojavila v spodnjih prosto-
rih nekega šentjurskega mestnega blo-
ka, ni bila stekla. Potem ko so v začet-
ku maja ugotovili, da je bila lisica
v okolici Loke v resnici stekla, pa je
v občini vse več primerov. Pojavila se
je stekla lisica v okolici Planine, od
tam pa so jih našli vse do Vrbnega ter
Proseniškega, do meja bivše celjske
občine. Gre za sedem potrjenih izvidov
o sumu stekline,,j>ri čemer nekaj živali
v Ljubljani še preiskujejo.
V nekaj primerih je prišlo do stika
stekle lisice in psov. Zato veterinarska
inšpekcija prosi občane, naj imajo pse
pod nadzorom, na verigi ali v ogradi,
po vsakem stiku z neznano živaljo pa
psa opazujejo. V primerih, ko je pes
v neposrednem stiku z lisico, za katero
so uradno ugotovili, da je bila stekla,
je potrebno opazovanje psa pod nad-
zorom veterinarske službe.
V šentjurski občini so se nazadnje
srečali s pojavom stekline pred tremi
leti, vendar v manjšem obsegu. V do-
mači veterinarski inšpekciji pričaku-
jejo, da bo čez poletje še več primerov,
kar je v zvezi z življenjskimi navadami
lisice. Za jesen pa upajo, da bo bolezni
manj.
BRANE JERANKO
V pričakovanju navodil
I/, šmarske upravne enote so takoj po neurju, ki se je pojavilo
v novih občinah na Šmarskem, obvestili prestolnico ter prosili
ia ustrezna merila oziroma navodila za začetek ocenjevanja
škode.
Gre zlasti za vprašanje cen kmetijskih pridelkov, ki jih priz-
navajo v takšnih primerih. Na odgovor iz Ljubljane še čakajo,
težave pa naj bi bile tudi zaradi nejasne zakonodaje. Sicer pa po
zadnjih neurjih s točo ugotavljajo v petih novih občinah na
Šmarskem precejšnjo gospodarsko škodo. Tudi pretekli teden je
bii v znamenju nove, sicer bistveno manjše škode, z izjemo
požara v Sv. Juriju, v občini Rogatec, kjer je zgorelo gospodar-
sko poslopje. V občinah je bilo doslej največ škode na kmetij-
skih površinah, pa tudi na različnih komunalnih objektih. Pri-
jave o škodi po neurjih, kar omogoča morebitne davčne olajšave
oziroma možnost regresa, v občinah še zbirajo.
BJ
Ministrov ni bilo
Za kmetijsko šolo večje posestvo
V šentjurski kmetijski šoli
so pretekli teden napovedali
sejo Odbora državnega zbora
za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano o šolskih posestvih,
pod vodstvom predsednika
mag. Jožeta Protnerja.
Med šentjursko sejo naj bi
prišlo do slavnostnega podpisa
protokola med kmetijskim ter
šolskim ministrom o prenosu
kmetijskih zemljišč na sloven-
ske srednje kmetijske šole. Za-
radi dopoldanske nesklepčno-
sti v parlamentu je popoldan-
ski obisk ministrov ter poslan-
cev odpadel, so sporočili me-
dijem.
Sestanek Odbora ter sloves-
no podpisovanje dogovora
obeh ministrov, dr. Slavka
Gabra ter dr. Jožeta Osterca,
so zdaj napovedali za 3. julij.
Gre za pogoje po katerih bi
kmetijskim šolam zemljišča
dodelili, določeni so tudi po-
goji prevzemanja, pa tudi do-
datna delovna mesta za po-
možne delavce na novih šol-
skih posestvih. V Šentjurju gre
za denacionalizacijski zahte-
vek za 110 hektarjev šolskih
kmetijskih zemljišč, v skladu
z dogovorom pa bi kmetijski
šoli vrnili vsaj 60 hektarov, za-
poslili pa 8 kmetijskih delav-
cev. Trenutno ima kmetijska
šola na razpolago le 4 hektarje
zemlje.
BJ
Premalo denarja za vse
V	občini Laško so se že v za-
četku leta odločili, da bodo
največ proračunskih sredstev,
namenjenih naložbam, tudi le-
tos dali za izgradnjo nove šole
V Sedražu in za nov most v Ja-
fočah. Za vse ostale novograd-
ije bo zato denarja bolj malo.
V	nedavno sprejetem prora-
čunu so za naložbe namenili
89 milijonov tolarjev, od tega
iza šolo in za most kar 60 mili-
jonov tolarjev. Za dodelitev
preostalih sredstev so pripra-
jvili razpis, vendar je morala
občinska uprava večino pri-
javljenih naložb Komunale
Laško in krajevnih skupnosti
zavrniti. Kriteriji za pridobi-
tev denarja so bili dokaj stro-
gi, saj so v upoštev za ožji iz-
bor prišle le tiste naložbe, ki so
občinskega pomena, ki so že
začete in jih je treba končati še
v tem letu, in tiste, za katere je
zagotovljen denar tudi s samo-
prispevkom, s prispevki kraja-
nov, z donacijami ali pa jih
sofinancira država. Pri cestah
so imele prednost tiste, ki so
pomembne za šolski in delav-
ski prevoz ali pa jih uporablja-
jo zlasti v času poplav. Zato se
bodo letos razmere nekoliko
izboljšale le na cesti Šentru-
pert-Osredek, ki je v zelo sla-
bem stanju, predstavlja pa po-
membno prometno povezavo
s šentjursko občino. Za najbolj
nujna obnovitvena dela bo ob-
čina dala milijon m pol tolar-
jev. Po milijon tolarjev bodo iz
proračuna dobile tudi ceste
Rečica-Šmohor, Elkov-Debro,
in Tevče-Vrh.
Na področju vodooskrbe bo-
do občinskega denarja deležni
le najbolj kritični predeli obči-
ne. Tako bo občina dala
skromno vsoto za gradnjo vo-
dovoda »Trije studenci«, mili-
jon tolarjev bodo namenili za
priključitev naselja Jagoče na
vodovodno omrežje Laško, so-
financirali pa naj bi še gradnjo
vodovodov Lažiše, Zgornja
Rečica in Rimske Toplice.
JI
Dan državnosti
v Dramljah
Osrednja počastitev dne-
va državnosti v šentjurski
občini bo v Dramljah.
Prireditev bo v soboto,
ob 15.30, ko bo začetek no-
gometnega turnirja za po-
kal Drameljskih goric. Na
tekmi se bodo pomerili pri-
padniki različnih politič-
nih strank ter stanovskih
organizacij. Ob 18. uri bo-
do nadaljevali s slavnost-
nim programom, z nasto-
pom šentjurske pihalne
godbe in drameljskega mo-
škega zbora, podelili pa
bodo tudi pokal Dramelj-
skih goric. Prisotne bodo
pozdravili župan Jurij Ma-
lovrh, predsednica občin-
skega sveta Tatjana Oset in
predsednik KD Dramlje,
Branko Gorečan. Priredi-
tev bodo zaključili z vese-
lico.
BJ
Po naših tovarnah - Minister
Leskovšek si je ogledal tovarne
našega okrožja
V ponedeljek, dne 25. junija
si je tov. minister Leskovšek
ogledal nekatere industrijske
obrate v celjskem in deloma
v mariborskem okrožju.
V spremstvu šefa kabineta,
tov. Vidmajerja, in članov
Okrožnega odbora OF Celje si
je ogledal obrat Vesten v Ce-
lju, kjer izdelujejo emajlirano
posodo. Tov. minister se je ži-
vo zanimal za stanje surovin
ter posetil vse oddelke, da si
napravi čim jasnejšo sliko po-
djetja.
Pri pregledu oddelka so de-
lavci navdušeno pozdravljali
tov. ministra, saj so ga kot
celjskega rojaka in nekdanje-
ga vajenca v tovarni vsi prav
dobro poznali. S stanjem v to-
varni je bil tovariš minister
v glavnem zadovoljen in je
s svoje strani delavcem oblju-
bil, da bo storil vse, da se bo
proizvodnja čim bolj dvignila.
Obrat cinkarne je bil v tej
vojni vsled bombardiranja de-
loma porušen, a obnovitveno
delo že dobro napreduje. Tudi
tukaj si je tov. minister ogledal
vse oddelke kakor tudi izgo-
tovljene proizvode ter je po-
udaril, da je obrat za našo go-
spodarsko obnovo izredne
važnosti. Za letošnje potrebe
je bilo iz celjske cinkarne na-
kazane in smotrno razdeljene
med vse vinogradnike in hme-
ljarje 60 ton galice.
Popoldne se je vršil ogled
rudinika Pečovnik pri Celju.
Tov. minister se je zanimal za
produkcijsko zmožnost tega
rudnika Ogledal si je načrte in
se prepričal, da bo ta rudnik
lahko z malenkostnimi inve-
sticijami dvignil produkcijo za
kakih 50 ton na dan. Premog
v tem rudniku je dobre kvali-
tete, saj ima nad 5000 kalorij.
Tudi tekstilno industrijo
v Laškem si je tov. minister
skrbno ogledal. Tovarna je
v najlepšem redu in v polnem
obratu. Izdelujejo koče in de-
loma tudi blago za moške
obleke. Tovarna predeluje su-
rovine iz starih cunj, ki so da-
nes važna surovina. Vsaka cu-
nja pri krojačih in šiviljah naj
bi našla pot nazaj v tovarno, ki
jo bo predelala v novo blago.
Nato se je vršil ogled pivo-
varne Laško. Ta tovarna je na
prvi pogled videti popolnoma
uničena. Bila je trikrat močno
bombardirana. Ko pa so ruše-
vine sedaj od kopali, se je po-
kazalo, da so skoraj vsi stroji
ohranjeni. Tovarna ima 68 ci-
stern po 250 hI. Letna produk-
cija znaša do 60.000 hI. Laško
pivo je slovelo kot eno izmed
najboljših. Pivovarna bo v ka-
kih 3 do 4 mesecih popravlje-
na. Tov. minister je dejal pri
odhodu: »Posvetili bomo vso
pažnjo tej pivovarni. Pivo bo
v bodoče množični proizvod in
si ga bo naš rudar in delavec
po težkem delu lahko privoščil
vsak dan.«
Naslednji dan si je tov. mi-
nister ogledal še podjetja Cug-
majer in Gruber, tovarno ba-
krenih izdelkov v Slovenski
Bistrici. Ta obrat je edini te
vrste v Jugoslaviji. Glavni iz-
delek te tovarne so bakrene
plošče za parne kotle. Mnogo
izdelajo tudi raznovrstne ba-
krene žice, deloma tudi cinko-
ve žice in plošče. Obrat je sko-
ro nepoškodovan in dela na-
prej. Zaloga surovin bo zado-
stovala za približno 2-4 me-
sece.
V Konjicah se je ustavil
v usnjarni Laurič. To je mode-
ren obrat. Vendar je okupator
odpeljal mnogo strojev za iz-
delovanje specijalnega usnja,
jermenja itd. Sedaj izdelujejo
tam v glavnem usnje za čevlje.
Zaloge so precej pičle. Tovar-.
na je deloma požgana, vendar
jo pridno obnavljajo. Nazad-
nje si je ogledal Štajersko že-
lezno industrijo v Zrečah. Ta
obrat so za časa okupacije
partizani minirali in ga precej
porušili. V podjetju so namreč
izdelovali sekire za okupator-
jevo vojsko. Sedaj je vse na
delu za hitro obnovo. Medtem
ko popravljajo stavbe, že tudi
pridno kujejo sekire, krampe,
lemeže, plužna železa, razna
kladiva ter izdeluje orodje za
našega kmeta. Surovin ima to-
varna še za pol leta. Zaloga
izgotovljenih izdelkov je pa
prav lepa. Očividno okupator
ni utegnil teh stvari več odpe-
ljati, kar nam bo sedaj prav
prišlo pri naši obnovi.
Tov. minister Leskovšek je
podal o vsakemu podjetju
izredno jasno sliko. Vidi in
pozna skoraj vse ljudi. Povsod
vlada prepričanje, da je na tem
važnem mestu mož, ki ima vse
lastnosti za vodstvo ministr-
stva industrije in rudarstva.
(Nova pot, 30. junija 1945)
Slovenija bližje
Evropi
V	Bruslju sta vodji poga-
jalskih delegacij Slovenije
in Evropske unije, Benja-
min Lukman in Serge
Abou, parafirala sporazum
o pridruženem članstvu
Slovenije v EU. Vodji po-
gajalskih skupin sta s svo-
jimi začetnicami označila
vsako od 500 strani spora-
zuma. Za naslednji korak
— podpis sporazuma o pri-
druženem članstvu — mora-
jo dati soglasje vse članice
Unije, nato ga morajo rati-
ficirati vsi parlamenti čla-
nic EU, evropski parla-
ment in ne nazadnje tudi
slovenski parlament. Slo-
venija pa se je Evropi pri-
bližala tudi z nedavnim
podpisom sporazuma
o prosti trgovini z EFTO.
Sporazum predvideva od-
pravo carin za industrijske
izdelke iz Slovenije, naša
država pa bo svoj trg za
proizvode članic Efte po-
stopoma odprla do konca
leta 2001. V skladu s spora-
zumom bo Slovemja že s 1.
julijem odpravila carine za
proizvode, ki jih sama ne
proizvaja. Sicer pa je spo-
razum za Slovenijo precej
ugoden na kmetijskem po-
dročju, predvsem na po-
dročju vinarstva.
Srečanje
Drnovšek-Menem
Predsednik slovenske
vlade Drnovšek je bil na
obisku v Argentini, kjer je
s predsednikom Menemom
podpisal sporazum o go-
spodarskem sodelovanju
med državama. Državi naj
bi kmalu podpisali tudi
sporazum o odpravi dvoj-
nega obdavčenja in spora-
zum o znanstvenem sodelo-
vanju. Slovenija je za Ar-
gentino zanimiva kot pri-
mer uspešne odprte tržne
ekonomije, medtem ko je
argentinsko gospodarstvo
izredno zaprto, saj v bruto
nacionalnem dohodku iz-
voz predstavlja le 8 odstot-
kov. Drnovšek in Menem
sta se pogovarjala tudi
o tem, da bi se Mercosur
(prostotrgovinsko združe-
nje latinskoameriških dr-
žav) povezal s Cefto (pro-
stotrgovinskim združenjem
srednjeevropskih držav).
Argentina in Slovenija bi
v tem primeru bili neki go-
nilni sili, ki bi skupaj s Če-
ško in Brazilijo vzpostavili
prostotrgovinsko cono med
Evropo in Latinsko Ameri-
ko. Argentinski sogovorni-
ki pa so Drnovšku izrekli
vso podporo tudi pri vklju-
čevanju Slovenije v evrop-
ske in mednarodne inte-
gracije.
Francija za
jedrske poskuse
V	Franciji so sporočili,
da bodo kljub nasprotova-
nju mednarodne skupnosti,
obnovili jedrske poskuse
v južnem Pacifiku. Zaradi
te francoske odločitve sta
Avstralija in Nova Zelan-
dija sklenili zamrzniti vse
vojaške zveze s to državo.
Nemčija se je odzvala pre-
vidno, češ da gre za franco-
sko nacionalno odločitev,
v Avstriji pa so izrazili vso
obžalovanje nad to odloči-
tvijo, kakor tudi na Fin-
skem. Tudi ZDA obžalujejo
odločitev Francije, da bo
septembra spet začela iz-
vajati jedrske poskuse in še
naprej vzpodbujajo vse je-
drske velesile, naj se pri-
družijo splošnemu morato-
riju na jedrske poskuse.
Francoski premier Juppe je
glede kritik izjavil, da na
uradni Pariz ne bi smele
vplivati tiste države, ki so
izvedle desetkrat več po-
skusov kot Francija in ki
imajo neizmerno večje ko-
ličine jedrskega orožja.
Dodal je še, da je sporna
odločitev potrebna za to,
da Francija ohrani sloves
močne in verodostojne vo-
jaške sile, kar je pomemb-
neje od diplomatskih
mnenj.
Napad čečenskih
teroristov
Skupina čečenskih tero-
ristov je vdrla v južno ru-
sko mesto Budjonovsk in
povzročila izredno stanje.
Teroristi so najprej zasedli
telefonsko postajo v mestu,
nato pa še policijsko posta-
jo in banko. Na koncu so se
z več sto talci zaprli v bol-
nišnico in začeli sporočati
svoje zahteve. Čečenski
borci zahtevajo predvsem
ustavitev bojev in umik ru-
skih vojaških enot iz Čeče-
nije ter začetek pogajanj
med ruskim predsednikom
Jelcinom in čečenskim vo-
diteljem Dudajevim. Napa-
dalci so še zagrozili, da bo-
do za vsakega ubitega Če-
čena ubili 10 talcev. Še
vedno ni znano, koliko žr-
tev je doslej terjal terori-
stični napad, saj so Čečeni
ob prihodu v Budjonovsk
streljali vse povprek. Poleg
tega je nekaj žrtev tudi že
med samimi talci. Z upor-
niki se je po telefonu poga-
jal ruski premier Černo-
mirdin, vendar so se poga-
janja končala neuspešno.
Uporniki so se nato z avto-
busi umaknili iz mesta
(verjetno proti Čečeniji),
s seboj pa so odpeljali okoli
170 talcev.
Bitka za Sarajevo
Več tisoč bosanskih
vladnih vojakov je začelo
bitko za Sarajevo, s katero
naj bi prebili srbski obroč
okoli mesta. V okolici Viso-
kega in Kiseljaka so bili
najhujši boji z enotami bo-
sanskih Srbov. Bosanske
sile so napadle tudi vasi
Bresovača in Dupoviči ob
vznožju Igmana. Bosanski
Srbi so kot odgovor na ak-
cijo vladne vojske še bolj
srdito obstreljevali sara-
jevsko predmestje Butmir.
Po podatkih Unproforja so
bosanske vladne enote tudi
zajele večino težkega orož-
ja, ki je bilo zbrano v vojaš-
nici Tito. Med boji za Sara-
jevo so bosanski Srbi izpu-
stili vse zajete vojake Un-
proforja. Samooklicani
parlament bosanskih Sr-
bov pa je v Bistrici izglaso-
val odločitev o zdnižitvi
s t.i. Republiko srbsko
Krajino. O razmerah v Bos-
ni je razpravljal še Var-
nostni svet, ki je naposled
le sprejel resolucijo o napo-
titvi sil za hitro posredova-
nje v BiH. Enote naj bi se-
stavljalo 12.500 težko obo-
roženih in dobro izurjenih
mož. Vendar pa se je za-
pletlo pri njihovem finan-
ciranju. Ameriški kongres
je namreč zavrnil predlog,
da bi stroške za operacijo
v višini 400 milijonov do-
larjev za pol leta prevzele
članice OZN, med njimi tu-
di ZDA. Zato so se voditelji
sedmih industrijsko naj-
bolj razvitih držav, ki so
zasedali v Halifaxu in ki so
največ pozornosti namenili
razmeram v Bosni dogovo-
rili, da bodo podrobnosti
o financiranju sil določili
kasneje. Svet zveze Nato
pa je v Bruslju razpravljal
o načrtu za umik modrih
čelad iz Bosne.
St. 25. - 22. junij 1995
GOSPODARSTVO
4
Ali konkurenčnost upada?
Cilj gospodarskega razvoja
Slovenije je stabilno in odprto
gospodarstvo ter vključevanje
v Evropsko unijo. Nujen pogoj
za to vključevanje pa je kon-
kurenčnost slovenskega go-
spodarstva.
Pri Gospodarski zbornici
Slovenije je bila opravljena
anketa z direktorji večjih po-
djetij o konkurenčnosti gospo-
darstva Opravljena je bila
primerjava po 22 parametrih
konkurenčnosti na treh skupi-
nah trgov. Po mnenju anketi-
rancev se slabšajo sestavine
konkurenčnosti naših podjetij
zlasti glede partnerjev iz sred-
njeevropskih držav in Hrva-
ške. Največji negativni vpliv
na spremembe slovenske kon-
kurenčnosti imajo precenjen
tečaj tolarja, visoki stroški
obresti oziroma cena kapitala
in previsoke obdavčitve. Ra-
zen teh dejavnikov znižujejo ■
konkurenčnost tudi bruto pla-
če in dodatni stroški dela.
K slabšanju konkurenčnosti
je močno prispevalo zaostaja-
nje tečaja tolarja za narašča-
njem cen doma. Tečaj tolarja
se oblikuje drseče, t.j. odvisno
od ponudbe in povpraševanja
po devizah. Z zaostajanjem ra-
sti tečaja tolarja za domačimi
cenami se izvozna konkurenč-
nost slabša. Toda ne smemo
pozabiti pozitivnega vpliva te-
ga tečaja na trdnost cen, saj
tudi sam preprečuje povečanje
razlike med gibanjem tečaja in
cen, kar zavira rast inflacije.
V razmerah drsečega tečaja
devalvacija ni instrument,
s katerim bi ustrezno ukrepali,
saj se prek razmerij na deviz-
nih trgih tečaj oblikuje samo-
dejno. Po trditvah izvoznikov
bi moral tečaj tolarja do nem-
ške marke znašati vsaj 86 SIT
za DEM.
Vse bolj se povečuje tudi
kritičnost do previsokih daja-
tev in neproduktivnega zapo-
slovanja. Zaposlovanje v ne-
gospodarstvu narašča, med-
tem ko v gospodarski sferi na-
rašča nezaposlenost. V prvih
štirih mesecih tega leta je za-
poslenost v industriji in rudar-
stvu v odnosu na enako ob-
dobje preteklega leta upadla
za 2,7%, t.j. za 6.727 delavcev,
kar je vse prej kot spodbudno.
Po nekoliko večjem optimiz-
mu v začetku lanskega leta se
je negativen vpliv cen kapitala
- obresti povečeval skozi vse
lansko leto. Obresti prispevajo
k nižji konkurenčnosti, ker
dražijo izdelke. Visoke obdav-
čitve dela oz. plač imajo za po-
sledico visok delež stroškov
dela v enoti proizvoda, kar
prav tako znižuje konkurenč-
nost. Neizprosno pa je dejstvo,
da v cenovnih razredih, v ka-
terih so naši proizvodi na tujih
trgih, ne bomo mogli dolgo-
ročno poslovati s stroški dela,
ki so drugačni od tistih, s kate-
rimi posluje naša konkurenca.
Po mnenju anketirancev ne-
konkurenčnost povečuje še ne-
ustrezna industrijska politika,
uprava in predpisi ter nekvali-
tetna infrastruktura in izraba
delovnega časa.
In kaj so aduti naše konku-
renčnosti? Najbolj odgovorni
menijo, da so dejavniki naše
konkurenčnosti vseskozi raz-
položljiva delovna sila, do-
stopnost nabavnih trgov, poli-
tična stabilnost Slovenije, re-
lativna oskrbljenost z energi-
jo, dostopnost do kapitala in
produktivnost dela.
BOGDAN VUNJAK
Ponovni
poslovni zagon
Po nekaj letnem bolj ali
manj neuspešnem poslova-
nju konjiškega podjetja
Baumuller-Dravinja so
pred kratkim imenovali
novo vodstvo, v prihodnje
pa naj bi pripravili tudi po-
drobno strategijo nadalj-
njega poslovanja.
Podjetje, v katerem je
zaposlenih 30 delavcev, od
tega kar 26 v proizvodnji,
deluje v najetih prostorih
na Delavski ulici. Ukvarja-
jo se predvsem s proizvod-
njo omaric in pultov, nji-
hov največji naročnik je
nemško podjetje Baumul-
ler, ki je tudi stoodstotni
lastnik vseh proizvodnih
zmogljivosti in opreme.
V teh dneh pričakujejo
v podjetju poročilo tuje re-
vizijske službe, na osnovi
teh ugotovitev pa namera-
va vodstvo pripraviti teme-
ljito strategijo nadaljnjega
poslovanja. Novi direktor,
Mariborčan Robert Kašan
meni, da bodo revizorji si-
cer ugotovili primankljaj,
kljub temu pa naj bi se
v podjetju z dobrim delom,
kvaliteto izdelkov in pošte-
nim poslovanjem v prihod-
nje izkopali iz sedanjih
težav.
TASK
Prihajamo k vam
Akcija Gospodarskega vestnika in Video
Centra ¥ Celju
Slovenija je majhna, pa
kljub temu v poslovnem smi-
slu včasih tako velika, da so
ovire pri informacijskem pre-
toku skoraj nepremagljive.
Gospodarski vestnik in Vi-
deo center iz Ljubljane sta se
zato odločila, da bosta svojo
ponudbo in dosežke predstavi-
la v različnih slovenskih kra-
jih. Zadnja od šestih spomla-
danskih predstavitev pod na-
slovom Prihajamo k vam pote-
ka danes v modri dvorani Celj-
skega sejma.
Video center bo na dveh
vzporednih projekcijah pred-
stavil 15 najaktualnejših vide-
oizobraževalnih programov,
med njimi: Razvoj kadrov,
Oblikovanje in vodenje uspeš-
nega tima, Bi torej radi uspeš-
no prodajali, Telemarketing in
druge. Udeleženci si bodo lah-
ko ogledali tudi relacijsko ba-
zo podatkov Sistem razvoja
kadrov in računalniški pro-
gram za oblikovanje timov In-
terplace III. Poleg tega bo Go-
spodarski vestnik predstavil
najnovejši poslovni imenik
Kompass GV in bonitetne in-
formacije mednarodnega po-
djetja Dun&Bradstreet. Pred-
stavljena bo tudi slovenska ra-
čunalniška baza pravnih in
poslovnih informacij IUS-IN-
FO. Predstavitev najnovejših
poslovnih znanj in informacij,
ki naj bi postala tradicionalna,
bo hkrati tudi priložnost za
poslovna srečanja med gospo-
darstveniki s celjskega ob-
močja.
IB
Obresti, varčevanje
in likvidnost
V marcu letos se je nadalje-
valo postopno zmanjševanje
obrestnih mer, v aprilu pa je
bilo to zmanjševanje bolj ob-
čutno, kar velja zlasti za skup-
ne obrestne mere. K temu je
največ prispeval manjši
R v aprilu (0,5 %). Tako so se
povprečne skupne obrestne
mere znižale z 28 do 29%
v marcu na 21 do 23% v aprilu,
kar pa še vedno predstavlja
zelo visoko raven obrestnih
mer. To seveda najbolj vedo
najemojemalci kreditov, ko
ugotavljajo delež cene kapita-
la v strukturi stroškov izdel-
kov. Povprečne realne obrest-
ne mere so se znižale s 15 do
17% v marcu, na 14 do 16%
v aprilu.
Povprečne pasivne obrestne
mere v bankah so se v aprilu
znižale bolj kot v prejšnjih
mesecih. Tako je bila za veza-
ne depozite od 31 do 90 dni
v aprilu povprečna realna
obrestna mera 6,2% (v marcu
7,1%), povprečna skupna
obrestna mera za navedene
depozite pa zaradi zmanjšane-
ga R 12,8% ( v marcu 19% ).
Tolarske hranilne vloge so
tako kot vse leto 1994 tudi
v prvem tromesečju letos na-
raščale relativno hitreje kot
devizne hranilne vloge, vendar
je njihovo povečanje v marcu
bistveno manjše kot v mesecih
od novembra 1994 do februar-
ja 1995. Delež tolarskih hra-
nilnih vlog se je povečal od
31,8% koncem leta 1994 na
36,3% v marcu 1995.
Likvidnost gospodarstva se
je v marcu ponovno poslabšala
in je znašala 36,3% sredstev
gospodarstva v celotnih sred-
stvih na žiro računu bank (v
zadnjem tromesečju 1994 je
znašala 40%). Število podjetij
z blokiranim žiro računom
nad eno leto se je povzpelo
v marcu na 1949, od teh jih je
bilo 1.680 v zasebni lasti. Šte-
vilo zaposlenih v podjetjih
z blokiranimi žiro računi je bi-
lo v marcu 113.511 delavcev,
kar predstavlja četrtino vseh
zaposlenih v gospodarstvu.
BOGDAN VUNJAK
NOTO NA BORZ! 1
Izplačila dividend
V mesecu juniju se vrstijo
skupščme delničarjev ter iz-
plačila dividend večine delni-
ških družb, ki kotirajo na trgih
A, B in C. Tako bo probanka
izplačala dividendo za redne
prmosniške delnice v višini
665,00 SIT, Komercialna ban-
ka Triglav bo izplačala za vse
delnice vseh emisij v višini
2.750,00 SIT za delnico, Nika
d. d. 200,00 SIT za delnico,
Razvojna družba d. d. višino
izplačila dela dobička za divi-
dende ni sporočila. Večina del-
nic je po objavi podatkov o vi-
šini dividend padla oz. je po
izplačilu dividend padla za
več kot je bila dividenda za
delnico. Zato se večina lastni-
kov delnic jezi, ker niso proda-
li delnic že prej. Tečaj delnic
SKB banke je v preteklem ted-
nu padel pod psihološko mejo
30.000,00 SIT za delnico. Ku-
piti jih je bilo mogoče po ce-
nah nekaj nad 28.000,00 SIT,
kar znaša približno polovica
njihove knjigovodske vredno-
sti. V mesecu juniju je izredno
slaba likvidnost vrednostnih
papirjev na organiziranem tr-
gu A in B. Še največ se trguje
z republiškima obveznicami
RS01 in RS02. Na trgu C so
največ trgovali z občinskimi
obveznicami, večina cen teh
obveznic je porasla. Precejšnja
nihanja cen so pri delnicah
Rogaške redne, Gea Collega,
Grad in prednostnimi delnica-
mi UBK banke 3. emisije. Še
vedno se trguje z nakupnimi
boni Banke Slovenije 2. izdaje.
Njihova cena niha od
17.600,00 do 19.800,00 SIT.
Precej investitorjev se bo tudi
v juniju odločilo za vpisovanje
deviznih blagajniških zapisov
z uveljavljanjem junijskega
popusta za kupone druge emi-
sije. Donosi v juniju pri ceni
kupona okoli 18.000,00 SIT so
bistveno nižji od majskega.
Zelo dobro se prodajajo bla-
gajniški zapisi Banke Sloveni-
je z nakupnimi boni tretje
emisije. Dosedaj so bile
4 dražbe v skupni višini 4800
lotov. Vse so bile razprodane
po cenah nad 100% teoretične
vrednosti. Na predzadnji so
bile povprečne pondenirane
izliticirane cene celo 101,4%
teoretične vrednosti, na zadnji
pa 101,7%.
Na odprtem trgu C (OTC) je
začela kotirati nova delnica, to
je prednostna delnica družbe
Aldeberan iz Maribora. Za
omenjeni vrednostni papir
prospekt ni bil izdan, ker je
izdaja potekala v času, ko se
za javno ponudbo vrednostnih
papirjev ni zahtevalo dovolje-
nja Agencije za trg vrednost-
nih papirjev. Osnovna dejav-
nost družbe je svetovanje ter
druge dejavnosti. Poglavitni
ustanovitelji glede na kapital-
ski vložek so Fondus d.o.o.,
Proficia-Dadas in CBH sporo-
čata, da vrednost enote vza-
jemnega sklada Herman Celj-
ski na dan 21. junij 95 znaša
1.143,47 SIT.
Dadas d.d., Proficia - Dadas
d.o.o., g. Davorin in ga. Danila
Sadar. Osnovni kapital družbe
znaša 1.200,00 mio SIT. Raz-
deljen je na 1.200 rednih imen-
skih delnic v skupni nominalni
vrednosti 600 mio SIT - nomi-
nalna vrednost posamezne
delnice je 500.000,00 SIT in
600.000 prednostnih delnic na
prinosnika v skupni nominalni
vrednosti 600 mio SIT - nomi-
nalna vrednost posamezne
delnice je 1.000,00 SIT. Zani-
mivo zanjo je, da je edina del-
nica katere cena je na trgu
dvakrat višja od njene knjigo-
vodske vrednosti.
Darja Orožim
Triglav odslej na
Liptovski
Minuli teden so v Slo-
venskih Konjicah odprli
nove prostore Zavarovalni-
ce Triglav, ki je svoje pred-
stavništvo preselila v Lip-
tovsko ulico. Po besedah
direktorja območne enote
Celje Ivana Mirnika pred-
stavlja delež poslovanja
zavarovalnice v konjiški
občini skupaj z zreškim in
vitanjskim območjem
skupno 6 odstotkov bruto
prometa, delež odškodnin-
skih zahtevkov pa znaša le
dober odstotek. V Zavaro-
valnici Triglav so prepriča-
ni, da bodo v novih, lastnih
prostorih strankam nudili
boljše pogoje kot doslej,
obenem pa razmišljajo tudi
o ustanovitvi predstavni-
štva njihove zavarovalnice
v Zrečah.
Šuster danes
v Celju
Aktualna vprašanja se-
danjega gospodarskega
trenutka v Sloveniji, pro-
blematika izvoznega go-
spodarstva in regionalnega
razvoja — to so osrednje te-
me današnjega srečanja
gospodarstvenikov s pred-
sednikom slovenske gospo-
darske zbornice Dagmar-
jem Šusterjem. Pogovor bo
v prostorih Celjanke, zače-
nja se ob 17. uri, srečanje
pa sta organizirala območ-
na enota gospodarske I
zbornice ter Združenje po- I
djetnikov celjskega območ- I
ja, ki ga vodi Zvonko
Perlič.
Dan kakovosti
v Cometu
Poslovni sistem Comet
zaključuje prvo triletno
obdobje poslovanja v skla-
du s standardi ISO 9001.
V teh dneh poteka v tem
zreškem podjetju postopek
obnove veljavnosti pridob-
ljenega certifikata, sestav-
ni del teh aktivnosti pa je
bil tudi torkov dan kako-
vosti, ki so ga obeležili
s posvetovanjem na temo
Filozofija kakovosti in
praksa. Udeležencem sta
med drugim spregovorila
generalni direktor Cometa
Marjan Lorger ter direktor
podnižnice BVQI, ene iz-
med institucij, ki je regi- j
strirana za podelitev med-
narodnega certifikata,
mag. Zoran Lekič.
Poln Kmečki
sklad 2
Dan pred uradnim zak-
ljučkom zbiranja certifika-
tov, 6. junija 1995, je
Kmečki sklad 2 dosegel
svoj maksimalni razpisani
kapital. Kmečki družbi je
svoj certifikat zaupalo
v upravljanje približno 70
tisoč Slovencev iz vseh
krajev Slovenije in vseh
starosti. Kmečki sklad 2, ki
šteje 35 tisoč delničarjev,
bo poleg Kmečkega sklada
1 sodeloval na tretji avkciji
Sklada za razvoj. V Kmeč-
ki družbi se pripravljajo
tudi na vpis certifikatov
v Kmečki sklad 3, vpisovati
jih bodo začeli 29. junija,
obenem pa razmišljajo še
o ustanovitvi Kmečkega
sklada 4.
IB
Zo jectfts ni nikoli vroče!
PC leveč trgovino
MCUIMIC tel j 471-210
(centralo)
Vroče so le spodnje cene:
-	otroške jeans bermude
700 SIT
-	ženske viskoza bluze
2.600 SIT
-	otroški bombažni
kompleti 1.300 SIT
-	kavbojke: 5 različnih
modelov in barv 2.990 SIT
-	kavbojke Cassuci
(original) 3.990 SIT
Št. 25. - 22. junij 1995
5
GOSPODARSTVO
Se v Celju rojeva novi IVlerx?
"Maloprodaja potrebuje dober servis, enotno politiko na nabavnem In finančnem področju,- menijo
trgovci — Podružbljanje by pass podjetij Blagovnega centra?
Potrošnik, Sugros, Izbira
Laško, Resevna Šentjur, šmar-
ska Jelša — to je samo nekaj
trgovskih podjetij na Celj-
skem, v katerih danes ponovno
razmišljajo o ustanovitvi
skupne veletrgovske družbe.
Če bo ta družba v resnici zaži-
vela, pa bo v marsičem odvis-
no od razpleta dogajanj v zvezi
z lastninjenjem Blagovnega
centra.
Predstavniki trgovskih or-
ganizacij so se o ustanovitvi
nove družbe pred časom že po-
govarjali s celjskim županom
Jožetom Zimškom. Na občini
razmišljajo, da bi prevzeli
v svojo last premoženje Bla-
govnega centra, teh nepremič-
nin, predvsem velikih skladišč
in poslovnih prostorov pa ob-
čina ne namerava prodajati,
temveč zagotoviti boljšo oskr-
bo prebivalstva. Nepremični-
ne Blagovnega centra naj bi
postale kapitalski delež občine
Celje v primeru ustanovitve
nove veletrgovske družbe.
Jože Zimšek, župan Mestne
občine Celje, je ob tem pove-
dal: »Gre za skupna prizade-
vanja Mestne občine Celje in
trgovcev, da bi na Celjskem
ponovno oživili regijski oskr-
bovalni center za maloproda-
jo, za kar je pred leti Blagovni
center tudi bil ustanovljen.
Med trgovci je zanimanje pre-
cejšnje, soglasni pa smo tudi
glede imena Mene, saj gre za
uveljavljeno blagovno znam-
ko, ki jo ne samo na Celjskem
pač pa tudi v Sloveniji dobro
poznamo. Zdaj so še nejasnosti
glede oblike lastninjenja, ven-
dar korak naprej pri ustanav-
ljanju regijskega oskrbovalne-
ga centra za maloprodajo pri-
čakujemo po 22. juniju. Do te-
ga roka nam bo družbeni pra-
vobranilec posredoval natan-
čen odgovor glede možnosti in
poti ustanavljanja centra, sam
pa bom sklical sestanek
s predstavniki vseh zainteresi-
ranih trgovskih podjetij.«
Strah pred
konkurenco
Najbrž je kar nekaj resnice
v trditvi, da se trgovci na Celj-
skem vse bolj zavedajo in tudi
bojijo vse večje konkurence, še
zlasti Interspara, ki bo konec
avgusta v Celju odprl svoja
vrata. Direktor Izbire Laško
Ivan Grobler pravi: »Vpraša-
nje je, kako bo zamisel lahko
zaživela v praksi, predvsem
zaradi lastninskih procesov.
V trgovskih podjetjih pa resno
delamo na tem, da bi bivša
Merxova maloprodaja imela
svojega pravega grosista. Tr-
govci si od ustanovitve nove
družbe obetamo predvsem
enotno politiko na področju
nabave in tudi bolj enotno fi-
nančno politiko. Novi grosist
naj bil res pravi servis malo-
prodaji in osebno sem prepri-
čan, da bi bila takšna pot pra-
vilna.«
Da maloprodaja na Celj-
skem potrebuje dobro organi-
ziranega grosista, meni tudi
direktor Potrošnika Maks Ma-
ček. »To vprašanje je izredno
aktualno, pa tudi silno zaple-
teno in v marsičem odvisno od
tega, kako se bodo razpletle
stvari okoli Blagovnega cen-
tra. Dejstvo pa je, da trgovci
potrebujemo večje skladišče
v Celju in to ne samo trgovine
iz sistema Mene, temveč celot-
na maloprodaja. Danes se
v vlogi grosista pojavlja Su-
gros, torej zasebna firma, ki
sicer odigrava svojo vlogo, ni
pa še to tisti pravi servis, ki bi
ga potrebovali. Kupca pač ne
zanima nič drugega kot to, da
je trgovina dobro založena.
Albin Sainkar, direktor
celjskega Sugrosa, pa razmi-
šlja takole: »Zamisel o ustano-
vitvi močne grosistične firme
je po moje pametna. Trenutno
smo namreč preveč razdrob-
ljeni in zato se težko postavi-
mo ob bok konkurenci. V Slo-
veniji so znani primeri dobro
organiziranih grosistov, na
primer Mercator ali Živila
Kranj, ki uspešno delujejo in
nekaj podobnega bi morali or-
ganizirati tudi v Celju. Pri tem
sploh ni pomembno ali se bo
grosist imenoval Mera ali pa
kako drugače. Če bi nastopali
enotno in skupno nabavljali
večje količine blaga, bi se lah-
ko tudi z dobavitelji pogovar-
jali o ugodnejših nabavnih po-
gojih. To pa seveda pomeni
boljši dohodek tako za trgovce
kot tudi ugodnejše cene in po-
nudbo za potrošnike.«
Zasebne firme
ponovno družbene?
Kako bodo zamisel izpeljala
v praksi, bo torej odvisno od
tega, kako se bo odločil druž-
beni pravobranilec, ki se uk-
varja z lastninjenjem Blagov-
nega centra. Slavko Košenina
je v ponedeljek pojasnil, da
bodo podrobnejše informacije
znane konec tega tedna, doslej
pa je bilo ugotovljeno nasled-
nje: »Agencija Republike Slo-
venije za plačilni promet, nad-
ziranje in informiranje je izda-
la revizijsko poročilo za druž-
beno podjetje Mene Blagovni
center, v katerem ugotavlja
oškodovanje družbene lastni-
ne po zakonu o lastninskem
preoblikovanju podjetij. Na
eni strani pomeni to oškodo-
vanje po 48. členu zakona
o lastninskem preoblikovanju,
za katerega je pristojen druž-
beni pravobranilec in sicer za-
radi prenosa poslovnih funkcij
in učinkov na eno ali več po-
djetij, ki so v lasti zaposlenih,
to se pravi, da gre za by pass
podjetja. Na drugi strani pa
gre za ustanovitev podjetij
v zasebni lasti, kjer so bili
ustanovitelji delavci tega po-
djetja. Na osnovi sklepa delav-
skega sveta iz leta 1992 je ta-
kratno družbeno podjetje pre-
neslo opravljanje svojih dejav-
nosti na 10 družb z omejeno
odgovornostjo v privatni lasti.
Revizija je torej pokazala, da
drži očitek o ustanavljanju by
pass podjetij in o prenosu po-
slovnih funkcij ter ustanovitvi
zasebnih podjetij. Kot družbe-
ni pravobranilec zdaj lahko iz-
biram med več možnostmi, ena
od teh je, da se z družbenim
podjetjem dogovorimo za od-
pravo oškodovanja družbene
lastnine. Obstoja več načinov,
v tem primeru se dogovarjamo
za podružbljanje by pass po-
djetij. To konkretno pomeni,
da naj bi družbe z omejeno od-
govornostjo v privatni lasti
postale družbe z omejeno od-
govornostjo v družbeni lasti.
Mene Blagovni center in druž-
be z omejeno odgovornostjo
v privatni lasti so že pristopile
k odpravi oškodovanj, s tem
da se bodo podjetja, kjer so
bila ugotovljena oškodovanja,
to so Sugros, Sub sola, Suvita
in Suvel, preoblikovala
v d.o.o. v družbeni lasti. To bo
seveda spet prehodna faza,
kasneje naj bi se normalno
lastninsko preoblikovala. Za
Gala Trade veste, da je šla
v stečaj, postopek še ni kon-
čan, v podjetjih Rating, Pilon
in Kontakt pa gre za opravlja-
nje pretežno servisnih, eko-
nomsko organizacijskih, teh-
noloških, finančnih in knjigo-
vodskih storitev. To niso bile
osnovne dejavnosti družbene-
ga podjetja, ustanavljali so jih
posamezniki in v tem primeru
je šlo za prenos obrobnih de-
javnosti. Tudi ostali dve po-
djetji Haritrans in Gotrans sta
bili ustanovljeni za opravlja-
nje prevoza blaga in storitev
v cestnem prometu in tudi
v tem primeru ne gre za oprav-
ljanje temeljne dejavnosti
družbenega podjetja. Zaen-
krat torej velja, da naj bi pri-
šlo do podružbljanja štirih by
pass podjetij, ki so opravljala
osnovne dejavnosti družbene-
ga podjetja.«
IRENA BAŠA
IVANA STAMEJČIČ
Zlati grič že peto
leto v sporu z zadrugo
Lastninili bodo lahko objekte, s katerimi poslujejo
Podjetje Zlati grič iz Slovenskih
Konjic je znano predvsem po kvalitet-
nih vinih, eno njihovih vin je bilo letos
imenovano celo za prvo viteško vino
v Sloveniji. Vendar pa podjetje, ki se
je leta 1991 ločilo od takratne Kmetij-
ske zadruge, peto leto po osamosvoji-
tvi še vedno nima urejenega lastnin-
skega statusa. Zadruga jim namreč ne
priznava lastnine, ki jim je bila priz-
nana ob registraciji samostojnega po-
djetja. Da bi lahko pravno nemoteno
poslovali s tem premoženjem, se zanj
še vedno borijo na sodišču.
Zlati grič sicer že vseskozi posluje
s premoženjem, ki je bilo pred letom
1961 pisano takratnemu kmetijskemu
posestvu. Med leti 1961-1976 je to po-
sestvo delovalo kot ekonomska enota
v okviru kmetijske zadruge, ki je kas-
neje dobila status TOZD Lastna pro-
izvodnja. Od leta 1991 posluje kot sa-
mostojna družba z omejeno odgovor-
nostjo, v kateri je 36 zaposlenih.
V skladu z zakonodajo so v Zlatem
griču vsa kmetijska zemljišča, ki jih
imajo v uporabi, že prenesli na Sklad
kmetijskih zemljišč Republike Slove-
nije in v preteklem letu za vsa zemljiš-
ča tudi plačali najemnino. Le-ta pred-
stavlja še dodaten strošek ob vseh da-
jatvah, ki jih plačujejo državi in ki so
za njihove razmere, pravi direktor Ja-
nez Lešnik, veliko previsoke. Ob vsem
tem so preko 150 hektarov zemljišč, ki
jih imajo danes v najemu, v preteklih
letih odkupili večinoma z lastnimi
ustvarjenimi sredstvi.
Pri samem poslovanju pa jih ovira
tudi zakon o denacionalizaciji. »Še
danes ne vemo natančno, koliko zem-
ljišč bomo morali vrniti in na kakšen
način,« pravi direktor. »V našem inte-
resu je, da bi vračali predvsem zem-
ljišča v ravninskem delu in sicer kot
nadomestna zemljišča površin na
kompleksu Škalc. Z veliko večino ra-
zlaščencev smo se sporazumeh, ven-
dar dogovorov zaenkrat ne moremo
uresničiti zaradi nestrinjanja pred-
stavnikov zadruge, ki je v zemljiški
knjigi na papirju knjižena kot lastnik
ter zaradi politike Sklada kmetijskih
zemljišč. Sporazumno z lastniki bi to-
rej večino Skale lahko ohranili v seda-
nji obliki. Škalce so namreč eden red-
kih objektov, ki so tako blizu mesta
ostali kot celota urejeni, in da tako
tudi ostane, bi moralo biti tudi v inte-
resu konjiške občine. Po naši oceni bi
Škalce v nasprotnem primeru v dese-
tih letih postale vikend naselje z dosti
manjšo in nestrokovno proizvodnjo.«
Preoblikovanje v delniško
družbo
Kot večina družbenih podjetij je tu-
di Zlati grič sredi lastninskega preo-
blikovanja v delniško družbo. Agenci-
ji so oddali program, v katerem je
predviden notranji odkup. Predvido-
ma bo 20 odstotkov vrednosti podjetja
kritih z zbranimi certifikati zaposle-
nih, bivših zaposlenih in upokojencev,
preostali del do večinskega deleža pa
bodo zbrali z notranjim odkupom, za
katerega bodo, kot je povedal Janez
Lešnik, imeli vsi delavci enake pogoje
in možnosti, saj so prav ti v preteklih
letih s svojim odrekanjem ustvarili to,
kar danes Zlati grič pomeni.
Po programu bodo lahko lastninili
objekte, s katerimi poslujejo. To so
garaže, Dobji dvor, skladišča, 36 sta-
novanjskih enot, ki pa so večinoma
stžire preko sto ali celo preko 500 let
ter vinsko klet, ki je deloma, konkret-
no v višini 38 odstotkov, že vrnjena
bivšim razlaščencem. Poleg tega bodo
lahko lastninili tudi vso opremo, tako
strojno kot opremo v vinski kleti, ter
trajne nasade, ki jih imajo na tuji
zemlji in za katere država zaenkrat
sklepa le enoletne najemne pogodbe.
TASK
Na kovinarski
šoli še dovolj
prostih mest
Letos je na Kovinarski šoli
v Zrečah za vpis v prvi letnik
razpisanih skupno 115 prostih
mest, od tega 90 za triletne in
25 za dvoletne izobraževalne
programe.
Poklici, ki jih izobražujejo
v triletnih programih, so stan-
dardni: brusilec, rezkalec,
strugar, orodjar, strojni meha-
nik, od obrtnih poklicev pa
klepar, avtoklepar, avtomeha-
nik in monter vodovodnih na-
prav. V dvoletnih programih
pa izobražujejo za poklic ob-
delovalec kovin. Po informaci-
jah vodje šole Milana Sojča
imajo na šoli zaenkrat še do-
volj prostih mest v vseh ome-
njenih programih.
TASK
Zlo razdora
LJUBLJANA, 20. junija
(Delo) - Predsednik države
Milan Kučan je na srečanju
z domačimi in tujimi novi-
narji pred dnevom držav-
nosti opozoril, da so nedav-
ne slovesnosti ob koncu
druge svetovne vojne iz-
gubljene priložnosti, da bi
se obrnili v prihodnost in
združili moči. Delitve med
Slovenci se žal nadaljujejo,
morda celo poglabljajo, je
menil. Govoril je tudi o od-
nosih s tujino in poudaril,
da je Slovenija pri vstopa-
nju v Evropsko unijo dis-
kriminirana. Tudi pri ure-
janju odnosov z Italijo ne
vidi razlogov za spreminja-
nje pravnih temeljev, ki so
doslej urejali ta vprašanja
v obliki mednarodnih in
dvostranskih sporazumov.
K tem bi bilo mogoče doda-
ti posebne anekse, ki bi
urejali vprašanje optant-
skega premoženja. Meni
pa, da bo pred vstopom
v Evropsko unijo ustavo
treba spremeniti.
Spor o nacionalni
listi
LJUBLJANA, 16. junija
(Delo) - Skupina poslancev
je sprožila ustavni spor
o nacionalni listi. Spodbi-
jajo namreč člen zakona
o volitvah v državni zbor,
ki določa, da je mogoče po-
lovico mandatov, ki jih do-
bijo stranke pri delitvi na
državni ravni iz ostanka
glasov, dodeliti kandida-
tom iz nacionalne liste. Na
njej pa so praviloma stran-
karski liderji. Tak način po
mnenju predlagateljev spo-
ra daje prednost nekaterim
kandidatom pred drugimi
iz iste stranke, ki so na vo-
litvah dosegli boljši izid.
Če bo sodišče odločilo
v prid predlagateljev, bo
parlament moral spreme-
niti volilno zakonodajo.
Konec zapore
LENDAVA, 18. junija
(Delo) - Doslej najdaljša
protestna zapora na mej-
nem prehodu Dolga vas se
je končala v soboto nekaj
po 17. uri. Vozniki so oce-
nili, da so z njo dosegli do-
volj, ko je notranji minister
Andrej Ster v TV Dnevniku
ob 17. uri povedal, kaj vse
je storila vlada in kaj še bo
za odpravo zastojev. Voz-
niki se bodo ponovno se-
stali čez 28 dni in preverili,
če so njihove zahteve ures-
ničene.
Z NASO POMOČJO BOSTE LA2JE URESNIČILI VASE NAČRTE
UGODNA POSOJILA
♦potrošniška posojila do 1 leta	12%
♦potrošniška posojila od 1 do 5 let	13-14,5%
♦stanovanjska posojila do 10 let	12%
♦kratkoročna posojila obrtnikom (limiti na ŽR)	12%
RENTNO VARČEVANJE	R ali D + 10%
PRIMER: po 19 +1 letu rentnega varčevanj a po 75 DEM na mesec lahko
prejmete 53.208 DEM v enkratnem znesku ali v 15 letih po 559
DEM na mesec v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju
Banke Slovenije.
r ZA VAŠ DENAR IN NAŠ UGLED GRE f tel 063/715-6021
Mednarodno trgovsko podjetje
objavlja
prosto delovno mesto
PREVAJALCA
za angleški in nemški jezik
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še nasled-
nje pogoje:
-	VII. ali VI. stopnja šolske izobrazbe ustrezne smeri
-	3 leta delovnih izkušenj na področju prevajanja
komercialnih besedil in tehnične dokumentacije
-	usposobljenost za delo na osebnem računalniku
Znanje tujih jezikov bomo preverili s testiranjem.
Kandidatom nudimo zaposlitev za nedoločen čas. Nu-
dimo možnost opravljanja pripravništva, delovno raz-
merje za določen čas.
Vsi, ki ste zaiteresirani in izpolnjujete navedene pogo-
je, pošljite pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev v 8. dneh po objavi na naslov: Kovinotehna Celje,
Mariborska cesta 7, kadrovska služba.
Št. 25. - 22. junij 1995
DOGODKI
6
Vroča kri v žalski občinski hiši
V lase so si skočili zaradi prostorov - Po gradbena dovoljenja v Velenje, za denacionalizacijo pa v Celje?
Na žalski občini včeraj zju-
traj še niso vedeli, kako se bo
končal delovni dan. Občinsko
vodstvo je namreč zahtevalo,
da se do včeraj iz sedanjih pro-
storov izselijo glavna pisarna
in finance, ki sodijo pod
upravno enoto, tam se s takšno
odločitvijo ne strinjajo, za po-
moč v primeru prisilne izseli-
tve pa so zaprosili celo žalsko
policijo.
Do zaključka redakcije do
prisilne izselitve sicer še ni
prišlo, ozračje pa je bilo včeraj
zjutraj res napeto, ljudje, ki so
še pred nekaj meseci delali
skupaj, bi si menda najraje
skočili v lase, če ne bo šlo dru-
gače, se bomo z vso opremo
pač preselili na hodnike, je bi-
lo slišati med ljudmi. Vsaka
stran pa seveda zaplete ko-
mentira po svoje.
Za občane bi bila
selitev slaba rešitev
Načelnik upravne enote
Marjan Žohar je bil včeraj zju-
traj dokaj pesimistično razpo-
ložen in nič kaj prepričan, da
se bodo stvari odvijale po mir-
ni poti. Med drugim je povedal
naslednje: »Problemi so se za-
čeli pojavljati zaradi potreb,
ki so se začele kazati pri po-
polnitvi sistematizacije obči-
ne. Za nove ljudi je pač treba
zagotoviti prostor, tega pa ni
dovolj. Občina od nas zahteva,
da prostore bolj racionalno iz-
koristimo, v nasprotnem pri-
meru pa naj se izselimo oziro-
ma iščemo prostore drugje.
O tem problemu smo se že po-
govarjali z vladnimi službami
in po teh pogovorih se kaže
rešitev, ki za ljudi v dolini ne
bo prav nič prijetna. Lahko se
namreč zgodi, da bomo del
služb oziroma upravne enote
preseliti celo v druge upravne
enote. Konkretno naj bi del
službe, ki se ukvarja s prostor-
skimi zadevami in izdajo
gradbenih in lokacijskih dovo-
ljenj ter del notranjih zadev
selili v Velenje, del upravnih
zadev, predvsem tiste v zvezi
z denacionalizacijo, pa bo
morda treba preseliti v Celje.
Včeraj, v sredo, naj bi upravna
enota izselila glavno pisarno,
ta bi sicer ostala v občinski
hiši, ni pa še uresničena, ker
instalacije v tem prostoru še
niso urejene. Poleg tega naj bi
izselili tudi finančno službo
pravne enote. Kam, ne vemo,
omenjajo se sicer določeni
prostori v občinski hiši, ven-
dar po naši oceni to ni spre-
jemljivo. Do konca meseca so
nam na občini postavili še en
rok in sicer za izselitev dela
služb, ki pokrivajo gospodar-
sko področje. Na pogovoru
z županom so nam predlagali
prostor v Hmezad Export Im-
portu, kar pa za nas ni spre-
jemljivo.«
Ali sedanje zdrahe pomeni-
jo, da se je v občinski hiši kar
naenkrat pojavilo toliko ljudi,
da za vse pač ni več prostora?
Marjan Žohar ob tem pravi, da
se upravna enota bistveno ni
razširila, ima toliko ljudi, kot
na začetku leta, torej 95, edina
sprememba je ta, da je vladna
služba odobrila nadomestne
zaposlitve na račun delavcev,
ko so že dolgo časa v bolniški,
predvsem velja to za področje
denacionalizacije in področje
financ. Upravna enota po Žo-
harjevih besedah tudi plačuje
občini stroške, ki nastajajo
z obratovanjem. »Za prvo tro-
mesečje smo na našo pobudo
nakazali občini 2 milijona 300
tisoč tolarjev, sami niti niso
izstavili nobenega računa, ta-
ko da tudi morebitni dolgovi
ali neplačevanje stroškov ne
more biti razlog za zahteve po
izselitvi. Poleg tega smo sami,
spet na lastno pobudo, sestavi-
li pogodbo, o kateri naj bi pla-
čevali stroške, zaenkrat v zve-
zi s tem nimamo nobenega
drugega zagotovila kot besedo
župana, da bo to pogodbo pod-
pisal,« dodaja Žohar.
V torek je načelnik upravne
enote zaradi groženj o prisilni
izselitvi iskal pomoč pri žalski
policiji. »Glede na to, da nam
je bilo rečeno, da če se sami ne
izselimo, bo prišlo do prisilne
izselitve, konkretno je bilo to
rečeno v ponedeljek zjutraj na
širšem sestanku pri županu,
smo pač iskali možnosti, kaj
lahko v takšnem primeru stori
organ, ki je dolžan ščititi za-
konitost v našem prostoru,« je
potrdil Žohar.
Da se bodo odnosi med obči-
no in upravno enoto po tem
zapletli, najbrž ne gre dvomiti.
»Verjetno se bo to res zgodilo,
napetost se pozna zlasti pri
ljudeh, z županom se zaenkrat
še dokaj normalno pogovarja-
va, res pa je, da ti pogovori
niso najbolj učinkoviti,« še do-
daja Žohar. Po njegovih bese-
dah bi bilo treba rešitev za vse
nastale probleme iskati zno-
traj občinske hiše, morda tudi
z izselitvijo sodnika za prekr-
ške in še koga, ki svoje delo
lahko opravlja samostojno.
Zahtevamo samo
svoje pravice
In kaj pravijo v občinskem
vodstvu? Zupan Milan Dobnik
je prepričan, da sicer ne gre za
nek silen spor, temveč gre sa-
mo za reševanje prostorskih
vprašanj. »Že konec lanskega
leta smo se dogovorili, da bo
drugo nadstropje in prvo nad-
tropje prizidka pripadalo ob-
čini, medtem ko naj bi ostale
prostore prepustili državnim
organom. Občina ni imela za-
sedenih vseh delovnih mest in
jih še vedno nima, zato se je
upravna enota pač nekoliko
bolj razkomodila, kot se temu
reče. Še vedno zasedajo neka-
tere prostore v drugem nad-
stropju občinske hiše. Zdaj so
bili objavljeni določeni razpisi
in pričakujem, da bo tudi ob-
činski svet v kratkem potrdil
sistemizacijo delovnih mest,
zato je pač potrebno zagotoviti
pogoje za ljudi, ki bodo prev-
zeli svoje delo. To je edini ra-
zlog, da zahtevamo svoje pro-
store in ne pride v upoštev, da
bi občina iskala neke disloci-
rane prostore izven naše stav-
be. To bo pač morala storiti
upravna enota oziroma tisti, ki
zaseda dogovorjene prostore
sedanje občine.«
Župan tudi pravi, da uprav-
na enota ne plačuje najemni-
ne, tako kot je ne plačujejo tu-
di drugod po Sloveniji. »Kot je
pojasnil minister za lokalno
samoupravo, je verjetno glavni
razlog v tem, da so nekatere
občine postavile silno visoke
zahteve. Mi smo zahtevali na-
jemnino, kot je v Žalcu nor-
malna, torej 10 do 15 mark
v tolarski protivrednosti za
kvadratni meter poslovnega
prostora. To ni pretiravanje,
takšna najemnina je normal-
na, ker je občina zadolžena za
vzdrževanje stavbe. Če pa nje-
no vzdrževanje prevzame dr-
žava, potem pa ta najemnina
ni nujna.«
Po besedah župana je glavni
problem v tem, da upravna
enota pač na veliko zaseda
svoja delovna mesta, poleg te-
ga jim je vlada dovolila, da
število zaposlenih povečajo za
20 odstotkov, zato bo ta pro-
storska stiska čedalje večja.
Občina pa po županovih zago-
tovilih ne povečuje obsega za-
poslenih za tista dela, ki jih je
prevzela od nekdanje občine,
glede na nekdanja dela bodo
imeli celo manj zaposlenih.
Tako bodo za področje gospo-
darstva zasedli samo delovno
mesto za področje kmetijstva
in turizma, ne pa tudi za po-
dročje drobnega gospodarstva,
čeprav imajo za to vso pravico.
Zupan Dobnik je včeraj zju-
traj še enkrat zatrdil, da bo
vztrajal pri svoji zahtevi po iz-
selitvi glavne pisarne in fi-
nanc. »Glavna pisarna je veza-
na na ureditev prostorov
v pritličju, ta pisarna služi tu-
di občini, zato bomo tam po-
skušali najti znosno rešitev.
Kar pa se tiče financ, vztra-
jam, da je prostor treba iz-
prazniti, naloga upravne enote
je, da se drži dogovorjenih ro-
kov. Rok je bil postavljen za
danes, v sredo, in to bo treba
še danes urediti,« je včeraj zju-
traj ponovil župan. »Če ne bo
šlo zlepa, potem bo pač malce
nerodna situacija,« je še poko-
mentiral zaplet. In v šali dejal,
da se sam zagotovo ne bo spu-
stil v nobena fizična obraču-
navanja, teh ima v svoji kari-
eri že dovolj.
Kako so se včeraj razpletle
stvari v žalski občinski hiši, do
zaključka redakcije ni bilo
znano. Če so se odnosi ali pa se
bodo v prihodnje še zaostrova-
li, to seveda davkoplačevalcev
prav nič ne zanima. Zanima
jih le dobra in kvalitetna uslu-
ga, za kar pa, resnici na ljubo,
ene in druge v žalski občinski
hiši presneto dobro plačujejo.
IRENA BAŠA
Občinski praznik Vitanja
Občina Vitanje praznuje v nedeljo, 25. junija, prvič svoj
občinski praznik.
Osrednja prireditev bo ob 17. uri v Kulturnem domu
Vitanje, ko bodo tudi razvili novo zastavo občine. Nasto-
pili bodo moški in cerkveni pevski zbor Vitanje, harmoni-
kar Boštjan Kovše in učenci osnovne šole. V spremljeval-
nem programu bo v nedeljo nastop konjiške godbe na
pihala (ob 15.30 pri Rotovniku na Ljubnici, ob 16. uri pri
Gornjakih v Breznu in ob 16.30 pri Kulturnem domu
v Vitanju). Že v petek, 23. junija, bo ob 18. uri prikaz
gasilskih veščin na športnem igrišču, v soboto pa bo nogo-
metni turnir vitanjskih ekip, ki se bo pričel ob 10. uri,
zvečer ob 21. uri pa bo na Hrastnikovem kresovanje.
Praznik na mestnih ulicah
Celjski turistični dnevi letos zaradi pomanjkanja denarja
v skromnejši podobi
Celjski turistični dnevi,
tradicionalna prireditev me-
sta ob Savinji v zadnjih ju-
nijskih dneh, nosi zveneč na-
slov Poletje v Celju-knežjem
mestu. Njen program in iz-
vedba pa sta odraz časa, ki
ga živimo.
Tako je po besedah celj-
skega župana Jožeta Zimska
na voljo premalo denarja, da
bi si med nastopajočimi lah-
ko privoščili zveneča imena,
ki bi v središče mesta priva-
bila večje množice ljudi.
»Nastop Čukov je odpadel,
ker si preprosto nismo mogli
privoščiti, da bi jim za dve
urni nastop v ponedeljek od-
šteli 5 tisoč mark,« je pojas-
nil in dodal, da je razočaran
predvsem nad slabim odzi-
vom celjskih trgovcev in go-
stincev, ki svoje ponudbe
zvečine niso bili pripravljeni
preseliti na ulice. Sejem
v mestu vseeno je, trgovska
in tudi gostinska ponudba
pa v glavnem prihajata iz
okoliških in drugih sloven-
skih krajev.
Osrednjo slovesnost ob dnevu
državnosti pripravljajo v Celju
na predvečer praznika z mašo
za domovino ob 19. uri v Opa-
tij ski cerkvi, promenadnim
koncertom Pihalnega orkestra
Emo pod vodstvom Alojza
Kranjčana od 19. do 19,45.
ure, ko bodo v Opatijski cerkvi
zazvonili zvonovi, ter proslavo
na Glavnem trgu ob 20. uri. Po
proslavi bo zabava z ansam-
blom Nočna izmena s pevko
Andrejo Mokoter.
Zato pa domačini, Celjani,
skoraj povsem prevladujejo
med nastopajočimi v kultur-
nih in zabavnih prireditvah
na priložnostnih letnih odrih
širom mestnega središča. Le
pub Pop Teater, ki organizi-
ra Ulični festival jazza 95, si
je privoščil gostovanja priz-
nanih in uveljavljenih jazzi-
stov.
V organizacijo letošnjih
CTD so se vključili tudi sta-
novalci mestnega jedra in
predstavniki KS Center, ta-
ko da letos ni pričakovati
njihovih pritožb zaradi pre-
glasnega večernega dogaja-
nja. Sicer pa so za vse prire-
ditve - razen osrednje občin-
ske prireditve ob dnevu dr-
žavnosti v soboto zvečer — do-
ločili zaključek dogajanja ob
23. uri.
Po prvih dveh prireditve-
nih dneh za CTD lahko zapi-
šemo, da predvsem v dopol-
danskih dneh središče mesta
popolnoma ohromijo, pozno
popoldne in zvečer pa prijet-
no poživijo mestne ulice. Za
dopoldansko gnečo (na pos-
netku) so bolj kot sejmarji
kriva dostavna vozila, ki
v Celju le redko spoštujejo
določila občinskega odloka
o do 9. uri omejeni dostavi,
popldne in zvečer pa se je
prav prijetno sprehoditi po
mestnih ulicah, ki niso mrtve
in osamele.
I. STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Zakaj niso bile
obračunane obresti
Nekateri komitenti Banke
Celje so bili ob zadnjem izpi-
sku o stanju na svojem teko-
čem računu presenečeni, ker
so ugotovila, da banka za mi-
nuli mesec ni obračunala
obresti. Kako je s tem, smo
povprašali direktorico sektor-
ja poslovanja s prebivalstvom
v Banki Celje Slavico Božič.
Božičeva pojasnjuje, da
Banka Celje d.d. vpogledna
sredstva prebivalstva, torej
hranilne vloge in tekoče raču-
ne obrestuje v višini 55 odstot-
kov R. R pomeni revalorizacij-
sko stopnjo, ki izraža mesečno
stopnjo rasti maloprodajnih
cen za pretekli mesec in jo ob
koncu meseca objavi Zavod za
statistiko. Ob koncu aprila je
bila ta stopnja objavljena v vi-
šini -0,1 odstotek, saj je Zavod
za statistiko ugotovil negativ-
no rast cen.
»Banke uporabljajo revalo-
rizacijsko stopnjo tudi pri
obrestovanju vlog, ki so v ban-
ke naložene za daljši rok, prav
tako pa tudi pri revalorizaciji
glavnice posojil.« pravi Boži-
čeva. »Če malo karikiramo, je
negativna revalorizacijska
stopnja pomenila, da bi vlaga-
telji sredstev v banko ob ob-
stoječem načinu obrestovanja
morali banki za svojo vlogo še
nekaj plačati, posojilojemal-
cem pa bi morala plačati ban-
ka. Zato so se banke v okviru
Združenja bank Slovenije do-
govorile, da za mesec maj ne
bodo upoštevali negativne re-
valorizacijske stopnje in da
bodo pri obračunu vseh obre-
sti upoštevali, da je R enak ni-
čli. Istočasno je bil sprejet do-
govor, da bodo banke od 1. ju-
nija letos izračunavale revalo-
rizacijsko stopnjo za tekoči
mesec kot aritmetično pov-
prečje stopenj rasti malopro-
dajnih cen iz predhodnih treh
mesecev. Konkretno znaša
izračunana revalorizacija za
mesec junij 0,3 odstotke.
V banki se zavedamo, da se zdi
način obrestovanja sredstev in
posojil zaradi uporabe revalo-
rizacijske stopnje mnogim ko-
mitentom zapleten, upamo pa,
da ga bomo lahko ob nadalj-
njem zniževanju inflacije
kmalu odpravili,« še dodaja
Božičeva.
IB
Nižje pokojnine
LJUBLJANA, 19. junija
(Dnevnik) - Na podlagi
uradnega statističnega po-
datka o znižanju povpreč-
ne slovenske plače v aprilu
za 0,9 odstotka naj bi za
toliko znižali tudi pokojni-
ne. Takšen sklep je sprejel
upravni odbor Zavoda za
pokojninsko in invalidsko
zavarovanje.
Izkaznico bo
zamenjala kartica
LJUBLJANA, 19. junija
(Dnevnik) - V slovenskem
zdravstvenem zavarovanju
razmišljajo o boljšem zava-
rovanju podatkov zavaro-
vancev. To naj bi dosegli
s tako imenovanimi zdrav-
stvenimi karticami. Po-
skusno naj bi jih uvedii že
drugo leto. Zaenkrat še ni
jasno, kakšne bodo kartice,
v svetu se menda še najbo-
lje obnesejo laserske. Stro-
ški uvedbe kartic naj bi
znašali 13 milijonov mark.
kar pa je le odstotek letne-
ga denarja državne zavaro-
valnice.
Manj brezposelnih
LJUBLJANA, 16. junija
(Delo) — Po najnovejših po-
datkih je bilo konec maja
v Sloveniji brez dela
116.349 ljudi, kar je za 2,4
odstotka manj kot aprila.
Med njimi je skoraj polovi-
ca žensk, brez dela je tudi
687 tujcev. Največ brezpo-
;elnih je še vedno v Mari
boru in Ljubljani.
Srečanie
upokojencev pod
Pohorjem
Danes se bodo na snežnem
stadionu pod Pohorjem na tra-
dicionalnem letnem srečanju
ob dnevu upokojencev zbrali
upokojenci iz vse Slovenije.
Mariborski organizatorji so do
ponedeljka prejeli 13 tisoč pri-
jav, na srečanju pa pričakujejo
še kakšnih 10 tisoč ljudi več.
Poskrbeli so za organiziran
prevoz, zato so okoliška parki-
rišča namenili zgolj za parki-
ranje avtobusov, ki jih pod Po-
horjem pričakujejo med 500 in
600. Upokojencem so organi-
zatorji pripravili kulturni pro-
gram (nastopilo bo 1.200 pev-
cev), poskrbljeno bo za zaba-
vo, v uradnem delu srečanja
pa jim bodo spregovorili pred-
sednik države Milan Kučan,
predsednik organizacijskega
odbora prireditve Ivan Kebrič
in mariborski župan dr. Alojz
Križman.
IS
Svetovni
slovenski
kongres v Celju
V veliki dvorani celjskega
Narodnega doma bo v soboto,
24. junija, po 10. uri V. letno
zasedanje Svetovnega sloven-
skega kongresa - Konference
za Slovenijo.
Po uvodnem kulturnem pro-
gramu bodo člani in članice
SSK-Konference za Slovenijo
prisluhnili poročilu predsed-
nice konference dr. Irene Mi-
slej o delu v preteklem obdob-
ju, po razpravi o delovnem po-
ročilu pa bodo še volitve orga-
nov konference ter sprejema-
nje dopolnitev konferenčnega
statuta.	IS
Št. 25. - 22. junij 1995
7
VROČA TEMA
Na meji strpnosti
V Velenju se ob predvidenem prešolanju begunskih otrok v slovenske šole srečujejo s kopico težav
- Bodo lahko sprejeli 198 novih učencev, ki večinoma ne znajo slovenskega Jezika?
Letošnjo jesen naj bi se
otroci beguncev pričeli izobra-
ževati v slovenskih šolah, pri
tem pa se odpira vrsta proble-
mov, ki jih bo mogoče prema-
gati le z obilo dobre volje in
angažiranosti. Takšna usmeri-
tev ministrstva za šolstvo je
prišla ob nekoliko nepravem
času, saj morajo učitelji in
ravnatelji na osnovnih šolah
opraviti kopico nalog ob zak-
ljučku šolskega leta. Kmalu bo
jesen, še vedno pa ni jasno, kaj
bo z otroki, bodo ostali v be-
gunskih šolah ali pa bodo ven-
darle sedli za klopi slovenskih
šol. Situacije so zelo različne,
ena bolj izjemnih, ki jo velja
osvetliti ravno zavoljo tega, pa
je v Velenju.
Mineva že četrto leto, odkar
je vojna v Bosni in Hercegovi-
ni ljudi pognala v osiromašeno
begunsko življenje. V Velenju
jih je bilo še prejšnji mesec
okoli 1230. Hudi trenutki so se
podaljšali v leta. Kdo ve, kdaj
bodo šli domov, če sploh bodo?
Odločitev ministrstva za šol-
stvo, da bi begunske otroke
vključili v slovenske šole, ni
preuranjena, kajti v slovenski
izobraževalni sistem bi jih
morda morali vključiti že prej,
pri tem pa jim zagotoviti še
dodatni pouk v materinem je-
ziku. Otroci živijo ločeno od
slovenskih otrok, skorajda
v nekakšnih azilih. To ne velja
samo za Velenje. Vsi si srčno
želijo domov in morda bodo
res šli, a ko odidejo, naj odne-
sejo znanje. Ravno zato je po
treh letih delovanja begunskih
šol skrajni čas, da otroci be-
guncev končno postanejo del
neke urejene izobraževalne ce-
lote.
Po drugi strani pa je videti,
I da je predlog ministrstva med
ravnatelje in učitelje na os-
novnih šolah usekal kot strela
z jasnega. Prehod iz begunskih
v slovenske šole bi morali na
ministrstvu predvideti že prej
in morda akcijo izpeljati bolj
| postopoma. Kajti bolj malo re-
alnih možnosti je, da bi jeseni
I begunski otroci dejansko za-
čeli obiskovati slovenske šole.
Preveč je težav, še posebej
v Velenju, kjer naj bi 198 otrok
razporedili v 6 osnovnih šol.
Za kakšnih 60 učencev bi
zmanjkalo prostora. ,Ob vsem
tem pa se bodo učitelji srečali
z nadvse odgovorno nalogo, ko
bodo morali poskrbeti, da se
bodo otroci normalno vživeli
v novo šolsko okolje in pripra-
viti učence v slovenski šoli do
tega, da drugačnih sošolcev ne
bodo pričakali z nejevoljo.
Zanimiv je primer dveh be-
gunskih otrok, Simone in Mla-
dena, ki sta se na lastno željo
prešolala iz slovenske šole
v begunsko. Starša sta sloven-
ske narodnosti, otroka pa sta
bila rojena v Bosni. Po priho-
du v Velenje so ju vpisali v slo-
vensko šolo, vendar se nista
mogla vživeti. Simona je bila
celo odličnjakinja, kljub temu
sta hotela nazaj, med prijate-
lje. Imata slovensko držav-
ljanstvo, in vendar sta zadrža-
la tudi begunski status. Morda
bo njuna naslednja postaja
Kanada...
Ravnatelji pred
odločitvijo
Ravnatelji vseh šestih ve-
lenjskih osnovnih šol se zave-
dajo težav, ki jih bodo morali
premostiti, da bi lahko prešo-
lanje begunskih otrok ustrez-
no izpeljali. Večinoma so mne-
nja, da bi se na ministrstvu za
šolstvo te akcije morali lotiti
bolj postopoma, vsi pa se stri-
njajo, da bo največji problem
pri vključitvi otrok v sloven-
ske šole predstavljalo nezna-
nje slovenskega jezika. »To bo
največja ovira,« pojasnjuje
Miha Macur, ravnatelj osnov-
ne šole Antona Aškerca in
obenem vodja aktiva velenj-
skih ravnateljev, »vendar je
pred nami še vrsta drugih te-
žav, na primer problem nostri-
fikacije spričeval. Njihova
spričevala so neveljavna, kajti
za nas je, denimo, končan peti
razred v begunski šoli samo
smerokaz, saj otrok ne obvla-
da snovi po našem učnem pro-
gramu. Znanje vsakega učenca
posebej bi morali preverjati,
da bi ga lahko primerno vklju-
čili v pouk. Odpirajo pa se še
druga vprašanja. Otroci bodo
zaradi subkulturnega okolja,
v katerem živijo, s seboj prine-
sli vrsto posebnosti, ki so nam
tuje. Večinoma živijo tudi
v zelo kritičnih socialnih raz-
merah, in to v nepopolnih dru-
žinah. Kljub tem težavam se
bodo begunci vendarle znašli
v naših klopeh, vendar nismo
prepričani, da se bo to zgodilo
že jeseni.«
Število beguncev iz leta v le-
to upada. Lani je bilo v begun-
ski šoli okoli 250 učencev, le-
tos jih je 198. Koliko jih bo
jeseni? Morda je strah, da vseh
ne bi mogli prešolati, celo od-
več. Na OŠ Livada bi lahko
všolali 40 begunskih otrok, na
OŠ Gustava Siliha 39, na OŠ
Bratov Mravljakov 36, na OŠ
Antona Aškerca 12, na 7. os-
novni šoli Šalek pa 6 učencev.
Nobenega ne bi mogli sprejeti
le na OS Miha Pintar Toledo,
kjer imajo v več kot polovici
oddelkov pouk v dveh iz-
menah.
Strah pred učno in
vzgojno
problematiko
Pedagoški delavci vedo, da
ne bo lahko, ko bodo v zelo
heterogene razrede prišli še
begunci. Jože Kavtičnik, rav-
natelj 7. osnovne šole Šalek, je
povedal, da pri več kot tretjini
njihovih učencev slovenščina
ni materin jezik: »Posledica
tega so večje učne pa tudi
vzgojne težave. Vse to terja od
učiteljev več individualnega
dela, prilagajanja njihovim
posebnostim in strpnosti pri
reševanju problemov. V šol-
stvu se hitre odločitve niti slu-
čajno ne obnesejo, zato bi se
morali na vključitev begun-
skih otrok v slovenske šole
skrbno pripraviti.« Na ome-
njene probleme je opozoril tu-
di Ivan Planine, ravnatelj OŠ
bratov Mravljakov. Po njego-
vem mnenju bi bilo pametno,
da bi begunska šola delovala
še leto dni, v tem času pa bi se
na všolanje begunskih otrok
temeljito pripravili. Ravnatelj
OŠ Gustava Šiliha Alojz To-
plak je povedal, da se po mne-
nju njihovega učiteljskega ko-
lektiva porajajo številna stro-
kovna vprašanja, predvsem pa
se bojijo učne in vzgojne pro-
blematike. »Vendar smo pred-
videno všolanje begunskih
otrok sprejeli kot nujo in po-
trebo, kot možno rešitev pro-
blema,« je še menil Toplak,
»otroke bomo všolali, kakšni
pa bodo dejanski uspehi, je že
drugo vprašanje.«
Odprto ostaja tudi to, kako
bodo reagirali starši otrok slo-
venske narodnosti, ki se že šo-
lajo na velenjskih šolah. Ni
treba posebej poudarjati, da je
Velenje nacionalno izjemno
pisano mesto. Ugotovitve ne-
katerih ravnateljev pa govori-
jo o tem, da v zadnjih dveh
letih na šolah opažajo, da se
starši in otroci, ki sicer imajo
slovensko državljanstvo, ven-
dar so druge narodnosti, dru-
gače obnašajo kot prej. Otroci
na primer v šoli med seboj ve-
likokrat ne govorijo v slovenš-
čini, takšne reči pa mnoge
starše dražijo. Velenjski rav-
natelji nočejo napovedovati,
kako bo reagirala večina star-
šev, velika verjetnost pa je, da
bo reakcija odklonilna.
Vzroki za prešolanje
Tistih razlogov, ki govorijo
v prid všolanju begunskih
otrok v slovenske šole, ni ma-
lo. »Med najvažnejšimi je usip
učiteljskega kadra v begun-
skih šolah,« je povedala direk-
torica celjskega zavoda za šol-
stvo Majda Urank. »Število
pravih učiteljev je od leta 1992
skoraj za polovico manjše. Te-
ga leta je bilo v Sloveniji evi-
dentiranih 17 tisoč otrok za-
časnih beguncev, temu pri-
merno je bilo tudi število be-
gunskih šol. A že leto zatem je
število šol upadlo, lani pa je
bilo le še 22 begunskih šol,
v katere je bilo vključenih
3.240 otrok. Ta čas je v begun-
skih šolah, ki delujejo v soraz-
merno slabih prostorskih po-
gojih, kar okoli 44 odstotkov
takih učiteljev, ki nimajo pe-
dagoške izobrazbe.« Za name-
ček pa je bilo v teh letih še
financiranje učiteljev izredno
slabo in neredno.
Vsi ti pedagoško-psihološki
in ekonomski razlogi so
ustvarjali resne pomisleke in
vodili k usmeritvi, da bi otroke
prešolali »V noben oddelek
naj ne bi vključili več kot
2 učenca,« pojasnjuje Uranko-
va, pri tem pa poudarja, da ni
še nič dokončno odločeno, za
zdaj je to samo predlog. Veliko
bo odvisno od učiteljev. Na de-
lo se bodo lahko podali že
v poletnih počitnicah, ko bodo
morali za učence-begunce pri-
praviti intenzivne tečaje slo-
venskega jezika.
Vonj po domu
Nihče ne ve, kakšna usoda
bo doletela velenjsko begun-
sko šolo. Učenci so že slišali
govorice o tem, da naj bi jeseni
pričeli obiskovati slovensko
šolo, kaj bolj natančnega pa
jim nihče ne pove. Ravnatelj
šole Zijad Lugošič ni do zdaj
prejel nobenega uradnega spo-
ročila. Begunska šola živi.
Ravno prejšnji petek so pouk
zaključili osmošolci. Tudi nji-
hova usoda je negotova, kajti
najprej bodo morali počakati
na zaključen vpis na srednjih
šolah, nakar bodo lahko šli tja,
kjer bo prostor. Med prostimi
mesti in željami bo zazijal raz-
korak. Pri vpisu žal ne morejo
konkurirati s svojim znanjem.
Na šoli poučuje 17 učiteljev,
ki v zadnjih 7 mesecih za svoje
delo niso prejeli niti tolarja.
Večinoma nimajo ustrezne pe-
dagoške izobrazbe, vsi pa ima-
jo višjo ah visoko izobrazbo.
Zdravnik pediater poučuje bi-
ologijo, diplomirani novinar
bosanski jezik, inženir strojni-
štva matematiko... Po mnenju
ravnatelja Lugošiča so jim
vcepili dovolj znanja, otroke
dobro poznajo in upoštevajo
tudi socialne stiske in razme-
re, v katerih živijo. »Vse je od-
visno od tega, koliko časa bo
trajala vojna,« meni Lugošič.
»Če bi vedeli, da bo hitro kon-
čana. bi si prizadevali, da bi
šolo obdržali. Asimilacije si
namreč otroci ne želijo. V be-
gunski šoli imajo stik z domo-
vino vsaj v duhovnem smislu.
V nasprotnem primeru, če voj-
ne ne bo kmalu konec pa bi
otroci z odhodom v slovenske
šole, ki imajo tudi boljše mate-
rialne pogoje, pridobili marsi-
kaj dobrega.« Fadil Smajič, po
poklicu novinar, tudi v tem ča-
su dopisnik iz Slovenije za
RTV BiH, ki poučuje bosanski
jezik in geografijo, meni tako-
le: »Najbrž bi otrokom prešo-
lanje prineslo določene pred-
nosti, vendar pa bi jim morali
zagotoviti dopolnilni pouk
v materinem jeziku. Na vsak
način se nameravamo vrniti
domov, a ne moremo se vrniti
kot tujci. Otroci ne bi smeli
izgubiti stika s svojim jezi-
kom, z zgodovino. Zavedamo
se, da v teh letih improvizacije
v poučevanju nismo presegli,
v znanju naših učencev je zato
veliko vrzeli. Le malo od tiste-
ga, kar jih v teoriji učimo, jim
lahko praktično prikažemo.
Če bi jih primerno razporedili
po slovenskih šolah, bi naši
otroci najbrž odšli v slovenske
učilnice brez večjih komplek-
sov.« »Čeprav bo to zanje šok,«
dodaja Lugošič, »drugačno
okolje, učitelji, novi so-
šolci ...«
KSENIJA LEKIČ
Peti razred begunske šole v Velenju.
Mlinarjev Janez
čaka na boljše čase
Usoda znanega objekta na Teharju bo znana po zaključku
denacionallzacljskega postopka
Nad vhodnimi vrati še ved-
no visi transparent z napisom
Gostišče Mlinarjev Janez, vra-
ta pa so trdno zaprta z debelo
verigo in ključavnico. Napis je
še iz časov, ko je imel znani
objekt na Teharju v najemu
nekdanji minister Andrej
Ocvirk, veriga na vratih pa je
tam približno leto in pol, od-
kar je najemnik pobral šila in
kopita in je Mlinarjev Janez
ostal prazen in zaprt.
Lepa in zanimiva stavba po-
nuja najrazličnejše možnosti
uporabe, vendar je bila žal že
v preteklosti slabo izkorišče-
na. Lastniki so družbe železar-
ne Štore, ki bi po besedah in-
ženirja Slavka Plevnika iz In-
vesticij rade objekt čim prej
dale v najem ali pa prodale.
Objekt je namreč treba vzdr-
ževati, vendar opravljajo le
najnujnejša popravila, pozimi
pa so v njem kurili, da ni prišlo
do zmrzali. Vsak, ki bi objekt
vzel v najem, bi moral vanj
precej vložiti. Že prejšnji na-
jemnik je menda postoril le
najnujnejše, novega pa trenut-
no ni mogoče dobiti, saj je
glavna ovira postopek denaci-
onalizacije, ki še ni končan.
Ferdo Ježovnik, predsednik
sveta krajevne skupnosti Te-
harje pravi, da je Ocvirk moral
gostišče zapreti, ker ni bilo več
obiska imenitnih gostov iz
prestolnice, ki so hodili jest
z naročilnicami. Krajanom pa
so za vsako prireditev oziroma
srečanje račun pošteno zasoli-
li. Teharčani so sami zaintere-
sirani za objekt. Tako kot vr-
nitev nekdanje šole na Teharju
bi morala občina Celje zahte-
vati tudi Mlinarjevega Janeza,
saj je bil nekoč občinski. Nato
pa bi ga dobili Teharčani, ki se
ne strinjajo z njegovo prodajo
nekomu tretjemu. Jezi jih, da
je objekt že nekaj časa zaprt,
tako da letos niti prireditve ob
krajevnem prazniku niso pri-
pravili na tamkajšnjem dvo-
rišču.
O tem, da bi občina postala
spet lastnik Mlinarjevega Ja-
neza, razmišljajo tudi v žele-
zarni, saj so dolžni precej de-
narja za stavbna zemljišča in
bi lahko s tem dolg poravnali.
Vendar bo treba počakati na
zaključek denacionalizacij-
skega postopka in na odločitev
ministrstva za gospodarske
dejavnosti, ki mu je lani ta-
kratni občinski sekretariat za
družbenoekonomski razvoj
v Celju odstopil celotno za-
devo.
Mlinarjevega Janeza in pre-
cej okoliških zemljišč namreč
zahteva Viktor Majdič iz
Ljubljane, dedič pokojnega
Janeza Majdiča. Upravni or-
gan v Celju je vlogo s sklepom
zavrgel, ker je bilo Majdiču
premoženje podržavljeno kot
tujemu državljanu in po zako-
nu ni osnove za vračilo. Ker pa
se je dedič pritožil, se mora
o zadevi sedaj odločiti pristoj-
no ministrstvo. To pa lahko
traja še nekaj mesecev, zato bo
Mlinarjev Janez očitno še ne-
kaj časa sameval in propadal.
T. CVIRN
Foto: EDI MASNEC
St. 25. - 22. junij 1995
DOGODKI
8
Hudo je, če pošiljaš otroka v smrt
Če do 1. septembra ne bo sematorlzlrano križišče na Polulab, starši ne bodo dovolili otrokom v šolo
»Nihče ne ve, kako hudo je,
če vsako jutro pošiljaš otroka
dobesedno v smrt in nikoli ne
veš, ali se bo živ in zdrav vrnil
iz šole, ali pa te bo čakalo spo-
ročilo o najhujšem,« je na po-
nedeljkovi novinarski konfe-
renci v solzah povedala ena od
mamic, ki ima v OŠ Frana
Kranjca na Polulah četrtošol-
ko, septembra pa naj bi se ji
kot prvošolček pridružil še
mlajši bratec.
Novinarsko konferenco je
vodstvo šole skupaj s pred-
stavniki staršev, krajevne
skupnosti Pod gradom in obči-
ne Celje sklicalo z enim samim
namenom - opozoriti na pro-
metno nevarnost, ki je v tem
mestnem predelu vse hujša.
Po besedah ravnateljice
Ivanke Maric vodstvo šole
skupaj s starši že več kot deset
let opozarja na nevzdržne pro-
metne razmere v okolici šole,
le-te pa se iz leta v leto le slab-
šajo. »Še posebej hudo je zad-
nji dve leti, kar je zgrajen Tre-
marski nadvoz. Urejena, odpr-
ta magistralka je povzročila,
da so vozniki - kljub postavlje-
ni prometni signalizaciji — na
delu ceste, ki vodi skozi nase-
lje, le povečali hitrosti, pove-
čuje pa se tudi število tovor-
njakov, ki vozijo tod. Podatki
o dnevnem • pretoku 18 tisoč
vozil so stari že nekaj let, da-
nes z gotovostjo lahko trdimo,
da jih je več. Kako šele bo, ko
bo Celje uredilo obvoznico Se-
ver-jug oziroma vsaj mestno
Aškerčevo ulico... Naši šolar-
ji, ki prihajajo iz smeri Košni-
ce in Zagrada, pa so še vedno
brez urejenih pločnikov, brez
označenega cestnega prehoda
v Košnici, brez semaforja
v križišču na Polulah,
brez...,« našteva Maričeva
zgolj najbolj črne točke.
»Pred leti smo skupno
z vodstvom šole za naše otroke
uspeli izboriti vsaj plačane
šolske prevoze, čeprav zakon
dopušča organiziran prevoz le
šolarjem, ki so od šole oddalje-
ni več kot 4 kilometre. V pri-
meru Košnice in Zagrada gre
le za kakšna 2 kilometra, a ta
sta tako nevarna, da še odrasel
človek krepko pomisli, ali bi ju
prepešačil,« pripoveduje oče
Franc Druks. Franc Lemut,
predstavnik KS Pod gradom
in poslanec v občinski skupš-
čini dodaja, da so lani ob spre-
jemanju občinskega proraču-
na le s težavo ohranili to po-
stavko, za letos pa je še vpra-
šanje, kako bo. Približno tret-
jina od skupno 255 šolarjev OŠ
Frana Kranjca je tako vezana
na šolske prevoze, drugi pri-
hajajo k pouku z rednimi avto-
busnimi linijami, tretje spet
vozijo starši. »A tako ne gre
več, večina nas je v službah in
vsak dan resnično ne moremo
poskrbeti za prevoz otroka
v šolo in nazaj domov, da bi jih
pustili same na cesto, pa spet
ne gre,« obupuje ena od mamic
in dodaja, da je iz Košnice kar
nekaj staršev vpisalo svoje
otroke v mestne osnovne šole.
K pouku jih peljejo, ko sami
odhajajo v službo, potem pa
ostajajo v šolskem varstvu vse
dokler starši ne končajo služ-
be. Tisti, ki so vezani na redne
avtobusne linije, pa preizku-
šajo svojo srečo, ko prečkajo
nesemaforizirano križišče...
Za otroke hočejo
varnost
Pred desetimi leti si je po-
sebna komisija že ogledala
cestne razmere na Polulah in
odločila, da postavitev sema-
foriziranega križišča ni mogo-
ča, saj gre za odprto magi-
stralno cesto. Razmere so se
odtlej spremenile v toliko, da
cestna obeležba o začetku me-
sta Celja stoji južno od naselja
proti Laškem, krajani pa opo-
zarjajo, da je le slab kilometer
višje, v Celju na magistralki
postavljen semafor, enako pa
je tudi v Laškem.
Svetovalec za promet v celj-
ski občinski upravi Iztok Ura-
njek, ki si je v ponedeljek z re-
publiškim cestnim inšpektor-
jem ter predstavnikom UNZ
Celje ogledal križišče na Polu-
lah, je krajanom pojasnil, da
stroka zdaj postavitvi sema-
forja ne nasprotuje. Ob tem je
opozoril, da je prometna cest-
na signalizacija v tem delu
ustrezno postavljena, to da je
vozniki ne spoštujejo, pa je
druga pesem. A žal, za sloven-
ske razmere s kroničnim ne-
spoštovanjem prometnih
predpisov	prevelikokrat
usodna.
Na Polulah do smrtne žrtve
med šolarji res še ni prišlo,
a starši so odločni, da tako
dolgo ne bodo čakali. Kljub
Uranjekovim pojasnilom, da je
cesta in njeno urejanje v pri-
stojnosti države, da je v izho-
diščih občinskega proračuna
za komunalno gospodarstvo
od zaprošene poldruge mili-
jarde predvidenih le 400 mili-
jonov in kaj več kot postavitev
semaforja na gumb (kakršen
stoji tudi na Ljubljanski cesti
ob II. osnovni šoli), ki bi stal
kakšna 2 milijona tolarjev, ne
pride v poštev, zahtevajo pro-
metno varnost za svoje šolarje.
Vodji občinske službe za
družbene dejavnosti Željku
Ciglerju, ki je predlagal posta-
vitev statičnega radarja in po-
ostren policijski nadzor, so po-
jasnjevali, da je to premalo.
Podprli pa so njegovo obljubo,
da bo kot svetnik na julijski
seji Občinskega sveta Mestne
občine Celje ob prvem branju
odloka o občinskem proraču-
nu sprožil pobudo o zagotav-
ljanju prometne varnosti za
učence OŠ Frana Kranjca.
Rok je 1. september
Do 1. septembra na Polulah
zahtevajo semaforizacijo kri-
žišča in jasno stališče stroke,
kako zagotoviti prometno var-
nost v Košnici, sicer svojim
otrokom starši ne bodo dovoli-
li k pouku.
Na izpolnitev obljub, da se
bo urejanje prometne varnosti
v teh naseljih reševalo skupaj
z načrtovano gradnjo Central-
ne čistilne naprave za Celje
(takrat naj bi med drugim ure-
dili križišče ter brv za peš in
kolesarski prehod Savinje
v Košnici ter brv v Rifengoz-
du), niso več pripravljeni ča-
kati, saj bi lahko bila cena za
to čakanje previsoka. Čas po-
čitnic, menijo krajam in vod-
stvo šole, pa je dovolj dolg, da
se lahko poskrbi vsaj za najos-
novnejše.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Konec zapletov
pri odpisu
terjatev za
obrtnike
Ministrstvo za finance je po
informacijah Obrtne zbornice
Slovenije končno razrešilo di-
leme okoli zakona o odpisu
terjatev iz naslova zamudnih
obresti in s tem olajšalo njego-
vo izvajanje.
Zakon o odpisu terjatev iz
naslova zamudne obresti je dr-
žavni zbor sprejel marca letos,
pripravila pa ga je obrtna
zbornica, da bi pomagala svo-
jim članom, ki so zaradi ne-
ugodnih gospodarskih razmer
in izostanka plačil, predvsem
iz republik nekdanje Jugosla-
vije, zašli v dolgove do države.
Obrtnikom, ki niso mogli pra-
vočasno plačevati davkov in
prispevkov, ker jim podjetja
niso plačala izdelkov in stori-
tev, se je nabralo toliko za-
mudnih obresti, da jim grozi
stečaj.
Z zakonom o odpisu terjatev
iz naslova zamudnih obresti je
država težave teh zasebnikov
močno olajšala. Zaradi različ-
nih tolmačenj pa je pri izvaja-
nju zakona prišlo do zapletov.
Republiška uprava za javne
prihodke je namreč zavrnila
precej prošenj za odpis z obra-
zložitvijo, da pač ne sodijo
med tiste, ki jih je navedel za-
kon. Največkrat so zavrnili
prošnje tistih zasebnikov - up-
nikov, ki so uveljavljali svoje
terjatve preko obrtnih zadrug.
Z najnovejšim pojasnilom
RUJP pa je odpadla tudi ta
dilema. Po njem namreč pogo-
je za odpis izpolnjujejo tudi
tisti zasebniki, ki so imeli
z obrtno zadrugo sklenjeno
kooperantsko pogodbo, v njej
pa je pisalo, da od zadruge
dolga ni mogoče izterjati, če
zadniga sama ni dobila plačila
od kupcev. Do odpisa pa so
upravičeni tudi tisti zasebniki,
ki so imeli v obdobju, za kate-
ro naj bi jim zamudne obresti
odpisali, sklenjeno prisilno
poravnavo, ki pa ni uspela in
je bil kasneje opravljen stečaj-
ni postopek.
IB
Sporno križišče - žal na njem ni vedno tako kot ob akciji Varna pot v šolo.
Nastajanje občine Kozje
Skupni prihodki nove obči-
ne Kozje bodo letos znašali po
v ponedeljek sprejetem občin-
skem proračunu 118 milijonov
tolarjev, zato je mogoče slišati
številne pripombe, da je de-
narja veliko premalo. Sicer pa
so predlog sprejeli brez poseb-
ne razprave.
Kozjanski svetniki osnutka
občinskega poslovnika tokrat
niso mogli obravnavati, saj
pred tem v pristojni komisiji
niso bili sklepčni. Uspeh pa so
sprejeti odlok o delovnih tele-
sih občinskega sveta, s števil-
nimi amandmaji.
Podobno kot v drugih novih
občinah, naslednicah bivše
šmarske občine, so se tudi
v Kozjem lotili razdelitve nek-
danjega občinskega vzgojno-
varstvenega zavoda, s sedežem
v Rogaški Slatini. Slatinčani
in Šmarčani bodo, na primer,
ustanovili samostojna zavoda,
vrtca v Kozjem ter Lesičnem
pa bosta organizacijska enota
v okviru domače šole. Javni
zavod, ki je v bivši občini
opravljal spremljevalne dejav-
nosti, zlasti finančno računo-
vodske storitve, pa bo po po-
nedeljkovi odločitvi spreme-
njen v organizacijsko enoto
v okviru šole v Kozjem. V ob-
čini Kozje, kot edini v novih
občinah, ne nameravajo spre-
jeti nobenega delavca bivšega
skupnega zavoda.
V posebni točki so svetniki
soglašali tudi z delitvijo sred-
stev za stanovanjske naložbe
v petih novih občinah. Med
novimi naložbami razmišljajo
o preureditvi stanovanja v sta-
ri šoli v Bučah ter urejanju
treh stanovanj v Kozjem.
Odločili so se še za ustanovi-
tev posebne komisije za bodoči
občinski praznik, ki bo zadol-
žena tudi za občinske simbole,
od grba do zastave. Za celost-
no podobo občine bi sicer raz-
pisali javni natečaj. Svetniki
so prav tako soglašali s pred-
logom poslovnika odbora za
razpolaganje s sredstvi požar-
nega sklada nove občine.
BRANE JERANKO
Župana Boža Soka so imeno-
vali za člana sosveta načelnika
šmarske upravne enote, bolj
napete pa so bile volitve pod-
predsednika občinskega sveta.
Izvolili so Franca Kunsta
(SLS). Posebej se je zataknilo
pri imenovanju članov komisij
in odborov, ko se za predlaga-
na imena v komisiji za nagra-
de, priznanja ter odlikovanja
niso odločili.
V Kozjem se svetniki na pone-
deljkovi seji niso strinjali z vi-
šino prispevka za vzdrževanje
skupnih naprav na melioracij-
skem območju nove občine.
Vsak zavezanec naj bi za letos
plačal po 2 tisoč tolarjev, pri
tem pa menijo da ni prav, da
so vsi obremenjeni z istim zne-
skom.
Na vrsti peti blok
Minulo soboto so se Zeleni
Slovenije zbrali v Šoštanju na
svoji šesti seji, osrednjo pozor-
nost v razpravi pa namenili
razžvepljevanju petega bloka
šoštanjske termoelektrarne.
Strinjali so se, da predstavlja
izgradnja razžvepljevalne na-
prave na četrtem bloku enega
največjih okoljevarstvenih do-
sežkov v državi v preteklih de-
setletjih, temu pa naj bi sledila
še gradnja čistilne naprave na
petem bloku.
V začetku junija je republi-
ška skupščina že potrdila za-
kon o jamstvu za najetje kre-
ditov za izgradnjo razžveplje-
valne naprave na tem bloku.
Udeležencem razprave je di-
rektor šoštanjske termoelek-
trarne Jaroslav Vrtačnik po-
jasnil nekatere podrobnosti,
povezane z gradnjo. Predra-
čunska vrednost gradnje znaša
okoli 215 milijonov mark, od
tega bi za tehnološki paket po-
rabili okoli 115 milijonov
mark, za tolikšen del investici-
je pa so dobili poroštvo drža-
ve. Investicijski program je
potrdil tudi upravni odbor ter-
moelektrarne, ki ga je določila
vlada. »Cilj vsakega investi-
torja je, da projekt dokonča
v predvidenem roku in v okvi-
ru predračunskih sredstev,« je
menil Vrtačnik, »računamo,
da nam bo vse to uspelo pri
gradnji naprave na bloku pet.«
V termoelektrarn se že pri-
pravljajo na razpis in načrtu-
jejo, da bi izvajalca izbrali do
konca tega leta. Z razžveplje-
valno napravo na petem bloku
se bo nedvomno zaokrožila
ekološka sanacija v Šaleški
dolini.
Ob zaključku razprave so
člani stranke odločitev za
gradnjo naprave na petem blo-
ku ocenili kot zelo pozitivno.
Zavzeli so se še za kontinuira-
no delovanje razžvepljevalne
naprave in obenem postavili
zahtevo, da je treba urediti
vprašanje odškodnin v prete-
klem obdobju in obenem dose-
či tekoče izplačevanje rent za
izkoriščanje prostora. KL
Črni časi za Ustanovitev Socialdemokratskega
naše zdravstvo krščanskega foruma
V torek, 20. junija, je ob-
močni odbor Velenje Združene
liste socialnih demokratov
pripravil v Velenju javno tri-
buno »Kam gre naše zdrav-
stvo«, na kateri so sodelovali
tudi dr. Mateja Kožuh-Novak,
Sonja Lokar in Jože Zupančič.
Seznanili so se s problematiko
razvoja zdravstvenega varstva
in se zavzeli za ohranitev nivo-
ja zdravstvenih uslug.
KL
Ekološka slika
Šaleške doline
Danes, 22. junija, bodo v Ve-
lenju predstavili vsebino sin-
tezne študije ekoloških razi-
skovanj v Šaleški dolini.
Nakopičeni problemi na po-
dročju varstva okolja v tej do-
lini so že zgodaj spodbudili ra-
ziskave, s katerimi so želeli
ugotoviti raven onesnaževanja
in prispevati k izboljšanju
okolja. To nalogo je prevzel
zavod za ekološke raziskave
Erico Velenje. Pri pripravi sin-
tezne študije ekoloških razi-
skovanj, ki celovito obravnava
problematiko onesnaževanja
in varstva okolja v velenjski
občini, so sodelovali še Inštitut
Jožefa Štefana, Elektroinšti-
tut Milana Vidmarja iz Ljub-
ljane in Zavod za urbanizem iz
Velenja. V študiji so povzeti
rezultati 308 prispevkov
o problematiki varstva okolja
v bivši velenjski občini, 5 razi-
skovalnih nalog srednješolcev,
3 diplomska dela in 12 magi-
strskih, 2 doktorski disertaciji,
38 objavljenih strokovnih
člankov, 42 projektov ter 206
delovnih poročil.
Nocoj ob 19. uri bodo v mali dvorani kina Union v Celju na
pobudo celjskega odbora SDSS in iniciativnega odbora ustano-
vili Socialdemokratski krščanski forum za regijo Celje.
Ustanovnega zbora se bo udeležil tudi prof. dr. Ivan Štuhec,
ki bo zbranim predaval na temo »Socialni nauk Cerkve in
politične stranke.«.	^
Sadove naj
žanejo ljudje,
potrebni pomoči
Delegacija Rdečega križa iz
južnonemškega mesta Singen
je v petek v Celje pripeljala
7 ton pomoči v skupni vredno-
sti 50 tisoč DEM, hkrati pa so
s predstavniki celjske občine
in odbora Rdečega križa pod-
pisali partnersko listino.
Predstavniki obeh strani so
v uvodnih nagovorih pohvalili
medsebojno sodelovanje
v zadnjih treh letih, Celjani pa
so se mestu Singen in tamkajš-
njemu Rdečemu križu zahvali-
li za izdatno pomoč pri oskrbi
beguncev in socialno šibkih
družin v občini. In prav tem,
ljudem, ki potrebujejo pomoč,
so namenjeni tudi sadovi pet-
kovega podpisa protokola
o sodelovanju. Na slovesnosti
v celjskem Narodnem domu so
partnersko listino podpisali:
v imenu Singena nadžupan
Andreas Renner in'predsednik
Rdečega križa prof. dr. Guido
Hack, v imenu Celja pa župan
Jože Zimšek in predsednica
Rdečega križa Majda Brenčič.
_IS, Foto: SHERPA
Št. 25. - 22. junij 1995
Lt
TEMA TEDNA
Socialna stiska
ustvarja invalide
Razkorak meti kriteriji za invalidsko upokojevanje In dejanskim počutjem človeka,
Hi se ne čuti več sposobnega za delo
Zavod za invalidsko in po-
kojninsko zavarovanje Slove-
nije ni v rožnati finančni situ-
aciji, zato je eno izmed vpra-
šanj, ki si ga lahko zastavimo,
naslednje: so zavoljo tega tudi
kriteriji za invalidsko upoko-
jevanje ostrejši? Ni res, zatrju-
jejo na celjski območni enoti
tega zavoda, pri invalidskem
upokojevanju naj hi dosledno
odločale strokovne podlage, še
zlasti medicinske indikacije.
A četudi je takšna trditev
točna, se iz primera v primer
venomer pojavljajo nove stiske
bolnih ljudi, ki zase v delu ne
vidijo več svetle točke, pač pa
le obremenitev, ki ji niso kos.
Boli jih dejstvo, da po mnenju
invalidske komisije niso do-
volj bolni, da bi se lahko upo-
kojili. Sami čutijo drugače.
Vsakdo, ki stopi pred inva-
lidsko komisjo, je bolan, o tem
ni dvoma. Na zavodu pričnejo
praviloma s postopkom šele
takrat, ko ima zavarovanec
mnenje lečečega zdravnika, da
je nezmožen oziroma manj
zmožen za opravljanje svojega
dela. Torej ima priporočila za
upokojitev, kar pa ne zadostu-
je. »Biti bolan ali trajno nez-
možen za opravljanje dela,
v tem je bistvena razlika,« po-
jasnjuje Ljudmila Terček, di-
rektorica območne enote Celje
pri Zavodu za invalidsko in
pokojninsko zavarovanje Slo-
venije, »zato se večkrat ne uja-
memo z mnenji specialistov in
lečečih zdravnikov. Priporoči-
la vedno ne zadoščajo, sicer
invalidska komisija sploh ne
bi bila potrebna.« Tako se do-
gaja, da kljub zgovornim pri-
poročilom za invalidsko upo-
kojitev komisija oceni, da pri
zavarovancu vendarle ni inva-
lidnosti. Njena vloga je potem-
takem selektivna. Med zelo
bolnimi izberejo najbolj bolne.
Vmes, med tistim razkorakom,
ki nemalokrat nastane med
mnenjem zdravstva in presojo
invalidske komisije, pa vedno
obtiči človek, ki se ne more
znebiti občutka, da z njegovo
usodo nemilo barantajo. Ne
čuti se več zmožnega, da bi
opravljal svoje delo, zadnje
obdobje v življenju bi rad zak-
ljučil z invalidsko upokojitvi-
jo. Kako?
Razvrstijo ga lahko v različ-
ne kategorije invalidnosti.
V prvo, h kateri stremi večina
prosilcev, razvrstijo tiste za-
varovance, ki so za delo popol-
noma nezmožni; z delom pre-
nehajo in pričnejo prejemati
invalidsko pokojnino. V drugi
kategoriji so zavarovanci, ki
svoje delo še lahko opravljajo,
vendar v skrajšanem delov-
nem času, v tretji pa tisti, ki
svojega dela ne morejo več
opravljati, sposobni pa so za
kakšno drugo delo. Tako mora
delovnemu invalidu njegova
delovna organizacija zagoto-
viti drugo ustrezno delo, pri
tem pa je postavljena v zaple-
ten položaj. Denimo, kako naj
zaposli livarja, ki lahko dvigu-
je le določeno težo, ne sme se
pripogibati, ne prenese večjih
naporov... Takega livarja ni.
Takega delavca sploh ne po-
trebuje.
Za delovno organizacijo je
pravzaprav najustreznejša re-
šitev, če zavarovanca na zavo-
du za invalidsko in pokojnin-
sko zavarovanje razvrstijo
v prvo kategorijo, torej ga in-
validsko dokončno upokojijo.
Potem nima z njim nobenega
dela več, ni se ji treba ubadati
z iskanjem ustreznega delov-
nega mesta za invalida.
Zvečine ostanejo ostareli
delavci - invalidi - na cesti. Ka-
ko bo z delovnimi invalidi
v tržnem sistemu gospodar-
stva, je že drugo vprašanje.
»Brezposelni invalidi sodijo
v kategorijo, ki še veliko težje
najde zaposlitev od ostalih,«
nam je povedala Bojana Ko-
rent, direktorica Republiškega
zavoda za zaposlovanje ob-
močne enote Celje, »a kljub
neugodnim razmeram na trgu
je bilo lani v usposabljanje
vključenih 23 invalidov in za-
poslenih blizu 80. S pomočjo
sofinanciranja novih delovnih
mest za invalide pa smo reali-
zirali 14 novih mest za to po-
pulacijo.« Po podatkih zavoda
za zaposlovanje imamo v celj-
ski regiji, kjer je ta čas 12.315
brezposelnih, 897 brezposel-
nih invalidnih oseb, od tega
778 delovnih invalidov. »Ta
kategorija ima kar dva omeji-
tvena faktorja,« pojasnjuje
Korentova, »prvi je invalid-
nost, drugi starost.« Vsi so na-
mreč že prekoračili štirideseto
leto. V kategoriji brezposelnih,
ki so starejši od 40 let, pa je na
Celjskem vsega skupaj kar
4500 ljudi, to je 36,5 odstotkov
od vseh brezposelnih.
Z navedenimi podatki smo
se problematiki invalidskega
upokojevanja le približali, če-
prav z drugega zornega kota.
Kritična gospodarska situaci-
ja in socialna stiska ustvarjata
nove invalide, in sicer takšne,
ki bi se želeli trajno invalidsko
upokojiti. Zakaj je tako, po-
jasnjuje Ljudmila Terček:
»Kriteriji za upokojevanje se
niso prav nič spremenili. Pri
ocenjevanju invalidnosti ozi-
roma preostale delovne zmož-
nosti, vedno izhajamo iz medi-
cinske indikacije. Res pa je, da
ljudje več pričakujejo od inva-
lidskega upokojevanja zato,
ker skušajo svoje socialne pro-
bleme, ki nastajajo zaradi pe-
rečih razmer v družbi, razreše-
vati s tem, da bi se invalidsko
upokojili. Potencirajo svojo
rentno usmerjenost.«
V celjski regiji je bilo pred
leti višje število invalidnih
oseb kot v drugih regijah, ugo-
tavlja Terčkova, zaradi nez-
dravega gospodarskega oko-
lja, zaradi težke industrije.
Današnja slika celjske regije,
kjer je 12.028 invalidskih upo-
kojencev, vseh upokojencev pa
51.890, po njeni oceni ne od-
stopa od položaja v drugih re-
gijah, zanimiv pa je podatek,
da se je v zadnjih desetih letih
število vlog za invalidsko upo-
kojitev povečalo kar za okoli
tretjino. Na zavodu mesečno
obdelajo od 350 do 400 vlog za
invalidsko upokojitev. V prvih
štirih mesecih letošnjega leta
so obravnavali 1600 primerov,
od tega so 128 vlog zavrnili.
Slednji zavarovanci se lahko
podajo skozi dolgotrajen po-
stopek pritožbe, ki traja tudi
do enega leta in pol.
Socialna stiska, v kateri se
znajdejo starejši ljudje, za
mnoge med njimi ni razrešlji-
va. Vsaj vidijo ne nobenega
izhoda. Veliko zgodb se je za-
čelo z zdravstvenimi težavami,
nadaljevalo z bolniškimi stale-
ži, in zaključilo s tehnološkimi
viški. Brezposelni ljudje, ki so
stari in povrh vsega še bolni,
seveda niso najbolj privlačna
delovna sila. Gotovo je med
njimi nekaj takih, ki glede na
to, da so ostali brez dela, utru-
jeni od vsega, skušajo izkori-
stiti še zadnjo možnost in si
z invalidsko upokojitvijo za-
gotoviti vsaj neko otipljivo so-
cialno varnost. Na celjski ob-
močni enoti zavoda za zapo-
slovanje je prijavljenih kar
925 ljudi, vsi so stari petdeset
let ali več, ki jim preostane le,
da potrpežljivo čakajo na upo-
kojitev. Zvečine so pristali na
zavodu kot tehnološki viški,
nove službe ne dobijo. Do upo-
kojitve jim manjkajo tri leta
ali manj, v tem času pa bodo
izkoristili pravico do podalj-
šanega denarnega nadome-
stila.
Problematika invalidskega
upokojevanja še zdaleč ni čr-
no-bela. Vsak človek, s kate-
rim se srečajo na zavodu za
invalidsko in pokojninsko za-
varovanje, ima svojo zgodbo.
Le on sam občuti svoje doživ-
ljanje. Kako se počuti takrat,
ko ga invalidska komisija za-
vrne, češ da je sposoben delati,
čeprav sam pri sebi meni dru-
gače, je poglavje zase. Prisiljen
se je pokoriti. Zakone imamo
zato, da lažje živimo skupaj,
kriterije raznih zavodov in
ustanov zato, da veljajo za vse
enake pravice. Uravnilovke pa
niso prav nikoli posrečene, ko
pa vendar pravijo, da smo tako
drugačni. Vemo, da enaka
zdravstvena situacija na ra-
zlične ljudi ne vpliva enako.
Eni zdravstvene težave zagri-
zeno prenašajo, druge pa bole-
zen, ki morda niti ni tako hu-
da, povsem spodseka. Na tem
mestu se odpira problematika
kriterijev za invalidsko upo-
kojevanje, ki je večplastna, in
se od primera do primera ra-
zlikuje. Pri tem se lahko zgo-
dijo napake in krivice. Bolni
delavci pa vsekakor računajo,
da bodo takrat, ko bodo stopili
pred invalidsko komisijo, de-
ležni korektne presoje. Zato ne
stopijo pred računalniško vo-
den diagnostični sistem, pač
pa pred človeka.
KSENIJA LEKIČ
Struktura podanih ocen o invalidnosti (podatki za Slovenijo).
Nazaj v topilnico?
Zgodba 41-letnega Stipeta, delavca Ema, o katerem
smo pred mesecem že pisali, je bila povod za tale prispe-
vek. Obnovimo le nekatera dejstva. Stipe ima kup bolezni,
ki pa se invalidski komisji niso zdele dovolj hude, da ne bi
mogel še naprej opravljati svojega dela talilca II v topil-
nici. Zaradi resnih zdravstvenih težav (rana na želodcu,
hude težave z živci, motnje v delovanju ščitnice, ledvični
kamni, počen žolčnik, kronično vnetje slinavke) so pred-
stavitev invalidski komisiji priporočili njegov osebni
zdravnik, specialist in psihiater. Težaškega dela pod
masko ni mogel Stipe opravljati že kakšnih šest let. Bolni-
ške so se vrstile. Pred dvema letoma so njegovo prvo
prošnjo za invalidsko upokojitev zavrnili. Sprijaznil se je,
a z njim je šlo le še navzdol. Ponovno je vložil prošnjo in
dobil marca letos odgovor, da je delo talilca II sposoben
opravljati v polnem delovnem času. Slepo je verjel, da se
bodo odločili drugače, pri sebi je vedel, da nazaj v topil-
nico ne more in tudi kam drugam ne. Tistega večera, ko se
je vrnil s pregleda pred invalidsko komisijo, si je hotel
vzeti življenje.
Nazaj v prisilno držo?
Jože, 46-letni delavec, se je v Železarni Štore zaposlil
leta 1971. Sprva je delal kot tehtalec v stari valjarni, kjer
ni imel napornega dela, nalagal in odpremljal je material
ter skrbel za vodenje knjig. Presenetila ga je huda okvara
hrbtenice in morali so ga operirati. Še vedno je delal,
opravljal je sedeče delo poltista, ki mu ni odgovarjalo. Po
operaciji se njegovo zdravje ni kaj prida izboljšalo, nav-
hrib ali navzdol sploh ne more hoditi. Odkar so zaprli
valjamo, je v bolniškem staležu. Lani decembra je vložil
prošnjo za invalidsko upokojitev, le-to pa so mu zavrnili,
ker zdravniška dokumentacija ni bila popolna. Ni se pri-
tožil. Pred štirimi tedni je dal ponovno vlogo za invalidsko
upojitev. Na odgovor še čaka. Brezdelje mu ni po volji,
zelo si želi opravljati tako delo, ki mu bo kos.
Nazaj v ruski turnus?
Janez, 54-letni gasilski tehnik, si je prislužil v Železarni
Štore 28 let, 2 meseca in 10 dni delovne dobe. Vsa leta,
dokler ga ni izdalo zdravje, je delal v »ruskem turnusu«, ki
je videti takole: 12 ur dela, 24 ur prosto, 12 ur dela in 48 ur
prosto. Bil je vodja gasilske reševalne službe v železarni.
Delo je imel rad, kljub temu pa ga je marsikdaj preveč
obremenjevalo. Pred dvema letoma je moral v bolniško,
ker so ga izneverili živci, imel je težave s pljuči, rano na
želodcu, ponavljajoče izrastke na bronhijih. 21. aprila
lani, ravno na triinpetdeseti rojstni dan, je stopil pred
invalidsko komisijo. Že od leta 1965, po petih letih kopa-
nja v rudniku, je delovni invalid III. kategorije, »zaradi
obstruktivnega bronhitisa«. Na komisiji pa so lani ocenili,
da je sposoben za opravljanje svojega dela, zaradi
»ulkusne bolezni pa ga je treba razbremeniti le nočne
izmene«. Pritožil se je in čakal odgovor na pritožbo leto
dni, ta čas pa prebil v bolniškem staležu. 28. maja letos se
mu je bolniška iztekla. »Kaj naj naredim,« se sprašuje, »na
svoje delovno mesto ne morem!«
Nazaj v obrat, ki ga ni?
Marija, 40-letna delavka, je mati treh otrok. V Emu je
bila zaposlena 23 let, vsega skupaj pa ima 26 let delovne
dobe. Po porodu drugega otroka je zbolela za multiplo
sklerozo, hudim obolenjem centralnega živčevja. Leta
1984 je vložila prošnjo za invalidsko upokojitev. Komisija
je ocenila, da je invalid II. kategorije, ki lahko opravlja
svoje delo naprej, vendar v polovičnem delovnem času.
V ložilnici, Emovem obratu, so ji naložili raznoliko delo,
ki pa ni bilo preveč naporno. Poprijela je tam, kjer so jo
potrebovali. Tako je bilo do lanskega februarja, ko se je
zgodil še en stečaj, od takrat je na borzi. V tem času ni
dobila nobene ponudbe za delo, čeprav poudarja, da bi še
vedno rada delala, če bi zanjo našli kaj primernega. Kljub
takim željam je v začetku prejšnjega meseca vložila proš-
njo za invalidsko upokojitev I. kategorije. Zdaj pričakuje
odgovor.
Tehnološki višek do upokojitve
Danica, 49-letna delavka, je bila zaposlena v Emu 26 let
in pol. Prvih deset let je delala v obratu Posoda kot
robilka. Z delom je bila dokaj zadovoljna, čeprav tudi ni
bilo najbolj hvaležno. Črna plat robljenja posode je bila
ta, da je ves čas delala v mokrem. Napadla jo je huda
sklepna revma in leta 1982 je vložila prvo prošnjo za
invalidsko upokojitev. Razvrstili so jo v III. kategorijo
inavlidnosti in določili, da mora na drugo, ustreznejše
delovno mesto. Prejela je odločbo za izdelovanje nerjave-
čih obročev v montaži, vendar tega dela ni nikoli oprav-
ljala. Montirala je WC kotličke, z delom se je sprijaznila,
čeprav je bilo v veliki delovni hali pozimi zelo hladno, kar
je zaradi svoje bolezni slabo prenašala. Veliko je bila
v bolniški. Njen obrat je leta 1992 doletel stečaj, postala je
tehnološki višek in pristala na borzi, kjer je še danes.
Sprva je prejemala od 17 do 19 tisoč tolarjev denarnega
nadomestila, v maju letos pa je dobila 21 tisoč. Od tega
mora plačati še dohodnino. Slišala je, da se je veliko ljudi,
ki so postali tehnološki viški, invalidsko upokojilo. Če bi ji
uspelo dobiti invalidsko pokojnino, bi si zagotovila večjo
socialno varnost.
objektiven
VEČER
St. 25. - 22. junij 1995
KULTURA
10
Počitnice
s knjigo v roki
Vse enote Osrednje
knjižnice v Celju bodo
v počitniških dneh julija in
avgusta ob ponedeljkih,
sredah, četrtkih in petkih
odprte od 8. do 14. ure, ob
torkih pa med 8. in 19. uro.
Konec maja in v začetku
junija so namreč v Osrednji
knjižnici Celje med 500
rednimi obiskovalci izvedli
anketo in na osnovi njiho-
vih želja oblikovali počit-
niški delovni čas v vseh
knjižničnih enotah. Anketo
so knjižničarji izvedli med
svojimi rednimi obiskoval-
ci, z vzorcem anketirancev
pa so pokrili vse strukture
bralcev. Počitniški delovni
čas, ki so ga izbrali v knjiž-
nici, bo po anketnih rezul-
tatih ustrezal približno
trem četrtinam rednih obi-
skovalcev. V Osrednji
knjižnici Celje ugotavljajo,
da njihove enote upokojen-
ci obiskujejo predvsem
v jutranjih urah, šolajoča
mladina v času med 11. in
15. uro, populacija aktiv-
nega prebivalstva pa dokaj
enakomerno preko vsega
dne, z rahlim odklonom
v prid popoldanskih ur.
IS
Bralci brez knjig
V velenjski knjižnici so ustavili nakup novih knjig — Premalo
denarja za kulturo
V tedniku Naš čas smo lah-
ko prebrali nenavadno opravi-
čilo Vlada Vrbiča, ravnatelja
Kulturnega centra Ivan Na-
po t ni k, v katerem se obisko-
valkam in obiskovalcem ve-
lenjske knjižnice opravičuje,
ker vsaj do konca leta ne bodo
mogli prebirati novih knjig.
Glavni krivec je spet denar,
natančneje skromen občinski
proračun, ki se je pričel krčiti
tudi na področju kulturnega
življenja. Ostale so samo še
drobtinice.
Lani je velenjska knjižnica
prejela 4,5 milijona tolarjev
z ministrstva za kulturo in
8 milijonov tolarjev od velenj-
ske občine. »Tudi letos naj bi
nam namenili podoben zne-
sek,« je povedal Vrbič, »ven-
dar so na občini predvideli kar
petkrat manj denarja. V pred-
logu proračuna so nam dodeli-
li samo 1,5 milijona tolarjev,
ta denar pa smo do maja letos
že porabili, še več, znesek smo
krepko prekoračili.« Ministr-
stvo za kulturo jim je tudi le-
tos namenilo štiri milijone in
pol, vendar to ne bo zadosto-
valo. Z nakupi novih knjig so
prenehali s 1. junijem, vnaprej
bodo lahko kupovali le časopi-
se in revije. Pri tem je treba
vedeti, da so že lani ob nakupu
vsake knjige dobro premislili;
nabavili so 6 tisoč novih knjig,
med temi je leposlovje zavzelo
le 11 odstotokov, preostali de-
lež pa strokovna literatura in
priročniki.
»Letos nam bo uspelo kupiti
precej manj knjig,« je še pove-
dal Vrbič, »čeprav se obisk
knjižnice nenehno povečuje.«
Velenjsko knjižnico, v kateri je
9.730 aktivnih vpisanih čla-
nov, je lani vsak dan obiskalo
okoli 280 ljudi, v celem letu pa
so si bralci izposodili okoli 200
tisoč knjig. Bodo Velenjčani
letos ostali brez novih knjig?
Najbrž res, pa še brez marsiče-
sa drugega.
Z novo lokalno samoupravo
je na občinah obviselo precej
težje finančno breme, kot so ga
sposobne nositi. Župan mestne
občine Velenje Srečko Meh
pravi: »Država nas je pustila
brez ustreznih virov na po-
dročjih zdravstva, šolstva,
športa, otroškega varstva in
tudi kulture. Če bi imela ve-
lenjska občina 136 odstotkov
dovoljene porabe, kolikor je
ima na primer Ljubljana, bi to
za naš proračun pomenilo do-
datnih 400 milijonov tolarjev.
Tako imamo 91 odstotkov do-
voljene porabe, s tem pa lahko
plačamo samo osebne dohodke
in materialne stroške. Ostane
nam okoli 100 milijonov tolar-
jev, s tem pa ni mogoče graditi
in vzdrževati cest ter skrbeti
za vse ostalo. Ravno zaradi te-
ga bodo vsi segmenti, žal tudi
kultura, precej okrnjeni.«
KSENIJA LEKIČ
Smeško in ostali plesalci
V zadnjih dveh tednih so se
zvrstile zaključne produkcije
rednega plesno gledališkega
ciklusa 650 malošolarjev
v vseh celjskih vrtcih, ki ga že
tretje leto zapored vodi Igor
Jelen iz Studia za ples Celje,
danes pa pripravljajo zaključ-
ne produkcije vse redne skupi-
ne Studia za ples Celje.
Malošolarji so pod vod-
stvom plesalca in koreografa
Igorja Jelena in v sodelovanju
s svojimi vzgojiteljicami pri-
pravili različne plesne koreo-
grafije, s samostojnimi plesni-
mi nastopi pa se bodo danes
predstavile tudi skupine Igen
a, b, c, d in e ter Plesni teater
Igen z odlomki iz predstav
Smeško med črkami ali Plesna
abeceda, Spomin na Lepo Vi-
do, Pobegmmo v svetlejšo pri-
hodnost, Šepet in Tako.
Do sobote bodo plesalci
Plesnega teatra Igen s predsta-
vo Smeško med črkami ali
Plesna abeceda gostovali v ne-
kaj slovenskih krajih, jutri pa
bodo to predstavo v okviru
Celjskih turističnih dnevov
130. zapovrstjo odplesali pred
Otroškim muzejem v središču
mesta.
Konec meseca pripravljajo
v Studiu za ples Celje za svoje
plesalce še umetniški konec
tedna na Bledu, 7 plesalk se bo
udeležilo mednarodne poletne
plesne šole med 28. junijem in
8. julijem v Ljubljani, v počit-
niškem času pa so vsi plesalci
dobrodošli v 7. Plesni koloniji
v Piranu.
IS
Veronikina visoka
pesem ljubezni
Na letnem odru Starega gradu nocoj
letošnja zadnja premiera SLG Celje
Na letnem odru celjskega
Starega gradu bo nocoj ob 21.
uri oživel mit o tragični lju-
bezni med Friderikom in Ve-
roniko, ki ga je v poetično lju-
bezensko dramo ubesedil Oton
Župančič. Veronika Deseniška
je tudi letošnja zadnja pred-
stava celjskih gledališčnikov.
Uprizoritev Župančičeve
Veronike Deseniške so v Slo-
venskem ljudskem gledališču
Celje pod režijskim vodstvom
Francija Križaj a pripravili:
dramaturginja Tatjana Až-
man, scenografka Meta Hoče-
var, kostumografka Melita
Vovk z asistentko Majdo Kole-
mk, glasbeni opremljevalec
Ivo Meša, lektor Marijan Pu-
šavec in igralci Darja Reich-
man kot Veronika Deseniška,
Peter Boštjančič (Friderik),
Milada Kalezič (Jelisava), Mi-
ro Podjed (Herman Celjski),
Bojan Umek, Mirjana šajino-
vič, luna Ornik, Drago Kaste-
lic, Zvone Agrež, Renato Jen-
ček, Janez Bermež, Stane Po-
tisk, Jana Šmid, Jože Pristov
in Aleksandra Balmazovič.
Slavnostna premiera bo no-
coj ob 21. uri, prvi dve reprizi
pa jutri in pojutrišnjim, oba-
krat prav tako ob 21. uri na
letnem odru celjskega Starega
gradu. Celjski gledališčniki
bodo z Veroniko Desemško na
Starem gradu gostovali do 15.
julija, vselej pa bo poskrbljeno
tudi za avtobusni prevoz
s parkirišča na Glaziji ob
19,30. in 20,30. uri,
I. STAMEJČIČ
Foto: DAMJAN ŠVARC
ZAPISOVANJA
Knjige v
knjigarnah
Potem, ko seje novinarsko
povsem izčipal, ko je prestal
zasliševanja v preiskoval-
nem zaporu na Metelkovi
v Ljubljani, ko je slišal raz-
sodbi vojaških sodišč
v Ljubljani in Beogradu, se
je David Tasič odločil posta-
ti zasebni založnik. Od tega
je minilo že dobrih sedem
let. In, v teh letih se je v nje-
govem skladišču nabralo na
kupe neprodanih knjig, za
katere mi je v nekem prija-
teljskem pogovoru dejal, da
je to njegov največji kapital,
da je »to vse, kar imam«.
Zvedav in nekoliko bedast
pogled mu je dal vedeti, da
vsega skupaj ne razumem
povsem dobro. »S knjigami
je hudič. Tako počasi kot se
v knjigah, tako počasi se de-
nar ne obrača nikjer drugje.
Šele po petih letih nenehne-
ga tiskanja in izdajanja
knjig, se mi je začel vloženi
kapital po malem vračati.
V tistem trenutku, ko bom
produkcijo zmanjšal, bom
prepros to bankro tiral.«
Z drugimi besedami, založ-
ništvo je pač dejavnost, s ka-
tero žal ni moč hitro oboga-
teti. Še najmanj v Sloveniji.
Seveda, za takšno stanje
v slovenskem založništvu
kajpak ne gre kriviti zgolj
nas odjemalcev, potrošni-
kov, bralcev, ki se nam tudi
dva tolarska tisočaka zdita
absolutno preveč za knjižni
izdelek Še posebej, če je ta
slovenskega izvora oziroma
drugače; dva tisoč tolarjev se
nam zdi še posebej veliko, če
gre za knjigo slovenskega
avtorja. Kakšno Ruth Ren-
dell bi že prežvečili, sprijaz-
nili bi se tudi s Stephenom
Kingom, pa z Victorio Holt,
Patricio Highsmith, morda
tudi z Doctorowim, kakšnim
Rushdiejem, Ellisom. . am-
pak slovenski avtor, ne, to
dragi moji, je pa že preveč.
Neumnost. Slovenski bralci
smo ravno toliko krivi, koli-
kor so norveški smučarski
tekači krivi za potrese na Ja-
ponskem. Krivda se skriva
drugje. Morda pri samih za-
ložnikih, ki žal še vedno ne
znajo poskrbeti za ustrezno
promocijo knjige. Ki se še
vedno zanašajo, da bodo
kulturna uredništva s tem,
ko bodo objavila informacij-
ski zapis o izidu knjige, sto-
rila že itak dovolj in celo
preveč za promocijo knjige.
Tama Janowitz, ameriška
pisateljica, se je odločila, da
bo svojo knjigo promovirala
celo preko MTV. Podobno
kot Zlata Filipovič oziroma
njen založnik. Tudi televizija
ne more biti kriva za prepro-
sto dejstvo, da je sama eno-
stavno precej bolj priljubljen
medij kot pa knjiga. Ne!
Krivda se skriva predvsem
v knjigarnah. In pri knjigar-
narjih, ki se na vsake kvatre
spomnijo, da bi organizirali
kakšen literarni večer, ki
svoje blago skrbno skrivajo
na policah, ki niti pomislijo
ne na to, da bi se knjiga mor-
da utegnila prodati tudi na
ulici, ki se povsem stihijsko
in zlasti v interesu posamez-
nega založnika odločajo, ka-
tero knjigo bodo uvrstili
v izložbo. Samo za ilustraci-
jo; nedavno je izšla knjiga
celjskega pisatelja Mohorja
Hudeja z naslovom Mumps
v zrelih letih. Knjigarnar ene
od celjskih knjigarn je le de-
belo zazijal, ko sem ga pov-
prašal po pričujoči knjigi
Da je avtor celo lokalnegi
porekla, da se literarni
zgodba odvija v Celju, se mu
jasno še sanjalo ni. Da pa bi
knjigo, po kateri bi nekdd
morda segel zgolj zato, kei
gre za domorodnega pisca,
ker ga tako ali drugače poz-
na, ker pozna njegovega pri-
jatelja, uvrstil celo v izložbo,
pa niti pomisliti ni hotel. Da
pa bi avtorja povabil na
kakšno literarno branje, hja.
to je pa že kar preveč.
Nič. Knjigo sem vendarh
izbrskal, plačal in z očeson
opazil knjigarnarja, ki jt
premične police preprosti
prestavil in pričujočo knjigi
lepo pokril z neko esejistiko,
ki se bo menda prodajah
precej bolje, kot pa domači
beletristika.
Piše: Tadej Čater
Celje v času, ki mineva
»Beleženje časa, ki mineva« so poimenovali razstavo, ki
so jo v sredo odprli v občasnih razstavnih prostorih
Muzeja novejše zgodovine v Celju. Gre za razstavo 44
zgodnjih akvarelov Avgusta Deržka, znanega slikarja
celjskih vedut, ki jo spremljajo današnje fotografije istih
motivov Vinka Skaleta.
Razstava, ki bo na ogled do 6. septembra, je nastala ob
pomoči številnih sponzorjev. Dopolnjuje jo katalog, ki ga
je založila Fit media in za katerega je besedilo napisal
Aleš Stopar, ki je ob Andreji Rihter in Mariji Počivavšek
soavtor razstave. Zanimiva novost je vabilo na razstavo
v obliki CD-ja, na katerem je glasba Boštjana Perovška, ki
•v razstavnih prostorih spremlja celotno postavitev. Ta je
še posebej zanimiva, saj kaže podobo mesta v petdesetih
in šestdesetih letih v primerjavi z današnjo. Razlike so
očitne, obiskovalci pa bodo presodili, v katero smer so šle
spremembe. Ker gre za nekakšen apel za ureditev mesta,
je razstavo v sredo odprl celjski župan Jože Zimšek.
TC
Komedije, šansoni in valčki
V naslednji sezoni zopet bogata kulturna ponudba v Laškem
Kulturni center Laško je za svojo iz
leta v leto bolj številno družino ljubi-
teljev kulturnih prireditev že pripravil
program za sezono 1995/96. Nova po-
nudba je še bolj pestra od prejšnjih, saj
bosta na voljo kar dva abonmaja, do
konca aprila prihodnjega leta pa ho
tudi sedem izvenabonmajskih pred-
stav.
V tako imenovanem Abonmaju I se
bo od sredine septembra do konca se-
zone zvrstilo deset prireditev. Kot pr-
vo se bo predstavilo kranjsko gledališ-
če s komedijo Kadar mačke ni doma,
slovenski gledališčniki pa bodo v La-
škem gostovali še trikrat. Ljubiteljem
klasične glasbe bodo namenjeni štirje
abonmajski večeri. Novembra bosta
kar dva koncerta. Najprej z Zagreb-
škim godalnim kvartetom in gostjo pi-
anistko Renato Neuvirt, nato pa še
s pihalnim kvintetom Slovenske fil-
harmonije. Februarja bo koncert har-
fistke Mojce Zlobko, marca pa se bo
Slovenska filharmonija predstavila še
s komornim godalnim orkestrom. Ok-
tobra bo v kulturnem domu velika
predstava plesne šole Urška, abonma
pa bo 5. aprila zaključil večer šanso-
nov Vite Mavric.
Kot edini v Sloveniji so v Laškem za
naslednjo sezono pripravili še posebni
abonma za ljubitelje narodnozabavnih
ansamblov. Osem četrtkov, od septem-
bra do aprila, bodo dvorano Kulturne-
ga centra napolnjevali zvoki domače
glasbe. Pester in zanimiv bo tudi izve-
nabonmajski program, ki bo v nasled-
nji sezoni kar sedemkrat obogatil la-
ško kulturno dogajanje. Kot prva se bo
Laščanom, ki se jim vse bolj pridružu-
je tudi občinstvo iz drugih krajev celj-
ske regije, predstavila hrvaška umet-
nica Josipa Lisac, program pa bo ko-
nec aprila zaključila glasbena pred-
stava Od Brodwaya do Pigala
J.INTIHAR
Slike v belem
V likovnem razstavišču Kul-
turnega centra Ivan Napotnik
v Velenju je postavljena raz-
stava slikarke mlajše genera-
cije Zvonke Simčič iz Ljub-
ljane.
Kljub temu, da je slikarka
končala Akademijo za likovno
umetnost v Ljubljani leta
1994, ima za sabo že več samo-
stojnih in skupinskih razstav
v domačih galerijah. Tudi
v Velenju ne razstavlja prvič,
saj je bila lani ena od udele-
ženk poletne kolonije, ki jo
prireja Kulturni center Ivan
Napotnik. Sicer pa Simčičeva
pravkar končuje prvi letnik
specialnega študija slikarstva
pri prof. Metki Kraševec.
Svojo slikarsko ustvarjal-
nost gradi na poseben način,
ki je razgrajen zgolj na dva
tona. Kot podlago uporablja
kovinsko srebrnkasto podlago,
na katero nanaša belo barvo.
V tem pogledu se Simčičeva
odloča za precej nenavadno
usmeritev, saj se že a priori
odpoveduje atraktivni govori-
ci barv, značilnosti, ki je po-
udarjena skorajda v vseh opu-
sih ostalih slikarjev. Orienta-
cija v monokromnost jo na do-
ločen način omejuje, zato pa se
bolj posveča oblikam. Nekon-
vecionalni so tudi robovi nje-
nih del, saj se ne zaključujejo
s klasičnim okvirjem, temveč
so sestavljeni iz niza polkrož-
no zaobljenih linij, ki se spaja-
jo med sabo v ritmično zao-
kroženo celoto. Ob beli barvi,
ki jo slikarka nanaša na plo-
skev, v vsaki kompozicijski
enoti ustvarja notranji lik. Ta
je v središču zračen in se žar-
kasto razprostira navzven,
kjer se belina vse bolj zgostuje
Tik pred samim robom slike
pa barvni nanos zapira z di-
ametralno nasprotnimi pol-
krožnimi zaključki, kot so na
robovih same slike.
Zvonka Simčič s svojim ne-
koliko nenavadnim načinom
izdelovanja abstraktnih slik
prikazuje v Velenju serijo
z dobro zastavljenim koncep-
tom in kvalitetno izvedbo.
BORIS GORUPIČ
St. 25. - 22. junij 1995
11
KULTURA
Od Kapljice do
Škrata
V Plesnem forumu Celje
se plesalci vseh skupin te
dni intenzivno pripravljajo
za končno predstavitev
svojega plesnega in gibal-
nega znanja na plesni pro-
dukciji, ki bo v soboto, 24.
junija, ob 18. uri v veliki
dvorani Centra interesnih
dejavnosti v Celju.
Skupina Metuljčki (sta-
rost 6 do 8 let) se bo pred-
stavila s plesno pravljico
Kapljica, v kateri bodo ra-
zen plesnega pokazali tudi
dobršno mero svojega
igralskega znanja. Packe
(starost 7 do 11 let), ki so se
v letošnji sezoni že pred-
stavile s plesno uprizoritvi-
jo Škrata Sanjavca, bodo
na produkciji odplesale ne-
kaj odlomkov iz te predsta-
ve, mladinski skupini Fo-
rum A+B (starost 12 do 18
let) pa za produkcijo pri-
pravljata avtorske plese in
najnovejše skupinske kre-
acije Full contact, Duet,
Zakaj? in Vsi mi.
S plesno produkcijo pa
Plesni forum Celje še ne
končuje sezone, saj so ga
kot predstavnika Slovenije
selektorji izbrali za nastop
na Mednarodnem otroškem
festivalu v Šibeniku. Na fe-
stivalu, ki se bo zaključil,
8. julija, bodo sodelovali
s predstavo Škrat Sanjavec
v koreografiji Goge Stefa-
novič-Erjavec, z glasbo Ni-
na De Glerie, ob petju Mie
Žnidarič in v kostumih Eke
Vogelnik.
IS
Mumns v zrelih letih
»V tej hiši je pil in delal Mo-
hor Hudej, človek, ki je pljunil
maršala Tita in ostal živ. No-
gometni virtuoz, mislec, ne-
vrotik in velik ljubitelj žlahtne
kapljice. Vegetarjanec. V pro-
stem času literat. Ob izdaji pr-
venca Mumps v zrelih letih
(Celje, 17.6.1995)«; piše na
spominski plošči, ki so jo pre-
teklo soboto nekaj pred 22. uro
odkrili v celjski Caffe galeriji
Kljub ob predstavitvi knjižne-
ga prvenca junaka omenjene
plošče.
Očarljiva domislica Boruta
Kramerja, ki je poleg plošče
pripravil še pregledno razsta-
vo »življenja in dela« mladega
avtorja, simpatično ironizira
slovenske ikone in literarne
narodne heroje, avtorje same
— Slovenija je nesporno edina
dežela našega planeta, kjer so
edini nesporni narodni heroji
literarni avtorji, bi si zaslužila
širšo, poglobljeno analizo, na
tem mestu pa se bomo posveti-
li prvencu in avtorju, ki je na
predstavitvi bolj ali manj mol-
čal in kljub temu ali zaradi
tega celo uspel podpisati nekaj
izvodov.
Mumps v zrelih letih, zbirka
dvaindvajsetih kratkih zgodb,
skic nekakšne fiktivnorealne
biografije, ki jih je konec maja
izdala Cankarjeva založba,
našega someščana uvršča med
obetajoče predstavnike priha-
jajoče literarne generacije, ki
bo zaznamovala domačo lite-
raturo ob koncu tisočletja.
Glavni junak knjige je tipič-
ni puer aeternus, tipični mali
princ, ki v skladu s časom in
v maniri Charlesa Bukowske-
ga notranji gnev in bolečino
blaži s humorjem, cinizmom,
ironijo. Je tisti, »ki je bil čuden
že kot otrok«, ki se s svetom ne
ujema, se ne znajde, in zato
blodi po vrtiljaku življenja.
Nesposobnost komuniciranja
in odsotnost komunikacije na-
domešča z monologom, prav-
zaprav neizgovorjenim. V kon-
fliktu z vsemi, v konfliktu
z vsem. Kako tipičen »junak
našega časa«! Pa vendar
Mumps ni zateženo branje.
Ravno nasprotno. Z veščim
menjavanjem dialogov in raz-
mišljanj (monologov), prve in
tretje osebe, pogovornega (ob-
časno narečnega) in knjižnega
jezika, je Hudeju uspelo ba-
nalne skice vsakdanjega živ-
ljenja povzdigniti v zanimivo
in berljivo literaturo, kar je,
znotraj pregovorno težko ber-
ljive (zatežene) slovenske lite-
rarne produkcije, nesporni do-
sežek.
Mohor Hudej (r. 1968) je za-
poslen v knjižnici, ob tem (z
zamudo) dokončuje študij pri-
merjalne književnosti, rad igra
mali nogomet in piše. Pravi, da
mora. Iz notranje potrebe.
Svojo prvo zgodbo je napisal
v petem razredu in trdi, da še
danes stoji za njo. Resneje se je
pisanja lotil po odsluženi vo-
jaščini, zgodbe zbrane v knjigi
pa je napisal pred dvema, tre-
mi leti. Neposrednih vzorni-
kov nima, najraje prebira kla-
sike. Pravi, da ne piše angaži-
rane literature, da ne piše za-
to, da bi prepričeval v to ali
ono, ali pojasnjeval to ali ono.
Preprosto piše.
Zdi se, da v Celju nastaja
ambiciozna literarna genera-
cija, kateri lahko zraven ime-
novanega prištejemo še vrstni-
ka Dušana Čatra, ki je prvenec
že izdal (Flesh Royal), vrstnika
Robija Hutinskega in nekaj
starejšega Bojana Ramšaka, ki
ju to še čaka. In verjetno še
nekatere. Hudej zanika časni-
karsko skovanko »Celjski lite-
rarni krog«, vendar to ni po-
membno. Pomembno je, da (se)
piše!
BOŠTJAN VOLF
Nagrada za ustvarjalni prispevek
v glasili
Ob 120-letnici velenjskega premogovnika je bilo v soboto, 10.
junija, v velenjski glasbeni šoli že 14. srečanje »Okteti rudar-
jem«. Ob tej priložnosti je vodja Rudarskega okteta prof. Ciril
Vrtačnik prejel najvišje Gallusovo priznanje, ki mu ga je podelil
predsednik Komisije za Gallusova odličja pri ZKO Slovenije
mag. Ivan Marin.
Z Gallusovo plaketo, priznanjem ZKO in slovenske pevske
zveze za pomembne umetniške dosežke na področju glasbenega
ljubiteljstva, so profesorja Vrtačnika nagradili zato, ker je
v veliki meri zaznamoval razvoj glasbene umetnosti v Velenju,
še posebej pa tistega dela, ki se prepleta med šolskim poljem in
dejavnostjo glasbenega amaterizma.
KL, Foto: L. OJSTERŠEK
Za boljši svet
Mohorjeva družba iz Celja
je v zbirki Veliki ljudje za
boljši svet izdala štiri nove
knjižice z biografskimi pregle-
di življenja in dela posamezni-
kov, ki so pripomogli k huma-
nejši podobi naše civilizacije.
Angležinja Florence Nigh-
tinghale (1820-1910) je izhaja-
la iz premožne družine. Njeni
starši so ji načrtovali brez-
skrbno življenje, kakršno so
imeli tudi sami. Vendar se mu
je Florence odpovedala ter se
posvetila delu v bolnišnicah,
predvsem bolnikom, ranjenim
v vojni. Njena zasluga je v tem,
da je posodobila službo bolni-
čark, ki so tako pričele delova-
ti bolj sistematsko.
V prejšnjem stoletju je bila
gobavost še neozdravljiva in
bolnike so pošiljali v izolacijo,
kjer ni bilo možnosti, da bi
okužbo prenašali naprej. Le
redki so se upali posvečati tem
bolnikom in med njimi je bil
tudi belgijski duhovnik oče
Damijan (1840-1889). Zadnjih
šestnajst let svojega življenja
je preživel na haitskem otočju
v koloniji gobavcev, jih nego-
val, dokler tudi sam ni podle-
gel tej usodni bolezni. Pred
dnevi, ko je bil papež v Belgiji
ga je posvetil v svetnika.
Tudi Nemec Albert Schvye-
itzer (1875-1965) se je povsem
predal zdravljenju bolnikov
v daljnjih deželah. V začetku
stoletja je bil v Evropi izredno
cenjen glasbenik, izvajalec
Bachovih del. Na vrhuncu sla-
ve se je posvetil študiju medi-
' cine, nato pa je v Gabonu
v Afriki ustanovil bolnišnico
za domače prebivalce. Poleg
tega je napisal več knjig ter se
zavzemal za mir v svetu, leta
1953 je tudi prejel Nobelovo
nagrado.
Indijski politik in voditelj
Mahatma Gandhi (1869-1948)
se je z nenasilnimi metodami
upiral angleškim oblastem, ki
so imele v Indiji svojo največjo
kolonijo. V boju so ga podpira-
le najširše množice, po vrsti
krvavo zatrtih uporov pa jih je
dokončno popeljal k neodvis-
nosti.
BORIS GORUPIČ
Lutke iz Estonije v Celju
V okviru mednarodnega bienala Lutke 95, ki je bil v Ljubljani, je Plesni forum Celje gostil
nacionalno lutkovno gledališče iz Tallina v Estoniji s predstavo za otroke Pastirček je kralj. To je
zloženka večih zgodb in pesmi iz estonskih narodnih pripovedk. Celjski otroci so kljub nezna-
nemu jeziku z velikim zanimanjem spremljali predstavo.
Foto: SHERPA
PRIREDITVE
KALE DALI ŠČE
Na Starem celjskem gradu v Celju bo danes zvečer ob 21. uri,
slavnostna premiera Veronike Deseniške Otona Župančiča.
Predstavo je režiral Franci Križaj. Ponovitve bodo jutri, v petek,
ob 21. uri za Abonma Premiera I in izven, v soboto ob 21. uri, za
Abonma Premiera II in izven, v nedeljo ob 21. uri za ZKO
Šmarje ter v sredo ob 21. uri za Abonma Sobota večerni I in
izven.
IklONCERTI
V	dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek 23.
junija ob 20. uri, letni kopcert Moškega pevskega zbora iz
Dobrne.
V	Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo v nedeljo ob
20.30, koncert profesorjev mednarodnega mojstrskega tečaja za
mlade glasbene talente. V torek ob 20.30, pa večer slovenske
folklore, s folklorno skupino Koleda iz Velenja.
klAZSTAVE
V	knjižnici Gimnazije Celje-center bo do petka, 30. junija na
ogled razstava del dijakov, pod naslovom Mavrični svet gimna-
zijcev.
V	Laškem dvorcu razstavljajo akademski slikarji Irena Gašper-
šič, Kristofer Meško in Martin Avsenik.
V	Galeriji kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju raz-
stavlja Zvonka Simčič.
V	Likovnem salonu v Celju bo do konca junija na ogled razstava
Ericha Praschaka z naslovom Prostor za pripoved.
V	Pokrajinskem muzeju v Celju bo do 30. julija na ogled raz-
stava z naslovom Pojdimo skupaj v muzej, do 31. oktobra pa še
razstava Meščanstvo v provinci.
V	prostorih Cestnega podjetja Celje razstavlja slikar Jože Sve-
tina.
V	hotelu Dobrna razstavlja slike slikar Toni Mohar.
V	Galeriji sodobne umetnosti v Celju je odprta razstava Genera-
cija 82.
V	Osrednji knjižnici v Celju je odprta razstava Gimnazija skozi
čas, avtorja Branka Lesjaka.
V	cerkvi Sv. Lovrenca v Kompolah so na ogled najnovejša dela
slikarja Vladimirja E. Renčlja.
V	atriju restavracije Tomassini bo do 26. junija na ogled skupin-
ska razstava likovnih ustvarjalcev sekcije Februar.
V	hotelu Merx razstavlja dela v olju Vlado Geršak.
V	salonu na Lovskem domu v Šentjurju so na ogled dela amater-
skega slikarja Vojka Kumra iz Malahorne pri Oplotnici.
V	Muzeju novejše zgodovine v Celju je na ogled Slovenska
zobozdravstvena zbirka, v njihovi galeriji Keleia razstava gra-
fični bienale, v otroškem muzeju pa je na ogled razstava Her-
man Lisjak spoznava denar.
V	butiku Steklar bodo do konca junija na ogled dela Karoline
Fajs.
V	Zdravstvenem domu v Celju si lahko do konca tega meseca
ogledate dela Štefana Vrbaniča.
V	Etolu Celje razstavlja dela v mešani tehniki Vinko Pajek.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo do 8. julija
na ogled razstava ob 10-letnici tega muzeja.
ELI l M o
Union od 22. do 28.6. ob 17., 19. in 21. uri ameriški film Butec in
butec; Mali Union 22. 6. ob 20.30 in od 23. do 28.6. ob 20. uri
ameriški film Nesmrtno ljubljena; Metropol od 22. do 28.6. ob
18. in 20.30 uri ameriški film Cas deklištva. (Kinopodjetje Celje
si pridržuje pravico do spremembe programa).
Kino Žalec 23.6, ob 20. uri in 25.6. ob 20. uri ameriški film Rapa
Nui, 24.6. ob 20. uri in 25.6. ob 18. uri pa ameriški film Ulični
bojevnik.
Kino Dobrna 24. ob 19. uri in 25. junija ob 17. uri, ameriški film
Zvezdne steze.
It S T A L O
V	pop Teatru v Celju poteka ulični jazz festival. Drevi ob 22. uri
se bo predstavila Alenka Godec s triom, jutri v petek ob 22. uri
zasedba Venus 4 in v soboto, prav tako ob 22. uri, Ljubljana jazz
selection.
V	Muzeju novejše zgodovine v Celju se bo jutri, v petek ob 17.
uri, predstavil Plesni teater Igen s predstavo Igorja Jelena
Smeško med črkami ali plesna abeceda, kar bo njihova že 130.
ponovitev.
Nastop dekanijskih zborom
Na dan državnosti, 25. junija bo ob 16. uri v Športni
dvorani v Slovenskih Konjicah slavnostna prireditev ob
850-letnici pražupnije Slovenske Konjice. Nastopih bodo
dekanijski cerkveni pevski zbori.
Š«. 25. - 22. junif 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
12
Odprli so Plesnikov hotel
V	petek, 16. junija, so odprli
vrata novega Hotela Plesnik
v Logarski dolini. Na sloves-
nost je prišlo 170 gostov, med
njimi so bili namestnik držav-
nega sekretarja za turizem
Stane Bizjak, direktorji neka-
terih večjih slovenskih podje-
tij in župani vseh zgornjesa-
vinjskih občin ter kakšnih 30
gostov iz tujine. Plesnikov ho-
tel je blagoslovil solčavski
župnik.
V	hotelu si bodo prizadevali,
da bi svojim gostom ponudili
kar najbolj kakovostno gostin-
sko ponudbo, pa tudi višjo ra-
ven rekreativnih dejavnosti
v lepem in neokrnjenem oko-
lju, ki je posebnost te doline
v samem osrčju Kamniško-Sa-
vinjskih Alp. Prenočišče lahko
nudijo 62 gostom, imajo kar
150 restavracijskih mest,
v pritličju pa pivnico s 40 se-
deži, poleg tega še notranji ba-
zen, savno in solarij. Gostje
odštejejo za penzion 90 mark
na osebo, za polpenzion 80
mark, za nočitev z zajtrkom pa
130 mark. Kot je povedal di-
rektor hotela Marko Lenarčič,
bodo posebno pozornost na-
menili oblikovanju dodatne
ponudbe, ki so jo že pričeli
pripravljati v sodelovanju
z Logarsko d.o.o. V program
preživljanja prostega časa na-
meravajo vključiti kolesarske
izlete, streljanje z lokom in je-
žo na bližnji turistični kmetiji,
v Lučah pa bodo lahko gostje
igrali tenis in kajakarili po Sa-
vinji. Z novim hotelom bo tu-
ristična ponudba v Logarski
dolini zaokrožena, še zlasti pa
je pomemben zato, ker bo
dvignil raven dosedanjih turi-
stičnih storitev.
KL
Pivo in cvetje
letos le štiri dni
Čeprav bo tradicionalna tu-
ristična prireditev Pivo-cvetje
letos krajša, so v Laškem pre-
pričani, da bo kljub temu še
naprej največja tovrstna prire-
ditev na Slovenskem.
V štirih dneh se bo na osmih
zabaviščnih prostorih, štirih
razstaviščih in po vsem mestu
zvrstilo okrog 30 glasbenih in
plesnih skupin ter vrhunskih
estradnih umetnikov.
Laško bo letos gostilo vse
zabave željne Slovence od 13.
do 16. julija. Organizatorji so
Pivo in cvetje skrajšali z dese-
tih na štiri dni predvsem zara-
di prevelike preobremenjeno-
sti mesta v preteklih letih, pa
tudi gostinci niso zaslužili to-
liko kot so pričakovali. Prire-
ditev ne bo prav nič okrnjena,
saj se bo v štirih dneh zgodilo
prav toliko kot se je prej v sko-
raj tednu in pol. Poletna zaba-
va v Laškem se bo začela že
v sredo, 12. julija, ko bodo zve-
čer v laškem dvorcu odprli
razstavo ob 170. letnici pivo-
varstva v Laškem, v nadžup-
nijski cerkvi pa bo koncert. Pi-
vovarstvo se bo poleg razstave
in seveda velikih količin piva,
predstavilo v paradi ob zak-
ljučku, cvetja bo tokrat še več,
razstavljeno pa bo v avli kul-
turnega centra in v parku pred
železniško postajo, vrhunec
etnografskega dela pa bo zo-
pet ohcet po stari šegi.
Za ohcet so se na javni raz-
pis prijavili trije pari, eden je
od svoje namere že odstopil.
Ker se v odboru za obujanje,
ohranjanje in prikazovanje
starih šeg niso mogli odločiti,
kateri par bi bil primernejši,
bodo nevesto in ženina izbrali
na zabavni prireditvi, ki bo 30.
junija v Zdravilišču Laško.
Boljši par, pomerila se bosta
Apolonija Klinar iz Dola pri
Laškem in Jože Sevšek iz
Spodnje Rečice ter Tanja Šu-
ster iz Tevč in Miran Knafelc,
se bo poročil 16. julija. Poroko
po starih šegah letos ne bodo
zaključili na grajskem dvoriš-
ču, ampak v občinski sejni
sobi.
V	Laškem računajo, da bo
kljub krajši prireditvi letos še
več obiskovalcev kot prejšnja
leta. Kljub temu prometa
v mestu ne bodo omejevali, saj
upajo, da si bo večina raje kot
gnečo izbrala enega od 5 tisoč
parkirnih mest v bližnji okoli-
ci Laškega. J. INTIHAR
Srečanje v Levcu
V	soboto, 24. junija ob 12.
uri bo na letališču Leveč 3.
srečanje sindikata zdravstva
in socialnega varstva Slove-
nije.
Na srečanju pričakujejo mi-
nistra za zdravstvo, docenta
dr. Božidarja Voljča, ki bo
spregovoril o aktualnih raz-
merah v zdravstvu, seveda pa
tudi vodstva drugih sindika-
tov. Organizatorji so poskrbeli
tudi za zabavni del — tekmova-
nje v zabavni ligi regijskih in
panožnih tekmovanj bo vodil
Slavko Podboj, najmlajši bodo
ustvarjali v otroški delavnici,
Aeroklub Celje bo omogočil
panoramski polet s športnim
letalom, sodeloval pa bo tudi
ansambel Nagelj.
MBP
Dnevi za spoznavanje okolja
Projektna pisarna Celje zdravo mesto bo naslednji teden
organizirala naravoslovne dneve, ki se jih lahko udeležijo
učenci osnovnih šol od petega do osmega razreda.
V ponedeljek, 26. junija, bodo spoznavali Šmartinsko jezero
in se skušali naučiti, kako prepoznati čisto in kako onesnaženo
vodo. Naslednji dan bodo pred IV. osnovno šolo slikali na temo
okolja in se še isti dan odpravili na Sveto Konigundo, kjer se
bodo posvetili spoznavanju zdravilnih rastlin. V sredo bo na
vrsti barvanje. Dobili se bodo na Šmartinskem jezeru in olepšali
kovinske sode, ki služijo za odmetavanje odpadkov. V četrtek se
bodo lotili spoznavanja rastlin na travnikih, v gozdovih in ob
vodi. Zadnji dan, v petek, pa bodo učenci napisali poročilo, saj
se bodo v teh dneh naučili veliko novega.
KL
Laščani so bili najboljši
Na državnih kmečkih igrah, ki bodo julija
na Polskavi, bosta celjsko regijo zastopali eki-
pi društev podeželske mladine iz Laškega in
Šentjurja. Člani obeh društev so se namreč
najbolje odrezali na regijskem tekmovanju, ki
je bilo minulo soboto v Vrhu nad Laškim.
Tekmovanje na regijski ravni so letos pri-
pravili prvič, organizatorja pa sta bila Društvo
podeželske mladine Laško in laška Kmetijska
svetovalna služba. Ekipe društev iz Spodnje in
Zgornje Savinjske doline, Slovenskih Konjic,
Šmarja pri Jelšah, Šentjurja, Celja in Laškega
so se pomerile v kmečkih opravilih, ki jih mla-
di zaradi po večini mehaniziranih kmetij niso
ravno vajeni. Pri košnji se je najbolje odrezal
Ivan Majcen iz šentjurske ekipe, Šentjurčanom
pa je Milica Korenjak prislužila tudi prvo me-
sto v grabljenju. Pri sestavljanju lojternega
voza sta bila najhitrejša Darko Hrastnik in
Jože Polanc iz Društva podeželske mladine
Laško, pri pajsanju hloda pa sta zmagala
Franci Ojsteršek in Ferdo Špitaler, prav tako
iz Laškega. Tretje mesto v skupni razvrstvi je
pripadlo mladim iz Slovenskih Konjic, ki so
bili tretji v grabljenju in pri pajsanju hloda.
Društva so se v zabavo številnim gledalcem
pomerila še v treh šaljivih igrah, v katerih si je
vsa prva mesta priborila ekipa Šentjurja.
Podeželska mladina celjske regije je, kot se
je pokazalo tudi na sobotnem srečanju, zelo
aktivna in med sabo dobro povezana. Kljub
temu naj bi kmečke igre, ki so jih pripravili
letos predvsem zaradi lažjega izbora ekip za
državno tekmovanje, postale redna oblika
druženja občinskih društev. J. INTIHAR
Foto: SHERPA
Edina »ženska« disciplina na tekmovanju je
bilo grabljenje.
Župani med
naborniki
V Celju se je končal prvi
del nabora, ki se ga je ude-
ležilo okrog tristo nabor-
nikov.
Tudi letos so lahko izbi-
rali med različnimi speci-
alnostmi Slovenske vojske,
enotami policije ali pa
izrazih željo po uveljavlja-
nju ugovora vesti. Naborno
komisijo in nabornike so
v Narodnem domu obiskali
župani vseh treh celjskih
občin - Jože Zimšek, Franc
Jazbec in Beno Podergajs
- ter direktor Uprave za
obrambo Celje Miro Ter-
bovc.
Drugi del nabora bodo
za celjske nabornike opra-
vili jeseni.
Nova knjigarna
Antika
Mladinska knjiga odpira
danes, v četrtek, ob 13. uri no-
vo knjigarno z antikvariatom
Antiko v prvem nadstopju
Slovenke na Linhartovi
5 v Celju (pri tržnici).
Poleg že dolgo iskanega an-
tikavriata bodo v knjigarni
v sodelovanju s Centrom Ox-
ford ponujali širok izbor pri-
ročnikov, slovarjev, jezikovnih
avdio in video tečajev ter knjig
na CD romu znanih tujih za-
ložb. Na svoj račun pa bodo
prišli tudi ljubitelji stripov.
Srečanje
godbenikov
V Šentjurju so v nedeljo pri-
pravili 9. srečanje godb in pi-
halnih orkestrov našega ob-
močja.
Nastopilo je deset skupin: iz
Šentjurja, Štor, Ema, Prebol-
da, Zabukovice, Mozirja, Li-
boj, Šoštanja, z Ljubečne ter iz
Laškega. Skupaj z mažoretka-
mi iz Šentjurja, Laškega ter
z Ljubečne je nastopilo pri-
bližno štiristo ljudi, približno
petsto pa je njihov nastop
spremljalo s posebno pozor-
nostjo. Za zaključek so vsi or-
kestri zaigrali skupaj. Vsi or-
kestri, z izjemo domačega, so
se pred osrednjo prireditvijo
predstavili še v nekaterih dru-
flh krajih, v okolici mesta
entjur.
Zbrane sta pozdravila šent-
jurski župan Jurij Malovrh ter
predsednik območnega zdru-
ženja godbenikov, Jože Jančič
iz Žalca.
BJ
Srečanje sladkornih bolnikov
V veliki dvorani celjskega Narodnega doma so v soboto
v organizaciji Društva za boj proti sladkorni bolezni Celje
pripravili regijsko srečanje sladkornih bolnikov in zdravstve-
nega osebja.
Srečanje, ki so ga pripravili ob svetovnem dnevu boja proti
sladkorni bolezni, so organizatorji popestrili s kulturnim pro-
gramom, delovni del pa je bil namenjen strokovnim predava-
njem ter degustaciji diabetičnih prehrambenih izdelkov in pijač
ter predstavitvi raznih aparatov oziroma pripomočkov za slad-
korne bolnike. Zbrani so ocenili tudi delo društva v preteklem
obdobju ter po besedah predsednika Rada Ambroža opozorili
na prostorsko stisko v pretesnem dispanzerju celjskega Zdrav-
stvenega doma, na katerega so ob celjskih sladkornih bolnikih
vezani tudi bolniki iz sosednjih občin.
Za uspešno delo ter sodelovanje v boju proti sladkorni
bolezni so na sobotnem regijskem srečnaju podelili tudi dru-
štvena in republiška priznanja ter plakete.	IS
Vse manj kadilcev med dijaki
Prejšnji teden je Srednja frizerska, tekstilna, strojna in pro-
metna šola Celje nagradila osem nekadilskih oddelkov z izletom
na celjski grad.
Še pred dvema letoma ob zaključku šolskega leta ni bilo na
tej šoli niti enega oddelka, v katerem ne bi nihče kadil. S spod-
bujanjem, šolo nekajenja ter ob sodelovanju profesorjev in rav-
natelja, pa so dosegli, da ni v petih oddelkih prvega letnika in
treh odelkih drugega niti enega kadilca. Poleg tega pa je kar
nekaj oddelkov, v katerih kadi manj kot 10 odstotkov dijakov.
Na šoli ugotavljajo, da jim je uspelo zaustaviti skokovito naraš-
čanje števila kadilcev iz prvega v drugi letnik. Nagradni izlet je
le še spodbuda in motivacija za tiste dijake, ki ne kadijo. Grad
so si z zanimanjem ogledali in prisluhnili voditeljema ogleda
Alenki Vodoučnik in Davorinu Šketu, direktor celjskega gleda-
lišča Borut Alujevič pa jim je predstavil priprave na igro o Vero-
niki Deseniški, ki jo bodo na gradu uprizozili poleti.
ANTONIJA MARINČEK
Med najboljšimi
v državi
Na 4. državnem tekmovanju
mladih tehnikov, v Murski So-
boti, so učenci iz osnovne šole
Dobje pri Planini dosegli zavi-
danja vredne rezultate.
Med predstavljenimi tehno-
loškimi postopki sta bila naj-
boljša v državi osmošolca iz
Dobja, Damijan Leskovšek in
Klemen Vodišek. Prvo mesto
sta osvojila z nalogo o Tehno-
logiji pridobivanja žganja in
demonstracijo. Z drugim me-
stom se je izkazal sedmošolec
Roman Novak, ki je med pri-
kazovanjem oživljanja starih
tradicionalnih tehnologij
predstavil copate iz ličkanice.
Ervin Kladnik, prav tako iz 7.
razreda, pa je sodeloval na po-
dročju strojništva, kjer je
z ročnim rezanjem zunanjih in
notranjih navojev osvojil tret-
je mesto v državi.
Na tretje mesto, vendar na
področju energetike, pa sta se
uvrstila tudi učenca 6. razre-
da, Klemen Žibret in Marjan
Leskošek. Učenci iz Dobja so
sodelovali tudi s prikazom
učenčeve domače delavnice
- osmošolec Aleš Plahuta, ki je
izdelal maketo ladje Santa
Mana, je bil peti.
BJ
Vsi najboljši so iz Šmarja
Medobčinsko srečanje raziskovalcev
V okviru akcije Mladi v ko-
rak s časom so v šmarskem
kulturnem domu pripravili
Medobčinsko srečanje mladih
raziskovalcev in njihovih
mentorjev.
Na srečanju so sodelovali
mladi iz štirih novih občin
bivše šmarske občine - manj-
kali so le šolarji iz občine Koz-
je — zato je bilo letos več tek-
movalnega duha.
Mladi so se lotili raziskova-
nja najrazličnejših področij,
med desetimi nalogami pa so
bile vse tri najvišje ocenjene iz
osnovne šole Šmarje pri Jel-
šah. Najvišje število točk so
tako prejeli učenci, ki so (pod
vodstvom mentorice Mirice
Vizjak) raziskovali fraze s pri-
devniki v angleškem, nem-
škem in slovenskem jeziku.
Drugouvrščeni so šmarski
učenci, ki so preučevali sive
čaplje ob Sotelskem jezeru (z
mentorico Božo Gojtan), tret-
jeuvrščeni Šmarčani pa so se
posvetili slovenskemu otro-
škemu filmu (mentor Tone Ga-
beršek). Na četrtem mestu so
učenci iz n. osnovne šole v Ro-
gaški Slatini, ki so se (z men-
torjem Igorjem Baharjem) po-
svetili geološki poti na Boč.
Zeliščarstvo v Olimju so razi-
skovali učenci iz šole v Podče-
trtku, ki so (z Marjanom Švi-
glinom) dosegli peto mesto.
Vsega skupaj so učenci iz šti-
rih novih občin pripravili de-
set raziskovalnih nalog. Sode-
lovalo šestdeset učencev ter
deset mentorjev.
Cilj takšnih srečanj je
vzpodbujanje raziskovanja ter
opozarjanje na najbolj nadar-
jene učence.
BRANE JERANKO
Odličen Plesni brodet
Prejšnji četrtek je bila v Kulturnem domu v Žalcu premiera
predstave Plesni brodet, ki so jo pripravile plesalke plesne
skupine Šlauf iz OŠ Petra Šprajca Jura v Žalcu.
Predstava, katere koreografinja je Sava Malenšek, je polno
dvorano žalskega kulturnega doma dodobra navdušila. V pred-
stavi o sanjski ribji juhi, ki jo je mogoče prenesti tudi v življenje
na kopnem (le da na pomoč ribicam, ki plavajo proti toku,
v predstavi priskoči >šlauf<), je lahko resnično vsakdo našel
nekaj zase. Sicer pa je to ena tistih predstav, pri katerih sko-
rajda ne gre skritizirati ničesar. Ob dobri koreografiji, domi-
selno pripravljeni sceni, kostumih, odličnem izboru glasbe in že
pravem profesionalnem nastopu trinajstih ribic - učenk OŠ
Petra Šprajca Jura, so članice skupine Šlauf pripravile pred-
stavo, ki si jo je vredno ogledati. Sicer pa ribice obljubljajo, da
bodo brodet kmalu predstavile tudi v Celju.
N. M. SEDLAR
Št. 25. - 22. junij 1995
13
NASI KRAJI IN LJUDJE
Matke pričakujejo
šaljivce in muzikante
»Za nas Je to dogodek stoletjapravijo domačini
Matke pri Preboldu, vasica,
katere hiše so »razmetane« po
številnih hribčkih in bregovih,
vse tja do Homa, je bila nekdaj
precej pozabljena in odmak-
njena. Zato tudi ni čudno, da
so krajani složno stopili sku-
paj in najprej uredili in asfal-
tirali ceste, ki vodijo tja iz Pre-
bolda, Šempetra in v ozadju
preko Griž ter si s tem omogo-
čili hitrejšo pot v šolo, vrtec,
službo...
V zadnjih letih se je v vasici
začelo razvijati drobno gospo-
darstvo in trgovina, balkoni in
okna dobivajo z rožami pisano
podobo, zaznati je vonj poko-
šene trave. Krajani želijo še
več, in letos naj bi s prosto-
voljnim delom dokončali igriš-
ča za nogomet, odbojko in ko-
šarko, prostor za piknike,
otroci, ki sicer hodijo v vrtec
v Prebold, se vesele svojega
prostora.
Organizacija srečanja ša-
ljivcev, muzikantov in bralcev
ter poslušalcev NT&RC, ki
smo jim jo zaupali, je njihovo
delo še pospešila in nekaj
»mravljic« smo »ujeli« v krat-
ko anketo.
Marjan Golavšek: Sem
predsednik športnega društva,
v katerem je preko 100 članov.
V glavnem smo vsi člani tudi
gasilskega društva in nekateri
še kulturne sekcije in zato tudi
vsi delamo povsod. Trenutno
delamo na športnih objektih,
kjer smo razširili jaso za več-
namenski prostor. Veseli smo,
da bomo lahko gostih šaljivce
in muzikante in potrudili se
bomo, da bo prostor za vse.
Pripravili bomo kar 2500 se-
dišč, velik oder, zavarovali
1 brežine, uničili smo klope in
mrčes v gozdu, ki obdaja trav-
nato jaso. Če bo kaj denarja
ostalo, (mimogrede —pokrovi-
teljstvo je obljubil tudi župan),
bi radi prostor tudi primerno
osvetlili in nakupili prepo-
trebne športne pripomočke.
Miran Bršek: Sem odgovo-
ren za delovne akcije. Naši
krajani so opravili preko 2500
prostovoljnih delovnih ur, ve-
liko je bilo tudi strojnih ur.
Vsako nedeljo je bilo pri ureja-
nju večnamenskega prostora
pet traktorjev in morali smo
odvoziti preko 1000 m3 slabe
zemlje. V vasici s 384 prebival-
ci skoraj ni bilo hiše, ki ne bi
pomagala uresničiti začrtanih
ciljev, ki jih je kongres šaljiv-
cev še pospešil. Za nas bo to
dogodek stoletja, saj pričaku-
jemo toliko gostov, kot jih še
tukaj nikoli naenkrat ni bilo.
Zato bo v nedeljo delalo kar
100 krajanov in potrudili se
bomo, da boste odšli od nas
z lepimi občutki.
Ivan Leber: Vsaki domačiji
smo dali podroben program
aktivnosti v letošnjem letu
s poudarkom na nedeljski pri-
reditvi, ko naj bi si krajani
uredili predvsem balkone in
okna domačij in tako kar
v najlepši luči pričakali števil-
ne goste. Večina je to tudi že
storila in upam, da bodo obi-
skovalci odnesli kar najlepše
vtise. To pa ni edina letošnja
prireditev pri nas. 15. julija bo
namreč gasilsko tekmovanje
veteranov Slovenije ter izbor
za Zlato harmoniko Ljubečne.
Avgusta bo lokostrelsko tek-
movanje za pokal Slovenije,
16. septembra pa še rekreacij-
ski tek skozi pet vasi.
EDI MASNEC
Volkswagen za vrbenske gasilce
V soboto je GD Vrbje pri Žalcu praznovalo 65 letnico delovanja.
Najprej je bila slavnostna seja upravnega in nadzornega odbora društva, o prehojeni poti pa je
govoril tudi predsednik GD Vrbje pri Žalcu, Dušan Pungartnik. Podelili so 24 posebnih priznanj
botrom za novo gasilsko vozilo volkswagen. Po seji je sledila slovesnost ob prevzemu vozila, ki je
stalo 3,6 milijona tolarjev. V imenu Gasilske zveze Žalec je govoril Tone Gros, nato žalski župan
prof. Milan Dobnik, ključe novega avtomobila pa je predsedniku GD Vrbje pri Žalcu izročil
Dušanu Pungartniku podpoveljnik Gasilske zveze Žalec, Drago Pinter (na sliki). Sledil je
blagoslov vozila, ki ga je opravil žalski župnik Viktor Arh..
T. TAVČAR
Ceste, telefoni, CaTV...
V Krajevni skupnosti Bra-
slovče so v soboto s slavnostno
sejo sveta KS in z zaključno
prireditvijo ob zaključku šol-
skega leta ter lovskim prazni-
kom zaključili enotedenske
prireditve ob 14. juniju, praz-
niku KS Braslovče.
Na slavnostni seji je o uspe-
hih od lanskega do letošnjega
praznika govoril predsednik
sveta KS Braslovče Dušan Go-
ričar in dejal, da so rekonstru-
irali 2 km krajevnih cest, do-
končana je bila izgradnja 170
telefonskih priključkov, nova
telefonska centrala, zaključu-
jejo pa se dela pri izgradnji
kabelske televizije. Podelili so
tudi najvišje priznanje, grb
Braslovč, ki ga je prejel pred-
sednik sveta KS Braslovče,
Dušan Goričar.
Med tednom so pripravili
orientacijsko, strelsko, gasil-
sko in odbojkarsko tekmova-
nje, krajevna organizacija RK
je pripravila srečanje krajanov
starih nad sedemdeset let in
koncert pevskih zborov v os-
novni šoli Braslovče, pod na-
slovom Zapoj in zaigraj z me-
noj. Na sliki: Grb Braslovč je
Dušanu Goričarju podelil
Branko Strojanšek.
T. TAVČAR
Gozd in živalski
svet v očeh
strokovnjakov
Savinjsko gozdarstvo dru-
štvo, Gozdno gospodarstvo
Nazarje in nazarska območna
enota Zavoda za gozdove Slo-
venije prirejajo danes, 22. ju-
nija, posvetovanje »Gozd in ži-
valski svet«, ki bo v Delav-
skem domu Nazarje.
S predstavitvijo različnih
strokovnih pogledov na gozd
in živalski svet nameravajo
udeleženci izoblikovati pred-
loge interedisciplinarnega pri-
stopa za ohranitev življenjske-
ga okolja prostoživečih živali
ter uskladiti poglede na sistem
lovskogojitvenega in lovsko-
gospodarstvenega načrtova-
nja. Med drugim bodo sprego-
vorili o stanju in trendih pro-
stoživečih živali v nazarskem
območju, novi lovski zakono-
daji, vlogi gozdarstva ter
o tem, kako zagotoviti raci-
onalno interdisciplinarno var-
stvo okolja.	KL
Srečanje civilnih
invalidov
v Velenju
Letos bo tradicionalno pri-
jateljsko srečanje civilnih in-
validov vojne Slovenije v so-
boto, 24. junija, v Velenju.
Srečanja v Rdeči dvorani se bo
udeležilo okoli tisoč invalidov
vojne Slovenije, prišli pa bodo
tudi predstavniki zvez civilnih
invalidov vojne in zvez voja-
ških invalidov iz nekaterih
evropskih držav. Zveza dru-
štev civilnih invalidov vojne
Slovenije praznuje ravno letos
srebrni jubilej, zato si želijo,
da bi bil praznik ob tej prilož-
nosti še toliko bolj svečan.
KL
S klimatskimi
napravami
V Zdravstvenem centru
Zdravilišča Rogaška Slatina
so bogatejši za klimatske na-
prave, ki bodo omogočile pri-
jetnejše bivanje v poletni vro-
čini. Letos so tudi pripravili
dva nova programa zdravlje-
nja in sicer v zvezi s osteopo-
rozo ter s kronično vensko in-
sufienco.
S programom zdravljenja
osteoporoze omogočajo pre-
prečevanje neprijetnih posle-
dic ter upočasnitev bolezni,
bolezen ven pa zdravijo s po-
močjo kompresije in telesne
dejavnosti. Sicer pa je v Roga-
ški Slatini letos skoraj za po-
lovico večje zanimanje za pre-
ventivne in specialistično-pre-
ventivne preglede. V Zdravi-
lišču so zadovoljni tudi z maj-
skim porastom domačih go-
stov, ki jih je bilo za 6 odstot-
kov več kot v istem času pred
letom dni. V Rogaški Slatini
računajo na dobro poletno se-
zono, saj so pripravili bogat
program tudi za prijetno biva-
nje otrok.	BJ
Hura, počitnice!
Uredništvo Novic tudi letos
pripravlja prireditev Hura,
počitnice! Prireditev bo v pe-
tek, 23. junija na Mestnem tr-
gu v Slovenskih Konjicah. Pri-
čela se bo s Klepetavčkovimi
karaokami ob 15.30, med
19.30 in 20. uro bodo razglasili
rezultate tekmovanja za naj
plakat in za naj grafit na temo
Hura, počitnice. Bralci Novic
pa so v obsežni anketi sami
izbrali nastopajoče, ki jim bo
mogoče prisluhniti v večernih
urah. To so Deja Mušič, Čuki,
Anrej Šifrer, Helena Blagne in
zreški ansambel Dust.
Razstava jabolčnih kisov
Turistično društvo Dobrna
praznuje letos 40-letnico delo-
vanja. Jubilej bodo obeležili
z vrsto prireditev, ki bodo od
22. do 24. septembra na Do-
brni.
Poleg prodajne razstave
kmečkih dobrot namerava Tu-
ristično društvo Dobrna v so-
delovanju s Kmetijsko sveto-
valno službo pripraviti tudi
razstavo jabolčnih kisov, kar
naj bi bila novost in popestri-
tev v slovenskem prostoru.
Kmetijci in turistični delav-
ci pravijo, da ima vsako ob-
močje svoje značilne jedi in
specialitete. V okolici Dobrne
in širšem območju Celja res ni-
majo savinjskega želodca ali
prekmurske gibanice, zato pa
imajo dober jabolčni kis, ki ga
izdelujejo skoraj v vsakem
kmečkem gospodinjstvu na
našem območju. Turistično
društvo si prizadeva, da bi
obiskovalcem in gostom To-
plic Dobrna ponudilo nekaj
originalnih izdelkov pod
skupno blagovno znamko. Ja-
bolčni kis pa je po oceni Turi-
stičnega društva in Kmetijske
svetovalne sjužbe Celje gotovo
izdelek, ki bi ea lahko dobro
tržili, saj je uporaben in origi-
nalen hkrati.
Prav z načrtovano razstavo
želijo spodbuditi pridelovalce
k razmisleku o možnosti trže-
nja tega izdelka. Da bodo iz-
delki privlačni za oko, bo Tu-
ristično društvo Dobrna po-
skrbelo za primerno embalažo,
v kateri bo razstavljen vzorec
jabolčnega kisa. Pred razstavo
bo strokovna komisija ocenila
kvaliteto vzorca ter podelila
priznanja za kvaliteto. Vse ti-
ste, ki želijo sodelovati v tej
akciji vabijo, da se do 8. julija
oglasijo v Kmetijski svetovalni
službi Celje ali pa v Turistič-
nem društvu Dobrna.
IB
Nova
razglednica
Vranskega
Za predstavitev svojega
kraja in da bi pritegnili pozor-
nost turistov in naključnih
obiskovalcev, so na Vranskem
izdali komplet štirih razgled-
nic, ki predstavljajo značilno-
sti trga in okolice. Razglednice
je izdala KS Vransko, na vsaki
pa je več motivov.
T. TAVČAR
Gasilci tekmovali
Gasilska zveza Žalec je v soboto v Latkovi vasi v sodelovanju z GD Latkova vas pripravila
letošnje občinsko gasilsko tekmovanje članov in članic. Nastopilo je kar 560 udeležencev iz 27
GD občine Žalec, ki so se pomerili v vaji z motorno brizgalno in s štafetnim tekom na 450
m z ovirami.
Pri članih v skupini A je zmagala prva desetina GD Braslovče, sledi Prebold, Grajska vas;
v skupini B pa je bila najuspešnejša desetina Šešč pred Grajsko vasjo, TT Preboldom itd. Pri
članicah v skupini A so bile najuspešnejše iz GD Braslovč (na sliki) med vajo z motorno
brizgalno, sledi Kapla, Pondor in Andraž, pri članicah B pa je zmagala desetina Grajske vasi,
pred TT Prebold in Gomislkim.
T. TAVČAR
Št. 25. - 22. junij 1995
NAŠI KRAJI IM LJUDJE
14
Širjenje kulture pitja
V Klubu ljubiteljev laškega piva pravijo, Ha nI dovolj le piti
pivo, treba ga je tudi poznati
Njihovo osnovno poslanstvo
je, pravijo, da širijo pivsko
kulturo, ki je pri nas zelo sla-
ba. Klub ljubiteljev laškega
piva so ustanovili že leta 1987,
danes ima šestintrideset čla-
nov, >zavetišče< pa imajo po
novem v pivnici Pačnik v La-
škem, kjer se dobivajo enkrat
mesečno. Takšnih klubov je
v Sloveniji kar osem. V svojem
biltenu so zapisali, da bi se
radi odmaknili od te preproš-
čine in nekulturnosti ter da bi
tudi pivu dali vrednost, ki mu
gre. »Želimo, preprosto, obli-
kovati pivsko kulturo ter
vzgajati poznavalce piva nas-
ploh in laškega piva posebej.«
Člani kluba v Laškem so se
sestali tudi minuli petek, ki je
bil prvi petek po petnajstem in
to je njihov večer. Udeležba je
bila precejšnja, vsak je prine-
sel obilo dobre volje, ki je na
tovrstnih srečanjih nikoli ne
manjka. Kot so mi povedali
člani kluba, njihova glavna
dejavnost seveda ni pitje piva,
kot bi večina mislila, ampak je
poleg poznavanja značilnosti
laškega piva tudi prijetno dru-
ženje med znanci in prijatelji.
Določen interes proizvajalca
pa se izraža v oblikovanju ta-
kega stika s porabniki, prek
katerega mu bodo kot pozna-
valci laškega piva lahko nudili
trajno in zanesljivo povratno
informacijo o kakovosti pijače
s tem, da bodo zahtevali uve-
ljavljeno kakovost.
Domiselni člani za vsako
srečanje pripravijo kakšno za-
nimivost, ki je tema večera in
nekako sodi v uradni del veče-
ra, potem ga pa >žingajo<, do-
kler jih je volja. Pripravijo šte-
vilne degustacije, tokrat so
imeli degustacijo slastnih pa-
štet, v aprilu pa so večer pope-
strili s >klobasiado<, kjer so se
pomerili v izdelavi klobas, sa-
lam in drugega (sodelovali so
tudi drugi, ki niso člani kluba)
in podelili zaslužene nagrade.
Klub se financira sam, edina
pridobitvena dejavnost pa je
prodaja piva na prireditvi Pi-
vo in cvetje. Tako imajo vsi
člani možnost združiti prijet-
no s koristnim, za zasluženi
denar pa se jeseni odpravijo na
izlet, in to kar tisoč kilometrov
ali več od Laškega.
Pivnica Pačnik se povsem
razlikuje od drugih. V prosto-
ru je na sredini dolga, težka
lesena miza, za katero lahko
sedi okrog trideset ljudi. Stoli
so prav tako mogočni in težki.
Člani kluba razmišljajo celo
o tem, da naj bi si vsak kupil
svoj sedež v pivnici, za člane
pa bodo verjetno izdelali tudi
majhne omarice, kjer bo imel
vsak, pod ključem seveda, svoj
vrček. Pivnica obstoja od leta
1924, od leta 1957 pa je bila
ves čas zaprta, dokler jo pred
kratkim ni ponovno oživela
vnukinja takratnega lastnika
Milena Kresse.
Ko se člani, oblečeni v klub-
ska oblačila - posebej izdelane
brezrokavnike, posedejo za
mizo, jim pivo postrežejo v ne-
navadnih kozarcih, ki so po-
stavljeni v skrbno izdelanih
rogovih. Izvedela sem tudi, da
so >kalčki< pripravniki, ki mo-
rajo skozi določene preizkuš-
nje, predno postanejo člani
Kluba ljubiteljev laškega piva.
Vedeti morajo vse o pivu, eno
leto imajo svoje mentorje, ki
jih seznanjajo z značilnostmi
piva. Ko opravijo teste, dobijo
izkaznico.
In katere so najpomembnej-
še zapovedi, ki veljajo za pivo?
Prva, da je pravilno ohlajeno,
druga, da je v vrčku vsaj za
prst pene, tretja, da je natoče-
no v čist, osušen in hladen ko-
zarec ali vrček. Četrta, da vr-
ček ni napolnjen s prelivanjem
ali dolivanjem, peta, da je cev-
je od soda do pipe vsak dan po
končanem točenju oprano s či-
sto vodo in šesta, da ni zmeša-
no z žgano pijačo. Dobro bi
bilo, da bi gostinci vse to upo-
števali!
DAMJANA SEME
Foto: SHERPA
Da ne boste mislili, da se je tako enostavno pridružiti Klubu ljubiteljev laškega piva. Na zadnjem
srečanju so morali imeti vsi pokrivala, ni važno kakšna, brez njih pa ni šlo. Kdor si je drznil priti
brez te »vstopnice«, je moral plačati kazen, kot vedno, pijačo za vse. Vstopnica za prejšnje
srečanje pa je bila najbolj stara in čudna kravata, kar jo kdo premore.
Svetlo Vransko
V Krajevni skupnosti Vran-
sko so si za letos zastavili ob-
sežen program dela. Predsed-
nik KS Vransko, Franc Suš-
nik, je povedal, da načrtujejo
dokončanje izgradnje javne
razsvetljave v trgu.
»Že leta 1988, ko so obnav-
ljali trg Vransko, so bila nare-
jena zemeljska dela, položeni
so bili kabli, sedaj pa smo se
odločili za tip svetilke, ki jih
bomo v trgu postavili sede-
mindvajset. Imamo tudi so-
glasje Zavoda za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine iz
Celja.«
Na področju cestne infra-
strukture načrtujejo izgradnjo
in rekonstrukcijo cest, Selo-
Selski graben, v dolžini 1.400
m, Prekopa-Mlače v dolžini
420 m in cesto Vologa-Lipa, ki
je izrednega pomena, saj pove-
zuje ta del doline z Zgornjo
savinjsko dolino v dolžini
1.800 m.
»Na področju izgradnje vo-.
dovodov smo trenutno pri iz-
gradnji vodovoda Selo, pre-
dračunska vrednost znaša
8 milijonov tolarjev, za vodo-
vod Vologa-Kale smo v fazi
pridobivanja lokacijske doku-
mentacije, za vodovod Zaboršt
in Stopnik pa se pripravljajo
projekti. Seveda nas čaka še
veliko manjših del in delo pri
sanaciji posledic poplav in ne-
urja, ki sta lani prizadela našo
krajevno skupnost,« je še po-
vedal Sušnik.
T. TAVČAR
V Rečici bodo praznovali
Gasilci iz Rečice pri Laškem bodo po dvajsetih letih
končno dobili povsem novo gasilsko vozilo. Slovesnost ob
prevzemu novega vozila, katerega boter bo Zavarovalnica
Triglav, bo v nedeljo ob 11.30 uri pred Sindikalnim
domom v Hudi jami. Že zgodaj dopoldne se bo v Rečici
pričelo tudi občinsko tekmovanje gasilskih enot iz
Laškega in Radeč.
JI
Druženje upokojenih učiteljev
V šentjurskem Društvu upokojencev smo ugotovili, da živi
v naši občini približno petdeset upokojenih prosvetnih delav-
cev, profesorjev, učiteljev in vzgojiteljev. Zato smo marca usta-
novili upokojensko sekcijo prosvetnih delavcev. Zbiramo se
vsak mesec.
Med dosedanjim delom smo pripravili ogled operne predstave
v Mariboru, bili na antičnem Rifniku, v tem mesecu pa smo se
udeležili ekskurzije po Kozjanskem. Obiskali smo Pilštanj, Pod-
sredo ter njen grad, Pleteršnikovo domačijo v Pišecah, Olimje
ter Podčetrtek. Za popočitniški čas načrtujemo spoznavanje
zdravilnih rastlin in gob, pa tudi kostanjev piknik s pokušino
vin iz vinogradov članov sekcije. Razmišljamo tudi o delavnici
o premagovanju stresnega položaja, za konec leta pa o literar-
nem večeru z likovno razstavo, kjer bomo predstavili dela naših
članov. Program je finančno podprla občina Šentjur.
MILENA JAN
Nedelja v Mali Brezi
Društva, ki delujejo na območju krajevne skupnosti Šentru-
pert, že vrsto let tekmujejo med seboj v športnih in družabnih
igrah. Organizator letošnjega tekmovanja, ki bo to nedeljo
popoldne, je Strelska družina Mala Breza. Na igrah bo sodelo-
valo okrog sto tekmovalcev, s prireditvijo pa bodo v tem delu
laške občine počastili tudi dan državnosti.
JI
Krajani bodo obnovili kapelo
Blatnikovo kapelo v Stari vasi obnavljajo že nekaj časa.
Obnovitev več kot 200 let stare kapele, ki sodi v šmarsko farno
cerkev, bodo omogočili tamkajšnji krajani s prostovoljnimi pri-
spevki. Vsi si želijo, da bi bila kapela popolnoma obnovljena
v mesecu juliju, avgusta pa ponovno blagoslovljena.
L. OJSTERŠEK
Razstava turističnega društva
Turistično društvo Slovenske Konjice pripravlja tretjo raz-
stavo ob dnevu državnosti. Odprli jo bodo danes, v četrtek, 22.
junija ob 17. uri v Športni dvorani v Slovenskih Konjicah.
Na njej bodo predstavili kulinarične, krušne in slaščičarske
izdelke, domačo obrt, izdelavo spominkov, ročna dela, likovno
ustvarjanje, vrtnarstvo, cvetličarstvo, sadjarstvo,vinogradni-
štvo, rejo malih živali... Razstava naj bi bila še en prispevek
k poživitvi turističnega utripa in ponudbe. Odprta bo še v petek
in soboto med 9. in 19. uro ter v nedeljo do 13. ure.
MBP
Gradijo servis v Selu
Ob magistralni cesti Velenje-Dravograd, v naselju Selo pri
Velenju, gradi gradbeno podjetje Vegrad nov bencinski servis.
Do 1. julija naj bi končali z vsemi gradbenimi in zemeljskimi
deli vključno z zunanjo ureditvijo. Vozniki osebnih avtomobilov
si bodo lahko na tem bencinskem servisu v nočnem času sami
postregli z gorivom iz avtomatske črpalke.
L. OJSTERŠEK
Šentiljski
upokojenci
imajo svoj
prapor
V velenjski krajevni skup-
nosti Šentilj so si upokojenci
že več let želeli, da bi imeli
v društvu, ki danes šteje nekaj
več kot 100 članov, tudi pra-
por svojega društva. Leta 1992
so ustanovili odbor za nabavo
praporja in pričeli z zbiranjem
denarja. Po treh letih so na
junijsko soboto prapor sveča-
no razvili. To nalogo je opravil
praporščak Milan Pačnik, na
pomoč pa sta mu priskočila še
Egidij Hojan, najstarejši upo-
kojenec, ter Franc Uranjek.
Prapor Društva upokojencev
Šentilj krasi 49 zlatih in 54
srebrnih žebljičkov.
L. OJSTERŠEK
Jutri v Marija Gradcu
Šentjanžev kres
Kresni večer je bil nekoč zelo zanimiv in dražljiv običaj.
Ugasnil je, kot kaže, v soju prvomajskih kresov.
Kres, ki so ga žgali na večer pred najkrajšo nočjo je bil
nekaj posebnega, narejen z ljubeznijo, veliko smisla za
lepoto, okoli njega pa so predvsem mladi prepevali kresne
pesmi, plesali in se veselili. Vsa vas je pri tem sodelovala,
vsaka hiša je morala dati svoj delež dračja. Ko je pogorel,
so za zdravje in srečo skakali čezenj, da bi jih ta čudežen
blagoslovljen ogenj očistil vsega hudega. Predkrščanski
kres je spretno vključilo tudi krščanstvo, medtem ko je
v zadnjih desetletjih šel v pozabo.
Pravi Šentjanžev kres, kakršen je bil nekoč, bodo jutri
zvečer na vrtu graščine v Marija Gradcu pri Laškem
prikazali tamkajšnji folkloristi. Za telesni blagor bo
poskrbela gostilna Čater, ki je dala društvu prostor na
razpolago.
EC
Na Snežnik
Planinsko društvo Železni-
čar Celje vabi v soboto, 1. juli-
ja na planinski pohod na
Snežnik. Odhod z Glazije bo
ob 6. uri, prijave pa sprejema-
jo na telefonski številki 38-
855, do 27. junija.
Na Mangart In Monte
Peralbo
Planinsko društvo Zlatarne
Celje vabi v soboto, 1. julija na
2678 m visoki Mangart. Odhod
bo ob 5. uri s posebnim avto-
busom s parkirišča na Glaziji.
Naslednjo soboto, 8. julija
pa vabijo na 2694 m visoki
Monte Peralbo. Odhod bo ob 4.
uri, s posebnim avtobusom
s parkirišča na Glaziji. Vse
prijave in informacije dobite
na telefonski številki 31-711
int. 355 ali 452-927.
MOJCA MAROT
St. 25. - 22. junij 1995
15
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Paraplegikov je vse več
Za gradnjo doma si pomagajo s koncerti
V dvorani celjskega Golovca
so za včeraj zvečer, po zaključ-
ku naše redakcije, napovedali
veliko prireditev Slovenija
slovenskim paraplegikoni
— Dobra misel. Gre za isto-
imensko zdravilno rastlino,
cvetočo med majem in septem-
brom, za čas ko so se slovenski
paraplegiki četrt stoletja po-
služevali obnovitvene rehabi-
litacije v domu v Pineti, v hr-
vaški Istri. Gre za znan poli-
tični problem, zato so za po-
trebe slovenskih paraplegikov
našli zemljišče na Slovenski
obali.
Za nakup parcele v Lazare-
tu pri Debelem rtiču, tik ob
italijanski meji, morajo para-
plegiki zbrati 90 milijonov to-
larjev, zato so se v Zvezi za
letos odločili za deset dobro-
delnih, zabavnih humanitar-
nih koncertov po vsej Sloveni-
ji. Izkupiček od vstopnic na-
menjajo za gradnjo, nastopa-
joči, znani slovenski glasbeni-
ki, pa se odpovedujejo hono-
rarjem v korist gradnje reha-
bilitacijskega centra v Laza-
retu.	,,
V nekaterih krajih so kon-
certe že pripravili ter so bili
zelo odmevni, drugod pa še
imajo načrte. Za sinoči so tako
napovedali koncert v celjskem
Golovcu, napovedujejo pa tudi
koncerta v Vinski Gori ter
v Laškem. Med slovenskimi
glasbeniki je za nastope veliko
posluha, zato so v Golovcu na-
povedali Slovenske muzikan-
te, ansambla Dore ter Veter,
Ireno Vrčkovnik, Ivana Hud-
nika, Alenko Godec, pa Evge-
na Juriča ter povezovalca Met-
ko Centrih-Vogelnik in Črta
Kanonija.
Koncerte v posameznih kra-
jih prireja Zveza paraplegikov
Slovenije v tesni povezavi
z vsemi regijskimi društvi
V celjskem regijskem društvu
je za organizacijske zadeve za-
dolžena Jučka Kralj, ki opo-
zarja, da je na Celjskem blizu
sto organiziranih paraplegi-
kov. V vsej Sloveniji pa je med
temi, najtežje telesno prizade-
timi ljudmi na invalidskih vo-
zičkih, približno 750 članov.
Tako v državi kot na Celjskem
jih je vse več, vzrok pa so šte-
vilne prometne težke promet-
ne nesreče, nesrečni skoki
v vodo ter drugo. Zelo veliko je
mladih, med celotnim član-
stvom pa je približno dve tret-
jini moških.
V načrtovanem rehabilita-
cijskem središču za obnovitve-
no rehabilitacijo, v Lazaretu,
naj bi bilo za zdravljenje na
razpolago dvesto ležišč. Dom
bi zgradili v šestih letih, s tem,
da bi vsako leto pripravili po
deset večjih in manjših prire-
ditev po slovenskih krajih.
V krajih kjer bi želeli takšno
humanitarno prireditev orga-
nizirati, se lahko javijo Julčki
Kralj iz regijskega društva pa-
raplegikov (tel. 755-172).
BRANE JERANKO
jVe bi zamenjali, pravijo pri Marovškovih, v svetu med Paškim Kozjakom, Konjiško Goro in
celjsko mestno panoramo.
Med veselimi ljudmi
Marovškovo veselje iz drobnih radosti
Marovškovi, na Straži nad
Novo Cerkvijo, živijo na lepi
točki, obkroženi s Paškim
Kozjakom. Konjiško Goro ter
celjsko mestno panoramo. Vi-
soko, na petsto metrih višine,
je njihov dom, skromni maka-
dam so pridobili šele pred de-
setletjem. Kljub vsemu so
srečni, veseli in zdravi. »Ne bi
zamenjala,« sta povedala Ma-
rija in Franc Marovšek, ko
smo se skupaj ozirali na celj-
ske bloke. »Na Straži sva se
rodila in tu, vsaj upava, bova
tudi umrla.«
Oba se dobro zavedata vseh
prednosti Straže, zdravega
življenja. Razmeroma zdrava
ista, in to kljub temu, da jima
v življenju ni bilo le z rožicami
postlano. Marija je po očetovi
prezgodnji smrti morala šolo
1 zapustiti ter garati na domači-
ji, saj je po nekaj mesecih hudo
zbolela še mama. Franc Ma-
rovšek pa se je kot fantič, naj-
starejši sin, zaposlil v gozdu,
kjer so podirali drevje še z roč-
no žago. »Ni bilo hudo, bili
smo navajeni,« se spominja,
huje pa mu je, ker mu tistega
časa, zaradi mladoletnosti, ni-
so prišteli k delovni dobi. Pri
Francu je bilo devet otrok ter
le trije hektarji zemlje, zato
dela ni bilo mogoče izbirati.
Z Marijo, ki je živela na veliki
kmetiji, sta se spoznala pri de-
lu, med košnjo. »Na dobri volji
se nisva mogla spoznati, saj
nisem šla nikamor,« se spomi-
nja Marija Marovšek. Vnela se
je ljubezen, »govorila« sta kar
štiri leta. Želela sta se poročiti,
pa se nista imela kam. Po po-
roki sta spet štiri leta ostala na
Marijinem domu, nato pa
v bližini kupila manjšo kmeti-
jo. Domačija je bila v izredno
slabem stanju, zato sta morala
vse skupaj najprej urediti. Vo-
dovoda še niso poznali, zato so
spiva nosili vodo četrt kilome-
tra daleč, v brenti. V sušnem
času, ko ni bilo ničesar za
v brento, pa so naložili sod, ter
vodo pripeljali z vozom, pol
ure daleč. Po pranju pri stu-
dencu, v osmem mesecu noseč-
nosti, je morala Marija v celj-
sko bolnišnico, kjer je rodila
zdravo prvorojenko, Anico.
Marija Marovšek je po poro-
ki ostala kmečka gospodinja,
mož pa je poiskal delo v Celju.
Najprej v Savinji, nato v Teh-
nomercatorju, po združitvi pa
v Kovinotehni. Prvi dve deset-
letji je s Straže, skozi Vojnik,
odhajal v službo kar z kole-
som, nato. pa z avtobusom, ki
)e oddaljen pol ure pešpoti.
Vsega skupaj je zbral 35 let
delovne dobe. Pretekli teden,
ko smo Marovškove obiskali,
se je gospodar Franc veselil
prihodnjega dne, letnega upo-
kojenskega izleta z nekdanji-
mi sodelavci iz Kovinotehne.
Na Dolenjsko so se odpravlja-
li. Pred tem izletom je bil ob
morju le enkrat, na Reki, kjer
je nekaj dni delal.
Danes živi pri Marovškovih
pet ljudi. Življenje je postalo
bistveno lažje. Pred dobrima
dvema desetletjema je pritekla
voda iz pipe, imajo zasilno ce-
sto, sin Branko, naslednik, pa
ima avtomobil. Marija Marov-
šek in Brankova izvoljenka,
Julijana, skrbita za lepo ureje-
no okolico, s številnimi vrtni-
cami, kapucinarkami, turški-
mi naglji, cinijami, pelargoni-
jami, »snegom« ... Odlični go-
spodinji sta. Kruh pripravljata
redno v krušni peči, skrbita za
doma pripravljeni sir po babi-
činem receptu, ter še za marsi-
kaj dobrega. Glavno skrb za
gospodinjstvo ima Marija, saj
je Julijana zaposlena, v kuhi-
nji hotela Dobrna. Sin Branko
je strojnik v Remontu, dela pa
v Velenju.
Franc vstaja že ob pol šestih
zjutraj, potem poskrbi za kra-
ve, pomolze, Marija pa ima na
skrbi prašiče. Marijina ostare-
la mama, ki je pred dvema le-
toma padla, seveda največ po-
čiva. »Mama je ena sama,«
pravi hči, ki jo je vzela k sebi.
»Zgarana je. Doma smo imeli
16 hektarov zemlje, rodila je
osem otrok, zgodaj ovdovela.«
Mariji in Francu Marovšku so
v veliko veselje njuni trije
odrasli otroci, ki so se vsi po
vrsti odločili za delo na kmeti-
jah. Najstarejša, Anica, je po-
ročena pri sosedu, na kmetiji
v Novakih, hči Cilka na kmeti-
ji pri Dobrni, sin Branko pa si
gradi prihodnost doma. Obe
hčeri sta končali trgovsko šo-
lo, Anica je dolgo prodajala
k veleblagovnici T, po rojstvu
drugega otroka pa se je po-
vsem posvetila lepo urejeni
kmetiji in družini.
Prostega časa ni veliko,
Franca Marovška pa navdušu-
jejo gobe. Rad ima gozd, tam
pa veselje z lisičkami, ajdov-
kami in »globajami«, jurčki.
Doma z niimi obogatijo jedil-
nik, nekaj pa jih spravijo za
ozimnico. Vsak četrtek zjutraj
pa se zagotovo odpravi v pol
ure oddaljeno pošto, v Novo
Cerkev, po Novi tednik ter za
dan prehiti pismonošo. Celjski
časopis spremlja zakonca Ma-
rovšek že od leta 1959, večino
njunega skupnega življenja.
Njegovo ženo, Marijo, najbolj
zanimajo osmrtnice ter podat-
ki o rojstvih, črna kronika ter
mnenja, ki se krešejo v pismih
bralcev, Franca pa mali oglasi
in črna kronika. »Saj veste,
ženske smo radovedne,« se je
pošalila Marija Marovšek.
Gospodinja Marija je bila
lani prvič v življenju na morju,
na izletu stotih kmečkih
žensk, ko je lahko za dva dni
pozabila na vse skrbi. Kupone
je zbirala ter poslala Julijana,
ko so ji povedali, da je izžreba-
na, pa ni verjela, dokler se ni
osebno prepričala. »Sedaj bi
šla še rajši kot takrat,« se vese-
li spominov, ki jih je pripove-
dovala tudi hčerki Anici. Le-
tos je bila izžbrebana še Anica,
prav tako dolgoletna naročni-
ca.
Ko smo skupaj obujali spo-
mine, sta zakonca Marovšek
povedala, da so zanju najlepši
čas življenja tisti medeni me-
seci, ko sta se poročila. Dolgo
sta čakala na skupno srečo in
se lahko zavedla, da garata
drug za drugega, za svojo dru-
žino. Odlično se razumeta in
marsikaj iz medenih mesecev
se nadaljuje v zrelo srečo, lju-
bezen. Pred leti so slavili nju-
no srebrno poroko. Če ne prej,
se vidimo na zlati poroki, smo
si obljubili. BRANE JERANKO
Praznik med
izseljenci
Slovensko kulturno in
prosvetno društvo Mari-
bor, iz Hildna v Nemčiji,
nam je sporočilo, da bodo
praznovali dan državnosti
Slovenije skupaj z drugimi
društvi Slovencev iz Porur-
ja. Prireditev bo v soboto,
24. junija, v Buergerhaus-
Gruiten (Hann), ob 19. uri.
Za zabavo bo igral ptujski
ansambel Šeruga.
Najlepši filmi
Na naslovnici Tednikovega
TV vodiča je bil prizor iz filma
Ko jagenjčki obmolknejo,
igralca na sliki pa Antony
Hopkins in Jodie Foster. V po-
štev za žreb je prispelo 68 ku-
ponov.
V naš oglasni oddelek se naj
tokrat po sodček laškega piva
oglasi Tina LAVRINC iz Do-
brne 3 b, prav tako pa se naj
po torbo NT&RC oglasita Ma-
teja ZORE iz Brodarjeve 22
v Celju in Marina-Nina KO-
ČE N iz Ul. Frankolovskin žr-
tev 15, Celje.
Vljudno prosimo, da se iz-
žrebanci po nagrade oglasite
osebno v naš oglasni oddelek!
Kupone z rešitvami tokrat-
ne uganke pošljite do 27 ju-
nija.
Pet let Veselega avtobusa
Letos praznuje Veseli avto-
bus, ki so ga kot posebno obli-
ko počitniškega varstva otrok
»izumili« v Laškem, svoj peti
rojstni dan. V oddelku občin-
ske uprave za družbene dejav-
nosti so spet pripravili razno-
lik in zanimiv program popo-
tovanj, ki bo obogatil počitni-
ce približno tri tisoč otrokom
laške in radeške občine.
Veseli avtobus ali Veselko,
kakor so ga poimenovali otro-
ci, bo vozil na izlete vsak de-
lovni dan od 10. julija do 26.
avgusta. Ob sredah bodo po-
potovanja daljša, saj je za te
dni v programu najprej izlet
v Maribor, nato pa še v Ljub-
ljano, na Gorenjsko, v Prek-
murje in na morje. 26. julija in
24. avgusta se bodo počitni-
karjem na izletu v Gardaland
in nato še v Minimundus lahko
pridružili tudi starši. Preosta-
le dni počitnic bodo šolarji
preživeli na bližnjih kopališ-
čih ter obiskovali zanimive
kraje v okolici Laškega in še
nekoliko dlje. Tako bodo med
drugim obiskali pravljično de-
želo v Podčetrtku, spoznali
kmečka opravila na eni od
kmetij v okolici Laškega,
v Rimskih Toplicah tekmovali
z rolerji in rolkami, si ogledali
Savinjski gaj in kartuzijo Jur-
klošter, v Rečici bodo imeli
športne igre, plesalci folklorne
skupine Anton Tanec pa jih
bodo učili plesati. V soboto,
29. julija, bo na Šmohorju ve-
sela družinska olimpijada,
zadnji teden počitnic z Vese-
lim avtobusom pa bodo imeli
otroci dnevni tabor v Jurklo-
štru. Učili se bodo, kako preži-
veti v naravi, imeli bodo tudi
zabavo za vse, ki so v počitni-
cah praznovali rojstni dan, od
počitnic pa se bodo poslovili
26. avgusta, ko bodo najbolj
zvestim potnikom Veselega
avtobusa podelili nagrade.
JI
Po 45 letih
V	Laškem se je konec prejšnjega tedna zbrala prva generacija dijakov, ki so v šolskem letu
1949/1950, opravili malo maturo v nižji Gimnaziji (takratna osnovna šola s 7 razredi).
V	laškem Humu se je od tedanjih 32 zbralo kar 24 še živečih dijakov. Skupaj so si ogledali
Kulturni center, Pivovarno Laško in staro mestno jedro. Na šolske dni imajo lepe spomine. »Bilo
pa je zelo težko, še največ težav je nekaterim takrat povzročalo učenje ruskega jezika, poleg
slovenskega in nemškega,« nam je povedal eden od prizadevnih pobudnikov srečanja in takratni
dijak Darko Preskar. V prijetnem pomenkovanju so po dolgih letih skupaj prebili kar nekaj
šolskih ur.	MOJCA MAROT
St. 25. - 22. junij 1995
ŠPORT
16
Z normo tudi Kocuvan
Na Skokovem memorialu Miro Kocuvan z 49,81 na nizkih ovirah Izpolnil normo za svetovno prvenstvo
— Gregor Cankar premagal evropskega rekorderja
Tek skozi ciljno črto, pogled
k semaforu in visoko dvignje-
ne roke. V izteku se je atlet
prek zelenice povzpel na nasip
in veselje ob odličnem nastopu
delil s trenerjem. Kocuvana
sta bila v objemu, skoraj polna
tribuna Kladivarjevega štadi-
ona pa je gromko pozdravila
Mirovih 49,81 v teku na 400
metrov in izpolnjeno normo za
SP.
V starem ritmu
Miro Kocuvan je bil v minu-
lih tednih v ozadju, glavni vlo-
gi pa sta pobrala Gregor Can-
kar in Renata Staršek. »Ves te-
den sem imel slab občutek, na
dan Skokovega memoriala pa
sem vedel, da bom tekel pod 50
sekundami. Počutil sem se od-
lično, to je bil moj dan,« je
zadovoljno govoril Miro, ki
pred tednom dni dopolnil 24
let.
»Lyncha sem v Ljubljani že
premagal, pri sestavljanju
štartne liste pa sem našim za-
bičal, da mi Angleža postavijo
za rit, na stezo za mojo. Kon-
kurenca ni bila dovolj močna
za tek pod 50 sekundami, ven-
dar sem moral sam sebi doka-
zati, da sem dovolj dober. Tek
je bil tehnično perfekten, tudi
oče ni imel pripomb, toda re-
zerve je še kar veliko,« je ra-
zlagal mlajši Kocuvan, starejši
pa je bil bolj konkreten: »Na
SP se lahko spusti pod 49,50 «
Kocuvan je letos poskušal
z drugačnim ritmom prek ovir.
Do šeste v trinajstih korakih,
prek naslednjih dveh v štiri-
najstih in nato do petnajstih.
»Na Skokovem memorialu
sem se prvič vrnil k stari teh-
niki: do šeste ovire trinajst ko-
rakov, nato takoj prehod na
petnajst in bilo je odlično. Prej
sem izgubil preveč moči, v so-
boto pa mi je za zadnji dve
oviri ostalo dovolj moči, tudi
podpora s tribun je bila prava
in uspelo je, zelo sem se pribli-
žal osebnemu rekordu 49,71,«
pravi Miro, ki bi v sredo moral
nastopiti na mitingu v Helsin-
kih, ali pa za reprezentanco na
peteroboju.
Cankar pred
rekorderjem
Na Skokovem memorialu je
bolgarska atletinja Mončeva
s 13,67 m v troskoku izboljšala
rekord štadiona (Valantovi bo
na MEP tekmica za kolajno),
za podobno priložnostjo pa se
je po mitingu jezil Gregor
Cankar. »Po dveh letih sem
spet skakal v Celju in bil pri-
jetno presenečen. Tartan je hi-
ter, vzdušje je bilo super in
moral bi jurišati vsaj na re-
kord štadiona, ki ga ima Ste-
kič z 811 cm. V Celju je bil
doslej moj osebni rekord 736
cm, v peti seriji pa sem spet
letel prek osmih metrov, z mi-
nimalnim prestopom tudi čez
820 cm. Očitno sem se že usta-
lil okrog osmih metrov in zdaj
pridejo na vrsto malenkosti,«
je razmišljal mladinski svetov-
ni prvak, ki je premagal tudi
evropskega rekorderja Emmi-
ana (886 cm).
Memoriala Božiču in
Bukovčevl
Memonalni tek Fedorja
Gradišnika na 100 z ovirami je
suvereno dobila Brigita Buko-
vec, ki je z metrom nasprotne-
ga vetra tekla odličnih - 12,96.
Moški šprint za memorial Fer-
da Skoka je bil močno okr-
njen, v konkurenci domačih
tekačev pa je zmagal Tomaž
Božič z 10,76.
Zmagovalci: moški — 100 m:
Božič 10,76; 800 m: Gilby (VB)
1:51,01; 1500 m: Rakipov
(Ukr) 3:47,30; 400 m ovire:
Kocuvan 49,81; daljava: Can-
kar 803, Semenjug (Ukr) 802,
Emmian (Arm) 792, palica: Si-
dorov (Bel) 535; disk: Prime
59,02; ženske - 100 m: Jacobs
(VB) 11,68; 400 m: Langerholc
53,58; 800 m: Meszaros (Mad)
2:05,33; 100 m ovire: Bukovec
12,96; troskok: Mončeva (Bol)
13,67, Valant 12,96; kopje:
Strašek 58,26.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Za SP v Goteborgu (od 4. do
13. avgusta) so norme izpolnili
Kejžar (maraton), Kocuvan
(400 m ovire), Cankar (dalja-
va), Bukovčeva (100 m ovire),
Bilačeva (višina) in Straškova
(kopje).
Miro Kocuvan je tretji celjski atlet z normo za svetovno prven-
stvo v Goteborgu.
Melanšek odličen Po Avstriji
Na 47. kolesarski dirki Po Avstriji, ki je v svetovnem pokalu
najvišje kategorije, je med ekipami zmagala naša reprezen-
tanca, Iztok Melanšek (Celje) pa je zasedel 12. mesto.
»V četrtem nastopu na dirki Po Avstriji sem pričakoval uvr-
stitev okrog 15. mesta, zato sem presegel načrte. Za zmagoval-
cem sem zaostal za osem minut, največ pa sem izgubil na
gorskih kronometrih, ki so moja najšibkejša točka. Z boljšim
vrtenjem pedal bi lahko bil tudi med deseterico, vzpon na
Grossglockner (2575 m) pa mi ni pobral preveč moči. Rezultat bi
moral zadostovati za nastop na SP, seveda pa bo veliko odvisno
od zakulisja. Po vrnitvi iz Save sem ogromno pridobil s trener-
jem Ivanom Karapetrovim, ki je vrhunski strokovnjak in njegov
pristop najbolj ustreza mojemu načinu vadbe,« je o zadnjem
uspehu povedal najboljši domači kolesar celjskega moštva.
NA KRATKO
Ptuj: na mednarodnem ro-
kometnem turnirju ženskih
ekip je Žalec premagal Ne-
delišče s 25:15 in v finalu
izgubil u Dravo z 19:22.
Zagreb: v polfinalni tekmi
rokometnega pokala A-J za
veterane je Celje izgubilo
z Medveščakom s 16.24
(8:12). Strelci: Novšak 6,
Kleč, Fink 3, Pečovnik, Bo-
žič, Guček, Bojovič 1, za
zmagovalce pa največ novi
celjski trener Zdravko Zov-
ko - 6.
Velenje: v 9. krogu II. bali-
narske lige-vzhod Trebeli-
šk,o-Tržič 14:2, Bistrica-RLV
6:10. Vrstni red: Svoboda 23,
Plešivica 20, RLV 16, Blaga-
jana 12, Bistrica, Iskra 11,
Bičevje 10, Trebeleiško 9,
Rogovila, Tržič 7.
Velenje: v 6. krogu območ-
ne balinarske lige Megrad-
Trbovlje 7:9, Velenje-Zalec
2:14, prost Vegrad. Vrstni
red: Trbovlje 13, Vegrad (-),
Žalec 8, Megrad 4, Velenje 0.
Velenje: na Vegradovem
turnirju v balinanju je zma-
gala ekipa Trebeliškega pred
Taborom in Slovenija vinom;
4. Vegrad II, 6. Velenje, 7.
Vegrad I, 10, RLV, 11. Žalec,
12. Megrad.
Gornji Grad: na lokostrel -
skem prvenstvu slovenske
vojske so zmagali Mrevlje
(Go), Medved (lj), Fabjan
(Nm) in ekipa Ljubljane.
Laško: v 2. krogu občinske
strelske lige z MK puško je
med ekipami spet zmagal Z.
most 1018 pred Poženelom
984, posamezno pa Matek
264 pred Goriškom (oba ZM)
263 in Sajovicem (DP) 262.
Življenje je kot sestavljanka.
Dan za dnem jo potrpežljivo gradite, en sam trenutek pa lahko uniči ves
vaš trud in jo sesuje.
Zato potrebuje človek pravega prijatelja.
Prijatelja, na katerega se lahko zanese kadarkoli in kjerkoli, ki je
nevsiljivo oh njem 24 ur na dan, 365 dni v letu, doma, na poti, v tujini,
pri delu, športu, zabavi..., ki mu svetuje in pomaga,
ki predvideva. Skratka prijatelja, ki poskrbi, da življenje gre naprej.
IN Ml V ZAVAROVALNICI MARIBOR ZNAMO POSKRBETI ZA
SVOJE ZAVAROVANCE
Zato vas zadovoljni obveščamo, da bomo v sredo, 28. junija, pričeli
poslovati v novih prostorih podružnice Zavarovalnice Maribor v
Celju v poslovnem objektu Glazija na Ljubljanski cesti 14, kjer se
boste tudi vi gotovo dobro počutili.
Z veseljem vas bomo sprejeli vsak delovni dan med 7. in 15. uro ter ob
sredah do 17. ure.
Pozdravljeni in dobrodošli!
St. 25. - 22. junij 1995
17
ŠPORT
Košarka spet septembra
Žreb številk za novo prvenstvo - Celje brez EP za mladinke, Polzela dobila turnir
kadetov In se pripravlja na novo širitev dvorane
Novo košarkarsko prven-
stvo v obeh A in B ligah za
moške se bo začelo 9. septem-
bra, v prvi ženski ligi 7. okto-
bra, v vseh preostalih konku-
rencah sredi oktobra, pokalno
tekmovanje pa bo štartalo že
avgusta.
Tekmovalni sistem v vseh li-
gah ostaja nespremenjen, žreb
za najmočnejše konkurence pa
je že opravljen. V A- ligi so bile
upoštevane želje nekaterih
klubov (tudi Kovinotehne, ki
ima posebno pogodbo s Kana-
lom A) in v novo sezono bodo
štartali z naslednjimi številka-
mi: 1 Postojna, 2 Olimpija,
3 Satex, 4 Idrija, 5 Interier,
6 Triglav 7 Kovinotehna, 8 Li-
tostroj, 9 BWC, 10 Helios, 11
Rogaška, 12 Litija. Na štartu
bo tako Rogaška gostovala
v Tivoliju, lokalni derbi Kovi-
notehna-Rogaška bo v 5. kro-
gu, ponovitev finala zadnje
končnice Olimpija-Kovino-
tehna pa v 8. krogu.
V A-2 prenos
rezultatov?
Nekateri klubi A-2 lige so
predlagali spremembo tekmo-
valnega pravilnika, v katerega
naj bi bil vključen prenos
medsebojnih rezultatov tudi
v ligo ekip, ki se bodo potego-
vale za napredovanje. Števil-
ke: 1 Slivnica, 2 Olimpija mla-
di, 3 Pivovarna Laško, 4 Co-
met, 5 Koper, 6 Zagorje, 7 No-
vo mesto, 8 Ilirija, 9 Ježica, 10
Kraški zidar, 11 Loka, 12 Ce-
lje. Lokalni derbiji bodo v za-
poredju med 5. in 7. krogom:
P. Laško-Celje, P. Laško-Co-
met in Comet-Celje.
B liga: 1 Brežice, 2 Maribor,
3 Starše, 4 Prebold , 5 BP,
6 Elektra, 7 Janče, 8 Bistrica,
9 Hrastnik, 10 Kemoplast. Pr-
vi lokalni dvoboj Kemoplast-
Elektra bo v 2. krogu, Pre-
bold-Kemoplast v 7. krogu,
Elektra-Prebold pa šele v zad-
njem krogu.
Ženske: 1 Ježica, 2 Comet,
3 Ilirija, 4 Odeja, 5 Celje,
6 Maribor, 7 Pomurje, 8 Slo-
van. Konjiško-celjski derbi bo
v predzadnjem krogu, vpra-
šljivo pa je sodelovanje košar-
karic Slovana, ki naj bi se
združile z Ilirijo in prosto me-
sto prepustile mladi ekipi Je-
žice.
Jurkovič brez
državljanstva
V Atenah se je včeraj začelo
evropsko prvenstvo, v naši
dvanajsterici pa je tudi bodoči
>pivovar< Matjaž Tovornik. Že
pred časom je iz ekipe izpadel
Ivica Jurkovič (Rogaška), ki
zaradi slabega poznavanja
slovenskega jezika ni dobu dr-
žavljanstva, med kandidati za
kvalifikacijski turnir EP do 22
let pa so Goran Jagodnik (Ko-
vinotehna), Samo Plevnik in
Miloš Šporar (oba Comet).
Celje s kandidaturo za orga-
nizacijo drugega kroga kvali-
fikacij za EP mladink v kon-
kurenci s Strakounicami (Če-
ška) ni uspelo, pač pa je Polze-
la za junij 1996 dobila kvalifi-
kacijski turnir kadetov za EP.
V naslednjih dneh bodo začeli
z novo širitvijo dvorane, s ka-
tero bodo pridobili dodatnih
tisoč sedežev. Kapaciteta dvo-
rane bo tako 2300 mest.
ŽELJKO ZULE
V finalu 29. pionirskega festi-
vala v košarki je OS Peter
Šprajc-Jur iz Žalca v podalj-
šku premagala Litijo z 58:51,
dekleta Rogaške pa so osvojila
3. mesto.
Ivica Jurkovič
Maraton
državnosti
Ob dnevu državnosti bo
v nedeljo v organizaciji
Društva maratoncev in po-
hodnikov tradicionalni
maraton. Štart je ob 8. uri
na štadionu Kladivarja,
42,195 km dolga proga pa
poteka skozi Novo vas, Lo-
če, Šmartno v Rožni dolini,
Zavrh, Galicijo, V. Pireši-
co, Žalec, Griže, Zabukovi-
co, Liboje, Košnico ter
prek celjskih ulic do Kladi-
varja, kjer bodo cilj zaprli
ob 17. uri. Prijavnina je
1000 tolarjev, na dan tek-
movanja 1300 tolarjev. In-
formacije: tel. 441-621.
Odbojka: novi predsednik
Skupščina kluba za katero so vedeli le redki — Darka
Urbancla zamenjal Ernest Kremžar
Pred tednom dni je imela
celjska odbojka skupščino, za
katero niso vedeli niti novi-
narji niti občinski športni fo-
rumi. »Skupščina ni bila zapr-
ta, nikogar pa nismo posebej
vabili,« je zaplet neprepričlji-
vo razložil Darko Urbancl, ki
se je po nekaj mesecih poslovil
od začasnega predsedniko-
vanja.
»S posebnim sporočilom bo-
mo javnost seznanili o skle-
pih,« je štiri dni po skupščini
še dodal Urbancl, potem ko se
je klub že v preteklosti zatekal
k podobnim potezam. Po do-
stopnih podatkih je edina več-
ja pridobitev skupščine (zad-
nja skupščina je bila 21. no-
vembra 1994, naslednja pa bi
morala biti najkasneje do 15.
januarja) imenovanje Ernesta
Kremžarja za predsednika
kluba, vse drugo pa je bilo ja-
lovo načenjanje starih stvari.
Ob koncu leta je imel klub
uradno blizu 60.000 mark dol-
ga, v vsoto pa niso bile vklju-
čene neizplačane obveznosti
do igralk in trenerja ter poso-
jilo Gradisa v skoraj enakem
znesku. Nekaterim igralkam
so medtem poravnali dolgove,
klub pa sta v prestopnem roku
zapustili samo sestri Blažič
(igrah sta le v pokalu), ki se
vračata k Braniku.
Ž. Z.
MIŠ0 95: največ Celju
Na 25. mednarodnih športnih igrah šolskih otrok je imelo
v atletiki, rokometu in tenisu v konkurenci devetih mestnih ekip
iz štirih držav največ uspeha zastopstvo Celja, ki je osvojilo
5 zlatih, 4 srebrne in 2 bronasti kolajni, drugi po uspehu pa so
Velenjčani s štirimi zlatimi, dvema srebrnima in eno bronasto
kolajno.
Za Celje so zmagali Stepišnik v metu krogle, Klemnova v teku
na 100 m, Djumičeva na 800 m, Monfreda v tenisu in rokometna
ekipa, drugi so bili Jelen v teku na 100 m, Gorenak in Cizejeva
v skoku v daljavo ter Anderluhova v tenisu, tretja pa Praprotnik
na 1500 m in Klemnova v metu krogle. V velenjski reprezentanci
imajo zlate kolajne Jelen in Kotnikova v skoku v višino, Milan-
kovičeva v metu krogle in Memičeva v tenisu, srebrne Vuč
v teku na 1500 m in rokometaši, bronasto pa Avberšek v tenisu.
Rokometni turnir (na sliki) je bil v dvorani Golovec, kjer so pred
dnevi položili parket, vrednost naložbe pa je 130.000 mark.
Foto: SHERPA
Kegljaške okrepitve
Minuli teden se je začel prestopni rok za kegljače, ki bo trajal
do 15. julija. Večje spremembe se obetajo samo v Celju, kjer je
velika možnost, da bi moška ekipa dobila močnega pokrovitelja
in se okrepljena vmešala v boj za prvaka. Za celoten projekt
(vključno s tekmovalnimi stroški) bi bilo potrebnih 50.000
mark, kar bi zadostovalo za vrnitev Gmajnerja in Nareksa ter
prihod reprezentantov Steržaja in Hribarja. Položaj naj bi bil
znan že naslednji teden, v ženskem taboru pa je aktualen samo
prihod Čehove (Konstruktor), medtem ko so vse domače igralke
podaljšale pogodbe.
Kučeri tudi druga tekma
Andrej Kučer je dobil tudi drugo tekmo slovenskega pokala
v preskakovanju zaprek in bo glavni favorit državnega prven-
stva, ki bo konec meseca v Celju. Turnir Volvo v Rakičani je bil
doslej namočnejši pri nas, Kučer pa je z Leokadio dvakrat
zmagal v parkurju MA (130 cm). Celje je slavilo dvojno zmago,
saj je bila med ženskami najboljša Jasmina Kapetan z Rising
Sunom.
Konjičani pred reprezentanti
Na velikem mednarodnem kegljaškem turnirju v Krškem je
zmagala ekipa Konjic, čeprav so bila druga moštva okrepljena
celo z reprezentanti. Med posamezniki je bil najboljši Bizjak,
četrti je bil Žnidarič, peti Srot, sedmi Rošer in deseti Fideršek
(vsi Konj).
Vaš intervju: Mitja Starovasnik
V naslednji številki Petice,
ki bo izšla 21. julija, bo na
vprašanja bralcev odgovarjal
košarkar Mitja Starovasnik, ki
je bil nekaj časa rekorder po
številu doseženih košev na eni
tekmi državnega prvenstva, od
lani pa v A-2 ligi igra za mo-
štvo Pivovarne Laško.
Med predlogi so bili še atle-
tinja Helena Javornik, kolesar
Iztok Melanšek, košarkarji
Matjaž Cizej, Boris Gorenc in
Marko Tušek, nogometaš Mat-
jaž Štancar, rokometni trener
Miro Požun, smučar Andrej
Miklavc, smučarski direktor
Tone Vogrinec, telovadec
Aljaž Pegan in nekdanji atleti
Roman Lešek, Stanko Lorger
in Branko Vivod. Za ponovni
pogovor v Petici ste še enkrat
predlagali Mira Kocuvana, Ju-
reta Koširja, Špelo Pretnar,
Iztoka Puca, Rolanda Pušnika
in Boštjana Straška.
Med bralce, ki so svoje vpra-
šanje zastavili košarkarskemu
sleektorju Zmagu Sagadinu,
smo razdelili tri darilne bone
v skupni vrednosti 6000 tolar-
jev. Nagrajenci: Lučka Belak
iz Celja, Marjetka Hrovat iz
Laškega in Jožica Tamše
s Polzele.
Knežji triatlon
Na tretji tekmi slovenskega pokala v triatlonu sta v okolici
Šmartinskega jezera zmagala Medvešček (Ravne) in Nakrstova
(Stop). Za pokal knežjega mesta se je v olimpijskih disciplinah
potegovalo 60 triatloncev, med deseterico pa sta tudi kot sedmi
Glavnik in osmi Denša (oba Polzela). V posebni veteranski
razvrstitvi je zmagal Tanko (Kovinotehna).
Prve prijave za Challenger
Za skakalni Challenger v Velenju so že prijavljene reprezen-
tance Italije, Poljske, Slovaške, Slovenije in Nemčije z Duffner-
jem, domači skakalci pa so se v ovkiru priprav udeležili tekem
na Gorenjskem. V Tržiču je Kolenc pri najdaljšem skoku dneva
padel in se poškodoval, boljše uvrstitve pa so 3. mesto Klemen-
čiča (do 13 let), 4. Zorko (do 15 let) ter 5. Zorko in Živica (oba do
16 let). Med kombinatorci je bil drugi Jelen, peti Kaligaro, osmi
Čeh in deseti Tovornik. V Kranju je bil peti Zorko (do 16 let),
šesti Živic (do 15 let), sedmi Perše (do 13 let) in osmi Zorko (do
15 let).
St. 25. - 22. junij 1995
ŠPORT
18
Šentjur drugoligaš
V treh letih od ustanovitve do nalvečlega uspeha — Unlor še
v boju za napredovanje v tretjo ligo, Era Šmartno že Izpadla
Šentjur je v dveh kvalifika-
cijskih tekmah za popolnitev
druge lige izločil mariborske-
ga Železničarja (4:2, 1:1) in bo
rešeni igral v višji konkurenci.
Era Šmartno drugoligaškega
naslova ni vnovčila in je z Izo-
lo izpadla že v prvem krogu
(0:1, 0:3), Unior pa je izločil
Stojnce (2:1, 1:1) in za prosto
mesto v tretji ligi igra z Ren-
kovci.
»Fantje, v treh letih smo na-
redili ogromno. Bili ste odlič-
ni, tekma na Taboru pa je bila
moje slovo. V naslednji sezoni
se bom posvetil delu z mladi-
mi/* je po novem uspehu igral-
ce Šentjurja - za napredovanje
so si razdelili 12.000 mark
— presenetil trener Rado Jurjec,
ki je kot glavni razlog za od-
stop navedel utrujenost in na-
sičenost z nenehnim lovom za
vrhunskimi rezultati.
Hiter vzpon se tako nadalju-
je. Šentjur je bil ustanovljen
leta 1992 in je v prvi sezoni
v podzvezi izgubil dodatno
tekmo za naslov prvaka s Svo-
bodo (1:2). Lani je bil prvak
s samo eno izgubljeno točko
prvak MNZ Celje in uspešen
v kvalifikacijah za tretjo ligo,
v kateri je pred tremi tedni
osvojil naslov ter se prek novih
izločilnih srečanj uvrstil med
drugoligaše.
»Iz prve generacije 1992/93
je ostalo pet nogometašev, po
jesenskem delu pa smo bolj
upali kot pričakovali tretjeli-
gaški naslov. Imeli smo tudi
srečo z žrebom, ker je Železni-
čar igralsko slabši od Domžal,
na obeh tekmah pa smo jih za-
radi boljše telesne pripravlje-
nosti nadigrali v drugem pol-
času. Od Publikuma bomo
verjetno odkupih vratarja Fi-
derška, iščemo še igralca za
sredino in konico napada,
obramba pa je dovolj močna,«
je dodal eden najbolj uspešnih
trenerjev s celjskega konca
Rado Jurjec.
Drugoligaški prvak Era
Šmartno se je od kvalifikacij
nepričakovano poslovil že na
štartu, saj je dobil objektivno
najlažjega možnega nasprot-
nika. Izola je v zadnjih šestih
prvenstvenih tekmah prema-
gala samo Jadrana (razlika
v golih 6:23) in zato so bih
Šmarčani favoriti. Prehod
med prvo in drugo ligo pa je
vseeno ogromen, obenem so
bih ključni igralci izven forme
in zato se je boj za vrnitev med
najboljše končal že na prvi
stopnici.
Unior je na štartu tretjeliga-
ških kvahfikacij izločil Stojn-
ce, ki so bih že lani prvaki
ptujske podzveze in nato neu-
spešni v boju za napredovanje.
Na prvi tekmi so si Zrečani
zgodaj zabili avtogol, v nada-
ljevanju trikrat zadeli vratni -
co, a si vseeno zagotovili mini-
malno prednost. Na povratni
tekmi v Stojncih so skoraj ves
drugi polčas lovil prednost do-
mačinov in si na koncu zago-
tovili uvrstitev v drugi krog.
»Žreb je bil ugoden, opti-
mist pa sem bil tudi po prvi
tekmi,« trdi trener Božo Ku-
kovič. »Igrali smo dobro, oba
gola pa smo dobili po lastnih
napakah, kar me nekoliko skr-
bi. Zdaj so favorit Renkovci, ki
so v tretji ligi odigrali serijo
težkih tekem, toda povratna
tekma bo v nedeljo v Zrečah in
vse bo odprto. Nimamo napa-
dalne igre, gol zaostanka pa
vseeno lahko spremenimo
v skupno zmago.«
ZELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Povratna tekma tretjeligaških
kvalifikacij Unior-Renkovci
bo v nedeljo ob 18. uri
v Zrečah.
Pred začetkom prestopnega
roka je za Publikum podpisal
Kek (Maribor), na Skalni kleti
pa se ogrevajo še za prihoda
Laliča in Bešireviča. Rudar je
podaljšal pogodbo s Komar-'
jem in bo v pokalu Intertoto
v skupini s Tottenhamom,
Ostersom, Luzernom ter sko-
raj zanesljivo Kolnom.
Šentjurju je do druge lige spomladi pomagal tudi Jani Žilnik.
Razlagova
dvakrat zlata
Srebrni kolajni z mla-
dinskega SP v kegljanju je
Andeja Razlag (Miroteks)
pred dnevi na Dunaju do-
dala naslov evropske ka-
detske prvakinje v dvoji-
cah in zmago v ekipnem
pokalu narodov - seštevku
vseh nastopov v moški in
ženski konkurenci.
Draža vas druga v POP
Draža vas: na zaključnem
turnirju 5. pokala občinskih
prvakov je Draža vas prema-
gala Marmor s 6:4 in v finalu
izgubila s Cocktailom (Mari-
bor) z }.:5. Najboljši strelec
tekmovanja je Zendzainowsky
(Loka) z 18 goli.
Celje: v 13. krogu Pelikani-
Skavti 6:3, Umetniki-Ščurek
2:3, Klateži-Stalin 10:4, Soko-
li-Šmartno 4:3, Č. baron-Co-
smos 3:5, Marinero-Kewin 4:1.
Vrstni red: Klateži 32, Marine-
ro 30, Pelikani 28, Sokoli 26,
Kewin 22, Stalin 17, Šmartno
16, Ščurek 15, Č. baron 14, Co-
smos 13, Umetniki 7, Skavti 5.
Slovenske Konjice: v 22.
krogu Nirvana-Blato 5:7, D.
vas-Vitanje 2:5, Mineral-Ba-
zar 4:4, Oplotnica-Loče 3:2,
Dobrava-Ecotip 2:16, Zlako-
va-Stranice 0:0. Končni vrstni
red: Ecotip 33, Oplotnica 32,
D. vas 29, Blato 27, Vitanje 26,
Loče 25, Nirvana 23, Mineral
21, Dobrava 16, Bazar 14, Zla-
kova 10, Stranice 6. Nova pr-
voligaša sta Konjice in Iktus.
Velenje: v 7. krogu Fon-
Škale 0:0, V. gora-Mister
X 1:7, Kozjak-Madl 1:1, Mu-
šketirji-Saloon 0:5, RBM-
Bambino 2:3. Vrstni red: Salo-
on 12, Bambino 9, Mister X,
Fori 8, Kozjak 7, Škale, Mu-
šketirji 6, Madl, V. gora 5,
RBM 4.
Draža vas, Šentjur: za tur-
nir ob Dnevu državnosti (so-
bota, nedelja) v Draži vasi je
prijavnina 8000 SIT, prav tako
za letno ligo v Slovenskih Ko-
njicah (za veterane 5000, za
pionirje zastonj), ki se bo zače-
la 30. junija. Prijave: Stane
Zule, tel: 754-365. Za turnir
Okrepčevalnice Maco v Šent-
jurju (30. junij do 2. julij) je
prijavnina 10. 000 SIT, na-
gradni sklad pa 360.000 SIT.
Prijave: Marjan Budiša, tel.
741-259, 0609 617-659.
Nogomet
Državno prvenstvo
Kvalifikacije za I. ligo - 1.
krog: Era Šmartno-Izola 0:1
(0:1) in 0:3 (0:1), naprej Izola
s 3:0; Koper-Železničar 1:1 in
0:3, naprej Železničar s 4:1;
Primorje-Naklo 2:2 in 1:0, na-
prej Primorje s 3:2; Vevče-
Nafta 2:1 in 2:0, naprej Vevče
s 4:1. Para 2. kroga: Vevče-
Primorje in Izola-Železničar.
Kvalifikacije za n. ligo:
Šentjur-Železničar 4:2 (1:2;
Radič 3, Valek 52, 87, Mann-
ček 84) in 1:1 (0:1; Bevc 90);
naprej Šentjur s 5:3; Črnuče-
Domžale 2:1 in 0:1; naprej
Domžale z 2:2 in golom v go-
steh.
Kvalifikacije za III. ligo - J.
krog: Unior-Stojnci 2:1 (0:1;
Kranjc 70, Gomboc 80) in 1:1
(0:1; Matavž 72), naprej Unior
s 3:2; Paloma-Rakičan 3:0 bb
in 5:1, naprej Paloma z 8:1;
Starše-Odranci 0:1 in 0:1; na-
prej Odranci z 2:0, Renkovci
prosti. Para 2. kroga: Renkov-
ci-Unior, Paloma-Odranci.
Rezervirana dresa 10 in 12
Dejan Perlč In Rastko Stevanovič v torek podpisala prve
dokumente za prestop k Celju Pivovarni Laško
Dejan Peric in Rastko Ste-
vanovič sta v torek zvečer
v klubski pisarni podpisala
prve dokumente za prestop
k Celju Pivovarni Laško in se-
kretar Vlado Privšek je tudi
formalno začel proceduro za
prihod najbolj pomebnih
igralskih okrepitev naših ro-
kometnih prvakov za sezono
1995/96.
»Nobenega video posnetka
iger Celja Pivovarne Laško ni-
sva videla, toda slišala sva ve-
liko dobrega. Večino rokome-
tašev poznava, način igre na-
ma ustreza in z adaptacijo ne
bo težav,« pravita jugoslovan-
ska reprezentanta, ki sta zad-
nje dni igrala na turnirju za
Lovoriko Jugoslavije in bosta
čez slab mesec dni na novih
reprezentančnih pripravah.
Peric je doslej nosil dres s šte-
vilko 12, Stevanovič pa šesti-
co, ki je zasedena in zato si je
pri Privšku rezerviral desetko.
Dejan Perič (letnik 1970,
vratar, 184 cm, 90 kg) še nima
nobene klubske lovorike,
v evropskem pokalu pa je igral
samo enkrat in s Crveno zvez-
do izpadel v 2. krogu pokala
pokalnih zmagovalcev. »Večni
drugi,« se je predstavil mojster
za sedemmetrovke in hitro do-
dal: »V Celju bo končno dru-
gače. Klub me je navdušil še
v fazi pogovorov o prestopu,
pred mano je očitno super se-
zona.«
Trem kolajnam z mladin-
skih svetovnih prvenstev (zlati
1987 in 1991, bronasta 1989)
in zlati z iger Dobre volje v Se-
attlu je v zadnjih dveh sezonah
dodal lovoriki najboljšega
vratarja španskega prvenstva
po številu ubranjenih sedem-
metrovk. »Predlansko sezono
za Atletico 46 ah 39 odstotkov,
lani za Teucro 49 oziroma vsak
tretji strel,« pravi vratar, ki
ima 67 reprezentančnih nasto-
pov in je v sezoni 1990/91 igral
proti bodočemu trenerju
Zovku.
Rastko Stevanovič (letnik
1971) je pred štirimi leti prav
tako osvojil naslov mladinske-
ga svetovnega prvaka in isto
leto s Proleterjem igral v fina-
lu pokala prvakov. »Izgubili
smo z Barcelono, naslednje se-
zono pa smo bili v polfinalu
pokala IHF. Golov ne štejem,
kot srednji zunanji sem uni-
verzalen tip rokometaša in
igram tudi v obrambi, po fina-
lu pokala prvakov pa si želim
še več,« pravi Stevanovič, ki
ima 35 reprezentančnih
tekem.
ŽELJKO ZULE
Foto: SHERPA
Novi celjski okrepitvi: Rastko Stevanovič (levo) in Dejan Perič.
OBVESTILO
V	mesecu juniju se izteka prehodno
obdobje uporabe dokumentov z
nazivom LB Splošna banka Celje.
Zato vljudno prosimo imetnike bančnih
kartic s starim nazivom, da se oglasite
v svoji matični enoti in zamenjate bančno
kartico z novo kartico Banka Celje d.d.
V	varnem zavetju tradicije.
V	Banki Celje.
Št. 25. - 22. {unij 1995
19
RADIO
Računi za oddajniške točke prihajajo
Svet za radiodifuzijo Republike Slovenije še ni določil kriterijev za dodelitev statusa komercialnih ali nekomercialnih radijskih
programov
Prejšnji teden se je na Bledu na razširjeni
seji sestal izvršni odbor Združenja radijskih
postaj v Sloveniji, da bi skupaj s predstavniki
Oddajnikov in zvez RTV Slovenija našli kom-
promisno rešitev glede plačevanja vzdrževal-
nih stroškov na oddajniških točkah po novem
ceniku.
V primeru Radia Celje gre za prvič obraču-
nane vzdrževalne stroške na oddajniških toč-
kah Golovec Celje in Malič, torej za oddajanje
na frekvencah 100,3 in 95,9 MHz. Vzdrževalne
in druge stroške z najemnino prostora in an-
tenskega sistema za oddajanje z Boča na frek-
venci 95,1 MHz, pa Radio Celje plačuje že od
začetka obratovanja oddajnika na Boču.
Čeprav sta v nadzornem svetu Oddajnikov
in zvez za novi cenik svoje soglasje dala tudi
predstavnika Združenja radijskih postaj, so se
na blejskem sestanku tudi ob navzočnosti
predstavnika vladnega urada za informiranje
dogovorili, da ponovno pretresejo cenik, ki bi
marsikateri radijski postaji zaradi hudih fi-
načnih obremenitev skoraj ogrozil delovanje.
Tako so na primer na Radiu Cerkno ugotovi-
li, da so vzdrževalni stroški po novem ceniku
za štiri njihove oddajniške točke enaki brutto
osebnim dohodkom vseh zaposlenih na njihovi
radijski postaji.Drugače povedano: Radio Cer-
kno ob takšni finančni obremenitvi lahko svoj
radio ugasne!
Glede na to, da novi cenik upošteva zgolj
komercialni programski status in da časovno
prehiteva svet za radiodifuzijo, ki bo takšen
status šele določil, so se na blejskem sestanku
dogovorili, da po ponovnem prečiščevanju ce-
nika in po bilateralnih pogovorih radijskih
lokalcev z Oddajniki in zvezami, do 15. sep-
tembra velja nekakšen moratorij na plačeva-
nje oziroma je mogoče skleniti akontacijske
pogodbe.
V tem tednu se bodo predstavniki Združenja
radijskih postaj v Sloveniji oziroma njihov iz-
vršni odbor ponovno pogajal s predstavniki
Oddajnikov in zvez in poskušal doseči finnač-
no manj obremenjujoče zneske, čeprav je po-
vsem jasno, da bomo morali radijski lokalci in
regionalci plačati del vzdrževalnih stroškov,
če bomo sploh hoteli oddajati.
Res je, da so v finačnih škripcih in v sanaciji
kot veliki izgubarji v vsej nacionalni hiši RTV
Slovenija, vendar tudi lokalna radiodifuzija
živi več ali manj iz rok v usta. Vsekakor je prvi
razlog tisti, zaradi katerih so z računi in po-
godbami na Oddajnikih in zvezah pohiteli,
medtem ko svet za radiodifuzijo pri nas lokal-
cih šele zbira prve podatke za določitev krite-
rijev nekomercialnih programskih vsebin. Šele
zaradi takšnih vsebin, bi se nam po zakonu
o javnih glasilih ustrezno zmanjšali stroški za
vzdrževanje oddajnikov,ki smo jih sicer sami
kupili in zbirali zanje denar na različne na-
čine.
MITJA UMNIK
Modna Vlasta
Voditeljica in avtorica oddaj V modnem vrtincu na Radiu
Celje Vlasta Cah-Žerovnik z gostom oddaje Marjanom Podles-
nikom, direktorjem Modno oblikovalnega studia Maribor.
Kontaktno vodene oddaje V modnem vrtincu imajo vedno
dosti predvsem poslušalk, dostikrat pa jim prisluhnejo tudi
moški. Na sporedu so vsako zadnjo soboto v mesecu ob 10.30.
Tako bo tudi v soboto, 24. junija.
Festival bo v Kranjski gori
Letošnji 6. festival Združenja radijskih postaj v Sloveniji bo
v organizaciji Radia Triglav z Jesenic, ki letos obeležuje 30-
letnico obstoja. Po zadnjih informacijah naj bi bil festival
v Kranjski gori 11., 12. in 13. oktobra, glavno prizorišče
v Hotelu Relax in zaključna prireditev z razglasitvijo tekmoval-
nih dosežkov radijskih postaj v Casinu. V noči od 13. na 14.
oktober pa naj bi radijci vzpostavili t.i. 4. radijsko mrežo.
Anekdote, ki merijo na slovenske
glasbenike
Vse življenje Mojmira Šepe-
ta je tesno povezano z glasbo,
Mojzes pa slovi tudi kot izred-
no duhovit človek. Bil je tudi
direktor zelo popularnega fe-
stivala Slovenska popevka. Na
tiskovni konferenci pred za-
četkom festivala so ga novi-
narji povprašali, kaj bi lahko
povedal o izvirnosti Slovenske
popevke.
»Kaj naj vam povem, spo-
štovani prijatelji,« je odgovoril
Sepe, »znane pevke, znani
pevci, znani ansambli - in zna-
ne melodije!«
Slavko Avsenik je tudi za-
grizen lovec in čestokrat sta
hodila na lov skupaj s pokoj-,
nim Francem Koširjem. Nekoč
sta na zelenici zalezovala div-
jega petelina. Franci pomeri,
sproži, puška poči, petelin pa
nič. Stal je na veji in si trebil
perje. Pa zašepeta Slavko Ko-
šitju: »Franci, ustreli še en-
krat, ni te slišal!«
»Ti, zakaj pa Tomaž Domi-
celj tako skače po odru?«
»Premikajočo se tarčo je
težje zadeti...«
Gershwin se je proslavil
z Amerikancem v Parizu, so-
botna oddaja Glasba je življe-
nje pa se bo s Slovencem
v Londonu. Pa še glasbenik je.
Aleksander Mežek, ki se nam
bo predstavil nekoliko druga-
če, kot ste ga vajeni. Na sliša-
nje v soboto, na vaši radijski
postaji!
SIMONA HzO
SLOVENSKI POTAPUAČt ZA ČISTO MORSKO DNO '95
BISER SMO PUSTU POD VODO,
SAJ SMO JIH DOVOLI NAŠU V LJUDEH
Akcijo kdo zoldjufili vk kot uspešno
S smetmi smo nopolnili 18 kontejnerji, pri deiu je sodelovalo več kot 100 ljudi,
spoznali smo ogromno feevilo prijateljev narave.
Upamo, da smo vsaj malo dvtgniii etoloflm kulturo Slovencev.
BAYER PHARMA UUBUANA, HIDRO KOPER. MESTNA OBČINA KOPER, OBČINA IZOLA, OBČI-
NA PIRAN MINISTRSTVO ZA OBRAMBO. RDEČI KRIŽ SLOVENUE, MINISTRSTVO ZA OKOUE
IN PROSTOR, KOMUNALA IZOLA, KOMUNALA KOPER, OKOUE PIRAN, MERCTOR-EMBA,
JATA JESTVINA KOPER, GRAFIKA SENICA, KEMOFARMACUA UUBUANA, 13M, PLIVA UUB-
UANA KRKA KOZMETIKA, HENKEL ZLATOROG MARIBOR. DROGA PORTOROŽ, HOTEU
BERNARDIN KRKA ZDRAVILIŠČE ZDRAVIUŠČE STRUNIAN, HOTEL! MORJE, HOTELI BELVEDERE
IZOLA HOTELI PIRAN, HTP SIMONOV ZALIV, METROPOL HOTELI PORTOROŽ, MARINA 1ZCHA,
TP MARINA PORTOROŽ, MARINA KOPER, IGRALNICA CASINO PORTOROŽ, MERCATOR SADJE
ZEIEN1AVA KOMPASPRINCE OF VENICE, PALOMA SLADKOGORSKA TOVARNA PAPIRJA, YOVI-
IAND VIPAVA MA-RI KRAS SEŽANA, DANA MIRNA, MERCATOR ETA, KOLINSKA UUBUANA,
COCACOLA AMATIL SLOVENIJA, KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO, RESTAVRACIJA
PAVEL & PAVEL 2, HOTELI PALAČE, PAPIRNICA VEVČE, TISKARNA MOTIVE, GEODETSKI
ZAVOD DELAMARIS IZOLA, IURUA UUBUANA, MOBITEL D.D., MESARUAIAJČI, LGL
OPTIKA GLEŠČIČ ,P.
BORIS GLEŠČIČ
Celje, Gosposka 23
tel.:063/441-803,441-650
Posluje vsak dan od 7. do 18. ure
sobota od 8. do 12. ure
NUDIMO VAM:
-	strokovno računalniško kontrolo vida
-	računalniško izbiro najlažjih in najboljših
vrst stekel
-	očesna ambulanta vsako sredo od 13. do 15. ure
OČALA VSEH VRST:
-	fotosenzibilna
-	bifokalna
-	multifokalna (z garancijo)
-stanjšana
-	plastična
-	sončna očala RAYB AN,
ekskluzivni zastopnik na celjskem -
prodaja na 5 čekov
Vsa stekla so vrhunske kakovosti
CARL ZEISS
- vse dioptrijske podatke
vodimo računalniško
ZEISS IN OPTIKA
GLEŠČIČ ZA VAŠE OČI
RAilOmJE
\..->;
Odgovorni urednik: Mitja Umnik.
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjam-.
Uredništvo: Simona Brgiez, Nataša (ierkeš, Vesna Lejič, Sergeja Mitič, Mateja
Podjed, Vida Tanko, Janez Vedenik in Tone V rabi.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon. 442 500.
Studio: 441- 310, 441-510.
Št. 25. - 22. junij 1995
REPORTAŽA
»Franci« v ženskih rokah
Stoti rolstnl dan le gostilna v Zagradu obeležila veličastno - Tako, kot se za dobro staro slovensko gostilno
spodobi
»V teh malih slovenskih
gostilnah je postrežba iz-
vrstna, dostikrat boljša kot
v mestnih hotelih. Ljudje
vam tu ne strežejo, temveč
vas sprejmejo in gostijo,
v njihovi vljudnosti ni sledu
o ponižnosti ali preračuna-
nem dobrikanju. S svojo
uslužnostjo kažejo, da cenijo
svoje delo, sami sebe in tiste-
ga, ki mu strežejo.«
S temi verzi je gostilna
Franci v Zagradu vabila na
slavje ob imenitnem jubileju,
stoletnici obstoja. In je pri-
vabila številne Celjane in
okoličane, ki so se s svojo
prisotnostjo uvrstili med ti-
ste goste, ki so bili zraven na
sam stoti rojstni dan te zna-
ne in priljubljene gostilne na
levem bregu Savinje.
Praznovalo in veselilo se je
kar štiri dni in štiri noči, če
se malce po pravljično izra-
zimo. Da so se na stoti jubilej
pri Franclu res dobro pri-
pravili in gostom ponudili
obilico zabave, lahko zapiše-
mo brez najmanjšega pridrž-
ka. Bilo je za zvrhan koš hu-
morja, pesmi in plesa, pa še
česa za povrhu, da o jedači in
pijači niti ne govorimo.
Praznovanje v gostilni
Franci pa je bil tudi dokaz,
da se Slovenci še vedno zna-
mo in zmoremo poveseliti, če
sta za to le prava in pravšnja
priložnost.
Trije mejniki
Točen rojstni dan gostilne
je 16. junij 1895, ko je Matija
Krašovc v Zagradu pri Celju
postavil gostilno, ki je kar
kmalu po rojstvu dobila ime
Franci. Zgradil jo je potem,
ko se je kot 20-letni fant vr-
nil domov iz Zagreba, kjer je
služboval kot natakar in je
ves prisluženi denar hranil,
da bi si nekoč kupil zemljo in
sezidal hišo, v kateri bi imel
svoj dom in družino ter last-
no gostilno. Zidal je štiri leta
in potem vodil lokal polnih
dvainpetdeset let. Ko je Ma-
tija Krašovc izpregel, ga je
leta 1947 nasledil njegov sin
Rudolf, eden izmed šestih
otrok, ki je končal šolo za
gostince in bil za gostilni-
škim krmilom štiriinštiride-
set let, vajeti tretje generaci-
je Krašovcev pa je po očetovi
smrti v letu 1991 vzela v roke
Rudolfova hčerka Marinka,
zdaj poročena Zaveršek,
prav tako izšolana in izuče-
na gostinska delavka. In če
bo sreča mila, bo v sedlo če-
trte generacije sedel Marin-
kin sin Peter, ki je tudi izšo-
lan gostinec. Trenutno je to-
rej gostilna Franci v ženskih
rokah in očitno se tako čisto
dobro počuti. Sicer pa - od
kod in od kdaj ime Franci?
Prvi lastnik Matija Kra-
šovc je bil, ko je odprl svojo
gostilno, še nekaj časa nata-
kar v tedanjem hotelu Pošta
v Celju, kjer se je zaposlil po
prihodu iz Zagreba. Ker pa
je bil v tem hotelu še en na-
takar z istim imenom, so
Kraševčevega Matijo hotel-
ski gostje začeli klicati kar
Franci, da ju niso zamenje-
vali in se motili. To ime se ga
je sčasoma prijelo, prijelo pa
se je tudi ime mlade gostilne
v Zagradu in pri tem imenu
je ostalo vse do današnjih
dni. Sicer pa je imela ta go-
stilna v obdobju prve gene-
racije še eno ime: »Pri kel-
nerju«, najverjetneje zato,
ker je bil njen lastnik hotel-
ski natakar. Nekaj časa sta
bili v ljudski rabi obe imeni,
potem pa je ime Pri kelnerju
začelo počasi usihati in osta-
lo je pri Franclu.
Gostje
Gostilna Franci je v letih
na prelomu tisočletja in dol-
go vrsto desetletij v seda-
njem tisočletju slovela kot
rudarska (knapovska) gostil-
na, saj so bili v bližnji soseš-
čini rudniki premoga, in ru-
darji so radi in pogosto za-
hajali k Franclu. Tja so za-
hajali tudi delavci pečovni-
škega apnenika, pa kamno-
loma. Nedaleč stran je bila
njega dni tudi tudi tovarna
konjskih bičev, pa sladkorna
tovarna in tovarna, v kateri
so izdelovali rakete. Vsi ti
delavci so si po napornem in
večinoma slabo plačanem
delu prišli dušo privezat
k Franclu. V Zagrad v gostil-
no Franci so radi zahajali tu-
di mnogi furmani, ki so pre-
važali gramoz, pesek, pre-
mog, drva in drugo. Konjska
vprega je mnogokrat stala
vsepovsod, ob cesti, na nji-
vah in kolovozih, ko so si šli
vozniki oddahnit in se odže-
jat ali pa se najest k Franclu.
Tam so se občasno ustavljali
tudi savinjski flosarji,
v glavnem takrat, ko je v go-
stilni Belej na Polulah
zmanjkalo prostora. Tudi
prenočevali so pri Franclu,
kar na krmi, pred spanjem
pa jim je lastnik iz žepov po-
bral vžigalice in cigarete.
Občasno so na Krašovčevem
senu prespali tudi rudarji,
ponavadi takrat, ko so se
vračali z nočne smene, zju-
traj pa so morali biti že spet
na delu. Gostilna Franci je
bila tudi priljubljeno zbira-
lišče vojaščine. Vojaki in
častniki so imeli na po-
membnem strelišču v Pečov-
niku pogosto vaje, tam je bi-
lo tudi večje skladišče orožja
in orožne vaje so bile prav
pogoste. Od mestnih gospo-
dov pa so se v gostilni v Za-
gradu najpogosteje zadrže-
vali razni okrajni oziroma
občinski uradniki, pa manjši
tovarnarji in nižji trgovci in
nekateri gospodje od obrtne
zadruge. Pri Franclu so bile
nekaj časa tudi seje območ-
nega poravnalnega sveta, ko
so svetniki presojali v sporih
med kmeti in ko je bila tema
vročih in dolgotrajnih raz-
prav najpogosteje lastnina,
predvsem zemlja in njeni
mejniki.
Na kredo
Za mizo smo se pogovarja-
li z domačinom, 87-letnim
Alojzem Zupancom, ki je
v gostilno Franci zahajal že
v svojih fantovskih letih. Iz
tistih in malo kasnejših ča-
sov se še danes marsičesa
prav živo spominja: »Gostil-
na je slovela po tem, da se je
največ pilo na knjigo oziro-
ma na kredo. Še danes se
spominjam črne table v kotu,
na katero sta gostilničar ali
pa njegova žena s kredo pi-
sala in seštevala dolgove go-
stov in jih potem brisala, ko
so bili poravnani. Najbolj
bučne so bile rudarske in ga-
silske veselice, na katerih ni
manjkalo pretepov. Se je
zgodilo, da so celo gostilno
stolkli, ko so srečali znani
pretepači. Jaz mislim, da so
se včasih v gostilnah in na
veselicah celo bolj tepli, kot
se danes, je pa res, da orožja
takrat ni bilo. Bila so prava
tekmovanja med omizji, ka-
tero bo spilo več Štefanov in
janezov vina. Ponavadi se je
takšna tekma končala
s splošnim pretepom, ko je
po gostilniških tleh tekla kri.
O kakšnih policijskih inter-
vencijah ni bilo ne duha ne
sluha, saj takrat še ni bilo
telefona, sicer pa so takšne
in podobne zadeve kasneje
reševali žandarji ali pa mest-
ni stražniki...«
Pod stoletno lipo
Gostilna Franci je še danes
ena izmed najbolj znanih in
obiskanih ter uglednih go-
stiln v Celju in okolici. Je
ena tistih, kjer ohranjajo in
negujejo domačnost in ostalo
tipiko slovenske gostilne.
Nikoli niso razmišljali
o kakšnih novodobnih inači-
cah, saj se zavedajo, da je
tistega, kar so nam zapustili
naši predniki, vse manj in
manj. S to miselnostjo in
prakso pa se kot nalašč skla-
da sto let stara lipa, ki stoji
na gostilniškem dvorišču in
ki v družbi mogočnih hra-
stov Celjanom ponuja blago-
dejno senco v vsakoletni po-
letni ici.
Množično obiskane prire-
ditve ob stoletnici gostilne
Franci so pokazale, da Slo-
venci tudi danes potrebuje-
mo večino tistega, kar so po-
trebovale generacije pred
nami: sproščeno zabavo,
smeh, gibanje v plesnem rit-
mu in dobro jedačo ter pi-
jačo.
V štirih jubilejnih praznič-
nih dneh je gostilno Franci
obiskalo več kot tri tisoč lju-
di. Največ jih je prišlo v so-
boto, na osrednji dan, ko so
stoletnici nazdravili tudi
predstavniki celjske turistič-
ne zveze ter obrtne zbornice
in ko je jubilantko blagoslo-
vil gospod župnik kapucin-
ske cerkve svete Cecilije. Za
svojevrstno presenečenje in
darilo pa so v nedeljo po-
poldne poskrbeli laški pivo-
varji. Na prazničnem prizo-
rišču se je ustavil avtobus
Pivovarne Laško, iz njega pa
je sestopila godba na pihala,
skupaj z brhko-elegantnimi
mažoretkami. Žal je med nji-
hovim igranjem in plesom
prihrumela nevihta. Vse štiri
prireditvene dni, ko so mno-
žico gostov zabavali prizna-
ni in priljubljeni slovenski
pevci in ansambli, je bil na
prizorišču tudi voz s konjsko
vprego, na njem pa sodčki
laškega piva, tiste pijače, ki
jo imamo Štajerci očitno
najraje. Na drugem mestu
sta, vsaj po zadnjih Franclo-
vih statističnih podatkih,
janževec in jeruzalemčan.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Marinka Zaveršek: »Pozimi je m
kolinah. V prihodnje se namera vil
Na gostilniškem dvorišču, v senčnem objemu starih dreves.
Pod kozolcem, v nje
Je najbolj naš
a vendar ga
ne rek, ne pesem
ne pozna!
(z obžalovanjem J.K.)
Nisem našel ne ljudske pe-
smi, ne reka, niti pregovora ne
o njem. O tem najbolj značil-
nem stavbnem znamenju za
sedanje in nekdanje slovenske
pokrajine, pa naj bo enojni,
prislonjeni ah »toplar«.
O kozolcu bo tekla beseda.
Nekdo mi je to razlagal in
me prepričal, da se nekdanje
in sedanje slovenske pokrajine
da spoznati po dveh stavbah.
Po legi slemena hribovskih po-
deželskih poslopij, ki da ležijo
vzporedno z lego zemljišča in
po kozolcih. Je že res, da je
sedanjo obliko, tloris in notra-
njo razdelitev kmečkega doma
določil patent cesarice Marije
Terezije, ki je ukazoval členi-
tev nekdanjih kmečkih enoce-
ličnih dimnic, predvsem pa zi-
dano in velbano, pred ognjem
zavarovano kurišče - črno ku-
hinjo. Takšne hiše, seveda sta-
rejše gradnje, in kozolci so
razširjeni do sedanjih in nek-
danjih slovenskih mej.
Kozolec, zlasti več-okenski
»toplar«, je čisto naše gore list.
Nekaj zato, ker so bih naši
predniki vedno dobri tesarji,
drugič zato, ker jih je k temu
sililo podnebje. Predalpski
svet so v vseh časih stresale
nevihte, zlasti poleti. Le redka
so bila leta, da bi velika košnja
in žetev minila brez neurja,
brez ploh. Tudi še pohleven, je
vendar bil dež še vedno moker.
Ta stalna nadloga je kmeta po-
ljedelca in živinorejca prisili-
la, da je iznašel način, da se je
nadlogi izognil.
Začetki kozolcev so bili sto-
gi in sušilne rante. Na senože-
tih se je pokošena trava hitreje
sušila obešena na suhe rogovi-
le smrekovih vrhač. To so bili
stogi. Drugod so spet na za
moža visoke stebre pritrdili
prečne preklje ah rante ter na-
nje obešali šope ovele krme,
kjer se je v sončni pripeki in na
vetru hitreje sušila. Sčasoma
so postavili višje stebre, obe-
šali več prečnih rant drugo
nad drugo, potem pa vse sku-
paj pokrili še z deskami,
s škodljami ali pa s slamo, da
je bilo seno ali obešeno žitno
snopje še pod streho. Kozolec
se je od enojnega razvil do
dvojnega, torej do dveh vzpo-
rednih »oken«, ki so jih sčaso-
ma križem povezali, da so se
trdneje upirali vetrovom. Po-
tem so na te dvojne »krajnce«
poveznili dvokapno streho, da
so pod njo dobili prostor za
vozove in orodje. Nazadnje se
je kozolec, zlasti na Štajer-
skem, potegnil še v višino, da
je premogel po 17 :ali celo 19
lat. Nad pritlehnim delom so
vpeli še vmesno ogrodje za stol
(štolbuh), kjer so suših rezan
les in pridelke kot je koruza,
lan, konoplja in še kaj. Pod
visoko streho pa je bilo veliko
prostora za seno.
Najbolj so se obnesli kozolci
s slamnato kritino. Pod njo se
seno ni presušilo, ostalo je soč-
no zelenkasto in dišeče. Marsi-
kakšnemu so zamenjali kritino
z opeko, kar je za kakovost
sena že slabše ali pa s salonit-
nimi ploščami, kar je dvakrat
slabo. Kozolec mora stati tako,
da ga sonce obseva dopoldne
z vzhodne, popoldne pa z za-
hodne strani, predvsem pa
mora biti na odprtem svetu in
na vetru. Veter pa se zaganja
skozi late, pod napušče, v svi-
sli in povsod, kamor mu ni za-
prta pot. Lesena zgradba sun-
ke in zibanje zdrži, velike
plošče pa ob gibanju lesenega
ogrodja pokajo in se lomijo.
Tudi pristrižena streha, sleme
na »šopi«, je izginila s kozol-
cev in jim, tako kot slovenskim
hišam, jemlje lepo in skladno
obliko.
Kozolec je bil na velikih
kmetijah najrazsežnejše in tu-
di najvišje poslopje. Zato, žal,
žrtev nevihtnih strel. Mali »to-
plarji« imajo dvoje oken (štan-
tov), večina štiri, veliko jih je
tudi na šest, manj na osem
oken. Tudi na desetera se kak-
šen najde.
Nosilni stebri so stesani naj-
pogosteje iz debel mogočnih
hrastov. Tudi glavno ogrodje
je iz hrastovega, kostanjevega
ali pa bukovega lesa. Mnoge so
tesarji umetelno »obcirali«.
Kozolci so pogosto služili tudi za »gledališke dvorane«, kot rccirt1
pred leti delovalo Gledališče pod kozolcem. Posnetek je s prikai
Brezi, kjer vaščani iz Šmiklavža prikazujejo mlačev po starem.
St. 25. - 22. junij 1995
REPORTAŽA
20,21
ijbolj poznana po domači žolči in po domačih
vetiti pristni slovenski kulinariki
11 na njem
lajlepše izreza-
Icev je različna,
olikšna, da so
Ji naložen voz
tudi so bile late
opi žita. Večji,
nski kozolci so
toliko, da sta se
•ego vred lahko
pod kozolce
sika j: koruzni-
orenje in repo,
eklje fižola, se-
ije kot so bili
ozove in poso-
a škodi. Na je-
lcem obtrgava-
»rezovali repo,
ličkali koruzo
ibdevanje trave,
je v late kozol-
ki celo »gospo-
. Za vzpenjanje
i bili potrebni
za zmetavanje
ile, za snopovje
V prostih la-
varnem grablje,
i koši in podob-
»zolca je bila
oška spalnica.
:eno seno so si
hlapci naredili
so dostikrat do-
je okolico pobe-
li so na lanenih,
|ah«, kakršne so
ile tudi za odeje,
(o streho tudi
>eki ni bilo vroče
61 ali lenaril na
senu pod slamnato streho ko je
deževalo, sploh ne ve, kaj je
užitek. In poleti, ko se je mlad
vročekrvnež vrnil z vasovalske
potepije pod kozolec, je legel
kar na voz sena, prešteval
zvezde na nebu in premleval
pravkar doživete sladkosti,
dokler ga v omami dišeče suhe
trave in rož ni zazibal spanec
do prvega petelinjega petja.
Kozolec je poleti postal tudi
velik gostinski prostor. Ko je
bilo v domači fari »ta večje« in
če se je zbralo veliko po svetu
razkropljenih sorodnikov, so
pod kozolcem zbili dolgo mizo,
kjer je bilo prostora za vse. Za
takšne priložnosti so nekaj dni
prej v late obesili pokošeno
deteljo, če je bilo vroče, so
pred soncem zavarovali pro-
stor še z zelenim vejevjem, ki
so ga zapiknili v trato na kon-
cu kozolca.
Veliko veselje in tudi čast je
mogočni kozolec »doživel«, če
j a kateri domačih sinov bral
novo mašo, pa so mu tu pri-
pravili »primicijsko ohcet«.
Tudi ob godovanju zelo pri-
ljubljenega gospodarja je bilo
»ofirarjev«, da jih je bil poln
»podkozouc«.
Že spomladi, pa vse v pozno
poletje, je mogel kozolec po-
stati tudi zabaviščni prostor
vaške mladine. Čez vzdolžne
lege stola so vrgli verige, jih
spodaj malo nad tlemi sklenili,
čez med dve viseči verigi polo-
žili ploh in že je bila tu »gungl-
'ca«. Dekleta so se okobal po-
sedla na desko, vmes kak fant,
pri verigah pa sta po dva krep-
ko poganjala hojslico, da je
kozolec kar škripal, dekleta
vreščala, starejši pa od daleč
zmajevali z glavami, češ, ta
prismuknjena mladost.
Tudi otroci so pod kozolcem
našli prostor za igro s frniku-
lami, za fucanje s »knofi«, za
hojsanje na deski položeni čez
spodnjo lato, za skrivanje, lov-
ljenje. Zlasti če je deževalo in
so jih kričače spodili iz hiše,
ker so jim šli čez ušesa.
Marsikateri kozolec se je
spremenil v silos, obili so ga
z deskami, ga oropali lat. Služi
marsičemu, najmanj tistemu
za kar je bil zgrajen. Koliko
znoja, žuljev, trpečih vzdihov
in stokov, ter koliko veselega
smeha in prikritih življenjskih
radosti pomnijo kozolci, pa ni-
so zašli niti v pesem, ne v reke,
ne v pregovore. Se jih bo vsaj
nekaj obdržalo? Prav bi bilo,
saj so pričevalci slovenske
stavbarske veščine in prizorišč
ljudskih šeg in opravil. Pa tudi
uporabni so še vedno.
Foto: EDI MASNEC
°b Paki, kjer je
' v Modriču pri
Plačo za znamko
Tone Arnol zbira znamke že štirideset let In pravi, da se Slovenija z določenimi znamkami
v svetu slabo promovlra
Že kot otrok je Tone Arnol, ki se je rodil
v Šoštanju, začel zbirati znamke, navdušila
ga je soseda, ki mu je kupila album, pinceto
in nekaj znamk ter ga naučila ravnati z nji-
mi. Postal je vnet zbiralec in je še vedno,
povedal pa nam je, da to ni >poceni hobi<, saj
je za znamko odštel že tudi celo plačo, to je
bilo pred leti približno tisoč mark, kar pa
seveda sploh ni najdražja znamka.
Zbirati je začel vse po vrsti, v osnovni šoli
se je že vključil v filatelistični klub v Celju.
Znamke še vedno zbira, nikoli v življenju ni
nobene prodal, le zamenjal jih je nekaj. To-
ne Arnol je samostojni kulturni delavec.
V Zagradu, kjer stanuje, se ukvarja z resta-
vriranjem stilnega pohištva, okvirjev, lese-
nih ur in drugih predmetov ter z rezbar-
stvom in izdelavo sakralne opreme. Prej je
petnajst let delal v prosveti, v osnovni šoli je
poučeval tehnični in likovni pouk, nekaj
časa pa tudi matematiko. To delo je opustil,
saj za delo in hobi ni imel več časa. Želja do
restavratorstva in rezbarstva je prevladala.
Najraje izdeluje nove stvari, kjer lahko dela
po svojih zamislih, čeprav tudi staro stilno
pohištvo rad popravlja.
Zbirati je začel znamke takratne Jugosla-
vije, tako da ima več zbirk. Nekaj časa je
zbiral tudi znamke nemških kolonij, in šele
takrat spoznal, koliko kolonij je Nemčija
v resnici imela. Ves čas zbira verigarje, to so
bile prve slovenske znamke, ki so izhajale
od leta 1918 do 1921, v času SHS. Na znam-
kah je upodobljen suženj, ki je raztrgal veri-
go. Samo teh ima Tone Arnol približno štiri
tisoč, včasih pa so veljale tudi kot plačilno
sredstvo. Na pošti si lahko, naprimer, paket
plačal s poštno znamko. Tiskane so bile
v Ljubljani in Mariboru. Po razpadu Jugo-
slavije je začel zbirati slovenske znamke.
Znamke, ki nam niso ravno
w ponos
Tone Arnol je precej občutljiv človek, ki
pove, kar misli. Glede na to, da se z znam-
kami ukvarja že toliko let, mu ni vseeno,
kakšne so slovenske znamke in kako se
z njimi predstavljamo v svetu. O tem pravi
takole: »Kot mlada država bi lahko priteg-
nili veliko takih, ki bi zbirali naše znamke,
vendar se s takšnimi znamkami lahko tudi
blamiramo. In moram priznati, da sloven-
ske znamke niso najbolj izvirne, ravno na-
sprotno, motivi so večkrat katastrofalni.
Zato sem Pošti Slovenije tudi napisal javno
pismo v premislek ob izdajanju znamk.
Kmalu po osamosvojitvi naše mlade države
smo izdali serijo poštnih znamk z istim mo-
tivom (grbom), in štirimi različnimi barvni-
mi ozadji ter cenami. Tako smo se svetu
predstavili kot nova, samostojna država.
Katastrofa! Gotovo so tujci mislili, da smo
taborniška ali skavtska država, saj so bile
znamke bolj podobne nalepkam kot znam-
kam. Potem smo v juliju 1992 izdali serijo
znamk XXV. 01 Barcelona, žal pa na nobeni
znamki ni bilo športnega motiva. Lani smo
izdali še božično znamko, za katero sem šele
iz prospekta izvedel, kaj predstavlja - priž-
gane sveče ob oknu. Ta motiv me bolj spo-
minja na telefonsko celico, kjer gorijo sveče.
Če bi ta znamka izšla ob dnevu mrtvih, ne bi
imel pripomb. Da pa o znamki Evropa 95, ki
je izšla ob 50. obletnici osvoboditve taborišč
sploh ne govorim. Znamka je v znamenju
neveste in smrti, ki spolno občujeta. To bi
bil odličen motiv na temo Boj proti aidsu, ne
pa na obletnico osvoboditve taborišč. Avtor
motiva je slikar Rudi Spanzel, ki pravi, da
je motiv iskal na srednjeveških freskah. Kje
pa!? To seveda ni vse, kar me moti in najbrž
ne samo mene, ampak še marsikoga. Ko sem
to pismo objavil, sem dobil veliko telefon-
skih klicev od ljudi, ki so istega mnenja,«
pripoveduje Tone in poudarja, da znamke
niso plakati, čeprav se lepijo in so precej
donosen posel za pošto in trgovce z znam-
kami.
Na pismo, ki ga je Tone Arnol objavil, je
odgovoril Janko Štampfl, generalni sekre-
tar Filatelistične zveze Slovenije, ki med
drugim pravi: »Izdajanje znamk sodi v pri-
stojnost Pošte Slovenije in ustreznega mini-
strstva. Od lanskega poletja deluje pri PS
komisija za poštne znamke, sestavljena iz
štirih članov pošte, dveh iz ministrstva in
predstavnika Filatelistične zveze Slovenije.
Predvsem po zaslugi FZS se je uveljavila
zahteva po majhnem številu, povprečno od
dvajset do petindvajset novih priložnostnih
znamk na leto. Žal je Slovenija premajhna
za tiskanje visokih naklad, ki bi finančno
prenesle javne razpise za oblikovanje pri-
ložnostnih poštnih znamk. V nekaterih pri-
merih pa tudi pravila lepega vedenja nare-
kujejo upoštevanje želja .jn predlogov pred-
lagateljev. To se je zgodilo pri letošnji izdaji
Europa >Smrt in nevesta<. Mimogrede, ali ni
pomenljiv znak o zanimanju za naše znam-
ke tudi to, da se je javnost prebudila šele po
stodesetih izdanih slovenskih znamkah ob
domnevno nesprejemljivem, pohujšljivem
itd. motivu omenjene znamke Europe? Sicer
pa so nekatere znamke za nekoga lepše,
druge grše, toda vsake oči imajo svojega
>malarja<, kajne? Tudi dopuščanje drugač-
nega mnenja je del demokracije! V FZS smo
zelo zadovoljni, da se je dolina šentflorjan-
ska prebudila iz zaspanosti.«
In kaj na to pravi Arnol: »Štampfl meni,
da etika zahteva, da avtorju znamke ne od-
klonijo. To je neumnost! Torej bi lahko
vsakdo izdelal nek motiv za znamke, ki pa
mu ga zaradi etičnih načel ne bi zavrnili.
Mislim, da bi v odboru za izdajo znamk
morali biti bolj sposobni in razsodni ljudje.«
0 znamkah [o treba veliko
vedeti
V pogovoru sem izvedela precej zanimivih
stvari o znamkah. Filatelisti imajo na raz-
polago številne tematike pri zbiranju
znamk. Od rastlinstva, živalstva, pa vse do
umetnosti in turizma. Poleg tega ima Tone
Arnol še veliko zbirko frankovnih znamk, to
so znamke z napakami, saj se znamka
z istim motivom lahko pojavi na različnih
papirjih, v različnih barvnih odtenkih, z ra-
zličnimi lepili in v različnih zobčanjih. Te
frankovne znamke ima študijsko obdelane.
Seveda me je zanimalo tudi to, kje in po
kakšni ceni se lahko znamke kupijo in prav
presenečena sem bila, ko mi je Tone Arnol
povedal, da je za določeno znamko potrebno
odšteti tudi več tisoč nemških mark, kupu-
jejo pa se na mednarodnih filatelističnih
srečanjih ali pa na srečanju, ki je vsak teden
v Ljubljani. Lahko pa tudi v lokalnih filate-
lističnih klubih. »Za znamko Esperanto, ki
je izšla leta 1953 v bivši Jugoslaviji, sem
nekoč moral odšteti približno tisoč mark, in
to je bila moja plača. Pri nas te znamke
sploh ni bilo mogoče dobiti, saj je bila njena
naklada zelo majhna. Uspel sem jo dobiti na
Dunaju. Danes pa lahko za ta denar kupiš
komplet jugoslovanskih znamk. Skoraj vsa-
ka država ima seveda kakšno zelo drago
znamko, sicer pa so cene določene v poseb-
nih katalogih, kjer so znamke ocenjene, ta-
ko čiste kot tudi žigosane. Za posamezne
prodajalec sam postavi ceno. Obstajajo pa
še specialni katalogi, ki opisujejo različne
napake pri izdaji znamk. Omeniti moram
tudi takoimenovane falsifikate, to so znam-
ke špekulativnih izdaj, saj so se znamke
tiskale tudi pod različnimi pretiski, med
drugim tudi v Celju. Tako so nastali pona-
redki, ki nimajo nobene vrednosti. Zato je
včasih pomembno, da pridobiš certifikat za
znamko, kar pomeni, da ti sodniško zaprise-
ženi ljudje izdajo dokument (na zadnjo
stran znamke dajo svoj žig) in izjavo, da je
znamka res original. Vrednost pa izgubijo
tudi nežigosane znamke, če jih primemo
z roko, ker pri tem poškodujemo lepilo na
zadnji strani. Prav tako ne smejo biti poško-
dovani zobci znamke,« razlaga Tone Arnol
in dodaja, da pravi filatelisti znamk sploh
ne kažejo drugim in da sem bila jaz ena
redkih, ki je imela možnost videti vse Tone-
tove znamke, ki jih je ogromno. Lahko vam
povem, da v znamke še dihati ne smete, ker
se lahko zvijejo. Ja, znamke so občutljive!
DAMJANA SEME
Tone Arnol skrbno hrani albume, kjer ima znamke in pravi, da mu v pokoju ne bo dolgčas, saj ima
še veliko znamk, ki jih bo moral urediti.
Na sliki je kamin, ki ga je Tone Arnol dobil v zameno za znamke.
St. 25. - 22. junij 1995
PISMA BRALCEV
22
ODMEVI
Celjski šport
spet ponižan
Kritičen in neodvisen pristop
novinarja do obravnavane tema-
tike j«; vedno predstavljal vodi-
lo novinarskega poklica. Ne sa-
mo zaradi novinarja, ki se mora
postaviti v vlogo javnosti, am-
?a!c tudi /aradi ugleda medijske
liše, kj mu omogoča delo. Ver-
jamem, da tudi v vašem časopi-
m ob že navedenem velja nače-
lo, da novinarji svojih lastnih in-
teresov in predsodkov ne po-
stavljajo pred splošno uveljav-
Ijevno mnenje.
K pisanju meje spodbudil se-
stavek Športnega novinarja Želj-
ka Zuleta, ki je z redkimi izje-
mami že doglo časa edini, ki v
Novem tedniku komentira
športne dogodke iz celjske re-
gije. Ne samo zaradi monopoli-
zacije ocenjevanja s strani ene-
ga samega novinarja, ampak tu-
di zaradi zelo negativistično us-
merjenih mnenj, kijih izraža v
prispevkih. Ker sem ljubiteljsko
sodeloval pri delu v mnogih
celjskih klubih in Športnih zve-
zah ter z zanimanjem spremljam
rezultate celjskih ekip in posa-
meznikov, se še danes težko
znebim občutka, da se je ome-
njeni novinar, sodeč po pristo-
pu, ki so ga izžarevali njegovi
prispevki, prav veslili žalostne-
ga konca celjskega hokeja. Tu-
di pri pisanju o nekaterih dru-
gih celjskih Športnih panogah in
klubih je bilo doslej skoraj ved-
no govora le o slabih stvareh in
neuresničenih ciljih. Skratka
odnos, ki celjskemu športu in re-
gijsko usmerjenemu časopisu
vztrajno rahlja ugled.
Zadnji primer, ki potrjuje mo-
je mnenje je komentiranje za-
ključka državnega nogometne-
ga prvenstva. Primerjava, ki jo
je možno narediti iz njegovih
ocen uspešnosti velenjskega in
celjskega nogometnega kluba v
minuli sezoni, je prav žalostna.
Izključno pozitivistično ocenje-
vanje dosežkov Velenjčanov ter
očitno osebno mnenje novinar-
ja, da se je nogometni center
celjske regije zopet zasidral v
Velenju na eni ter cinično kriti-
ziranje vsega, kar je v letošnji
sezoni storil NK Publikum na
drugi strani. Ker dogodke pre-
ko ostalih medijev tekoče
spremljam, ne morem razumeti
takšnega komenitranja. Celjski
nogometaši so bili ob koncu pr-
venstva na uradni lestvici na-
mreč eno mesto pred Velenjča-
ni (uvrstitev Rudarja v Interto-
to je posledica uspešnosti treh
klubov z enakim številom točk:
Beltincev, Publikuma in Rudar-
ja v medsebojnih tekmah), hkra-
ti pa so ponovili uspeh izpred
dveh let in se uvrstili v finale
slovenskega pokala (v četrtfina-
lu je bil izločen prav Rudar).
Čeprav je omenjeni novinar
pred drugim delom sezone za-
radi odhoda nekaterih igralcev
napovedal malo možnosti za ob-
stanek Publikuma v 1. ligi, je
ekipa prav v drugem delu osvo-
jila dve točki več kot v prvem.
Zal novinar to dejstvo ocenjuje
takole: "Že po tradiciji slabši
drugi del sezone".
Ob dejstvu, da imajo celjski
nogometaši, upoštevajoč rezul-
tate v prvenstvu in pokalu ter ob
precej pomladjeni ekipi za se-
boj najuspešnejšo sezono v zad-
njih treh letih v enotni SNL, tak-
šen odnos novinarja in s tem tu-
di dela Novega tednika ni samo
žalosten, ampak prav ponižajoč
za ves celjski šport. Še sreča, da
so se mu zahvalili na Radiu Ce-
lje.
VLADO VIDMAR,
Celje
Odprto pismo
predsedniku
DeSUS Laško II.
Dokaj neučakano sem priča-
kal vaš odgovor na moje prvo
pismo. Povedati moram, da me
je do neke mere razveselilo, ker
niste niti z besedo oporekali mo-
ji trditvi o vaši izjavi glede praz-
nika 2. julij in dejstva, da ste na
dokaj vam znan osebni način in
pojmovanje demokracije, zavr-
nili moj predlog glede letošnje-
ga praznovanja tega praznika.
Naj že uvodoma napišem, da
sem nekje prečital, da vas titu-
lirajo in imajo za upravnega
pravnika. Osebno mislim, da bi
vam glede na vsebino vašega
odgovora, predvsem v njego-
vem prvem delu, kjer mi posre-
dujete litanije iz vsebine statuta
občine in programa stranke in
ZDU, mnogo bolj odgovarjal
kakšen filozofski titel. Skratka,
enostavno povedano, opisujete
stvari o katerih v našem besed-
nem dvoboju, dne 2. junija, ni
bilo nič govora. Očitno ste na-
slednje storili z namenom, da
nekoliko olepšate stvari v odno-
su do upokojencev in seveda tu-
di članov DeSUS.
Ni kaj reči, zelo pa me je
zbodla vaša trditev, da sem s
predlogom o načinu praznova-
nja letošnjega občinskega praz-
nika "želel ZDU spolitizirati".
S to izjavo me želite popolno-
ma diskreditirati pri upokojen-
cih na sploh, še posebej pa pri
članih DeSUS. Zaradi tega sem,
hočem ali nočem, prisiljen, ne
glede na posledice in morebit-
ne škode, tako za DeSUS kot za
naše upokojence, povedati in
napisati nekaj stvari, ki ned-
voumno potrjujejo, da ta etike-
ta pripada vam in vašemu delo-
vanju.
Ste predsednik obeh vodstve-
nih organov. Obe vodstvi imata
svoje seje istočasno in v istem
prostoru. Celo vabila za seje so
enojna. Oba vodstvena organa
predstavljajo, razen ene ali dveh
izjem, iste osebe. Stranka De-
SUS uporablja prostor in opre-
mo DU Laško. Ob petkih se od
8. do 10. ure lahko pogovarjate
tako s predstavnikov ZDU kot
tudi DeSUS, saj gre za isto ose-
bo Celo članarino za stranke
vam bo rade volje sprejela bla-
gajničarka DU itd., itd., da ne
napišem kaj več in tako priza-
denem nedolžne osebe. Vem, da
boste rekli, da gre za malenko-
sti, praktično za določeno racio-
nalizacijo poslovanja, ker je ko-
ristno za obe strani. Resničen pa
je, verjeli ali ne, tudi rek, da se
z majhnimi koraki tudi daleč
pride.
Kdo torej skuša politizirati
ZDU Laško?
Za zaključek pa še naslednje,
kar neizpodbitno dokazuje, da
moja trditev ni iz trte zvita. Dne
7. junija sem prejel od ZDU
Laško, dopis številka 36/95, ka-
terega ste kot predsednik ZDU
tudi lastnoročno podpisali. V
njem mi ZDU sporoča vsebino
sklepa v zvezi s praznovanjem
letošnjega občinskega praznika
(naj dodam, daje njegova vse-
bina drugačna od vaše trditve).
V istem dopisu, posebej podčr-
tam, mi prav tako sporočate
sprejeti sklep DeSUS v zvezi s
praznikom.
Tudi glede povedanega boste
zanesljivo rekli, da gre za golo
naključje. Pa vendar, uporablja-
te žig ZDU, da mi sporočate
sklep DeSUS, kar je resnično
nenavadno, da ne rečem nespre-
jemljivo.
MIHA PROSEN,
Laško
PREJEM
šmMi
Vprašanje celj-
skemu županu
Bolj, ko seje bližal dan žalne
slovesnosti na Teharjah, tem
glasnejše so bile govorice, da bo
ob priliki žalne slovesnosti na
Teharjah visela tudi domobran-
ska zastava. Molk, ki je zakri-
val priprave, je bil dovolj zgo-
voren, da je nekaterim mnogo
do tega, da stvari ostanejo čim
bolj skrite in, da ne vnesejo
vznemirjanje med Celjane pred
začetkom slovesnosti. Osebno
si nisem mogel predstavljati, da
bi ob zastavi Knežjega mesta
Celja zaplapolala zastava vojske
"ki je bila od vsega začetka kot
sestavni del nemškega vojaške-
ga stroja moralno-pravno disk-
valificirana," kakor je zapisal
dr. France Bučar v svoji knjgi
"Usodne odločitve".
Žal pa je do tega prišlo. Sicer
ni domobranska zastava visela
ob celjski, kakor seje morda pri-
čakovalo, bilo je še hujše. Do-
mobranska zastava je visela
NAMESTO celjske! '
Ob tem dejstvu, kot član Te-
harske komisije pri Mestni ob-
čini Celje, ki je bila neposred-
no udeležena pri organizaciji te
slovesnosti, ne morem molčati.
Zato bi Vam rad, gospod župan,
javno zastavil nekaj vprašanj:
-po katerem kriteriju ste ime-
novali v Častni odbor za pripra-
vo žalne slovesnosti predstav-
nike Slovenske nove zaveze?
-kdo je pooblastil gospoda
Lampreta, da prepusti zasnovo
žalne slovesnosti Slovenski no-
vi zavezi?
-kako je lahko potekalo ob-
veščanje o žalni slovesnosti
zgolj po "cerkvenih kanalih,"
kot seje izrazil gospod Črnej na
tiskovni konferenci?
-koliko bo Mestno občino
Celje stala ta žalna slovesnost,
pri kateri, razen z denarjem, ni
bila soudeležena?
-kako ste lahko kot celjski žu-
pan prisostvovali žalni slove-
snosti, ki bi jo naj organizirala
Mestna občina Celje ter ob tem
molče prešli preko dejstva, da
namesto celjske zastave, visi do-
mobranska?
Spoštovani gospod župan,
skupaj s temi vprašanji sprejmi-
te na znanje tudi mojo izjavo o
izstopu iz Teharske komisije.
Menim, daje moje sodelovanje
v komisiji, ki 50 let po osvobo-
ditvi poizkuša s pomočjo na-
slednikov domobrancev in z de-
narjem Mestne občine Celje,
vnesti medvojne delitve iz nek-
danje Ljubljanske pokrajine tu-
di k nam v Celje, nesprejemlji-
vo in nezdružljivo z mojim pre-
pričanjem.
Zavedam se, da moje dejanje
ne bo prispevalo k spravi, ki jo
Slovenci tako nujno potrebuje-
mo, toda tudi provokacije z do-
mobransko zastavo v Celju ni-
so prispevek k le-tej!
Se enkrat sprejmite moje glo-
boko spoštovanje, gospod žu-
pan, z upanjem, da se boste od-
zvali na to moje pisanje, Vas
pozdravlja
STANE ROZMAN
član Teharske komisije in
tajnik Združene liste Celje
Izjava Društva
izgnancev
Delegati Skupščine Društva
izgnancev Slovenije 1941-
1945, zbrani na letni konferen-
ci dne 11. junija 1995 v Brani-
ku, sprejemamo naslednjo izja-
vo za javnost.
Skupščina Društva izgnancev
Slovenije soupada med števil-
ne prireditve in dogodke, s ka-
terimi ves demokratični svet, pa
tudi Slovenci, proslavljamo 50-
letnico zmage človečnosti nad
zverinstvi nacizma in fašizma.
Slovenski izgnanci smo bili le-
ta 1941 poleg Židov tisti narod,
ki sta ga hotela Hitler in Muso-
lini popolnoma zbrisati z oblič-
ja zemlje.
Po zlomu fašizma in nacizma
smo bili prepričani, da se take
strahote kot jih je povzročila
druga svetovna vojna, ne bodo
več ponovile Slovenski izgnan-
ci razumemo in sočustvujemo z
ljudmi, ki doživljajo še danes
podoben genocid in etnično čiš-
čenje v naši neposredni bližini.
Ne moremo pa razumeti, da sve-
tovnajavnost in mednarodne in-
stitucije reagirajo na te dogod-
ke le tedaj, ko je ogrožen kak-
šen njihov Človek, član Unpro-
forja. Kaj pa deset tisoče mrtvih
otrok, posiljenih žensk, pobitih
ranjencev in izgnanih družin?
So to polljudje?
Skupščina Društva izgnancev
Slovenije 1941-1945 je med
drugim obravnavala tudi reše-
vanje statusa slovenskih izgnan-
cev v slovenskem parlamentu in
izraža svoje zadovoljstvo, daje
po dolgih letih neupoštevanja
prvih žrtev nacističnega in faši-
stičnega nasilja prišlo do zakon-
skega urejanja statusa sloven-
skih izgnancev.
Čeprav seje število še živih
izgnancev močno zmanjšalo, jih
še vedno okrog 23.000 čaka, da
se tudi njim prizna položaj žr-
tev vojnega nasilja s pravicami,
ki iz tega izhajajo.
Poslancem se zahvaljujemo,
da so ob drugi obravnavi pred-
STANOVANJSKI SKLAD MPUBUKI SLOVENIJE
CELO CELO STANOVANJE
Z UGODNIM KREDITOM
Stanovanjski sklad Republike Slovenije Vam omogoča pridobitev kredita za nakup novega stanovanja. Kredit
Vam daje za nakup obveznic Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, s katerimi lahko plačate cel6 cčlo
stanovanje pri določenih prodajalcih.
ZAKAJ JE TAKŠEN KREDIT UGODEN ?
L
Kredit odplačujete 15 let s 6,82% letno realno obrestno mero.
X
Mesečna obveznost (fiksna anuiteta) znaša 200 DEM v tolarski protivrednosti za 22.800 DEM kredita.
3.
Kredit pridobite brez pologa z zavarovanjem s hipoteko.
41
Najvišji kredit znaša 228.000 DEM.
5.
Za Vašo odplačilno sposobnost se upoštevajo vsi Vaši prejemki, na tekočem in žiro računu.
STANOVANJA PRODAJAJO:
GIP STAVBENIK, (066) 32 031, int. 286, Koper, Ul. 15. maja 16,
GIP VEGRAD VELENJE, (063) 855 933, (063) 851 470, Velenje, Prešernova 9a,
GP GROSUPLJE, (061) 12 58 306, Ljubljana, Emonska 8,
HRAST, obrtna zadruga, (068) 342 693, Novo Mesto, Adamičeva 2,
KMS, (061) 15 93 001, Ljubljana, Galičeva 15,
KOMUNAPROJEKT, (062) 226 111, Maribor, Partizanska 3-5,
MARKING, (062) 222 242, Maribor, Partizanska 47,
SCT STANOVANJSKI INŽENIRING, (061) 319 789, Ljubljana, Šrtu- ~
SGP GRADBENIK, (069) 75 030, Lendava, Kranjčeva 6,
SGP GRADBINEC, (064) 216 361, Kranj, Nazorjeva 1,
SGP KOGRAD INŽENIRING, (0602) 83 141, Dravograd, Mariborska 3,
SGP KRAŠKI ZIDAR, (067) 32 141, Sežana, Cesta na Lenivec,
SGP PRIMORJE, (065) 63 204, Ajdovščina, Vipavska 3,
SGP STAVBAR MEGRAD, (062) 225 711, Maribor, Industrijska 13.
Razpisne pogoje, višino posojila in posojilne pogoje določa RAZPIS POSOJIL ZA NAKUP OBVEZNIC
STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, objavljen v dnevnikih Delo, Dnevnik, Republika, Slovenec
in Večer, 29. maja 1995. Vse dodatne informacije lahko dobite osebno na Stanovanjskem skladu Republike
Slovenije v Ljubljani, na Poljanski cesti 31, ali po telefonu (061) 17 10 500,17 10 517,17 10 518,
1710 519, 17 10 552 ali 17 10 554.
Vloge sprejemamo do podaljšanega roka 10.7. 1995.
PODJETJE ZA RAČUNALNIŠTVO,
TRGOVINO IN STORITVE
PE CELJE, Cesta na Dobrovo 9, telefon: 411-927,31-901, fax: 31-901, od 8. do 16.ure
486SX-33,4MB RAM, 420 CONNER, COLOR ni 101.801 SIT
486DX2-80,4MB RAM, 420 CONNER, COLOR ni 116.229 SIT
4860X4-100,4MB RAM, 420 CONNER, COLOR ni 122.857 SIT
Zahtevajte ponudbo - obročno odplačevanje!
Cene so
veljavne
na dan
19.6.1995!
Št, 25. - 22. junij 1995
23
PISMA BRALCEV
loga zakona o žrtvah vojnega
nasilja sprejeli predlagane do-
polnitve in s tem poleg statusa
sprejeli tudi pravice iz socialne-
ga, zdravstvenega in pokojnin-
skega varstva.
Skupščina ugotavlja, da so s
predvidenimi zakoni delno iz-
polnjena pričakovanja izgnan-
cev. Skupščina se zavzema za
to, da se ti zakoni čimprej sprej-
mejo in da se z njimi zagotovi
tudi izplačilo odškodnin upošte-
vajooč pri tem, da izgnanci kot
prve žrtve nacizma in fašizma
polnih 50 let za prestano trplje-
nje in materialno škodo nismo
pprejeli nobenega priznanja, ne
moralnega in ne materialnega.
Pri tem še posebej naglašamo
nujnost, da bi bili zakoni hitro
sprejeti in da bi bili z zakonom
določeni roki za njegovo izpol-
njevanje čim krajši, ker se šte-
vilo izgnancev vsak dan zmanj-
šuje. Zato pozivamo vlado Re-
publike Slovenije in poslance
Državnega zbora, da čim prej
sprejmejo zakon o žrtvah voj-
nega nasilja, ki je pred tretjo
obravnavo in predlog zakona o
skladu za poplačilo vojne odš-
kodnine.
Tudi ob tej priliki izraža
Skupščina DIS polno priprav-
ljenost, da sodeluje pri dopol-
njevanju in obravnavi zakonov
v želji, da bi bili ti čimprej spre-
jeti in s tem popravljene krivice
povojnega zapostavljanja.
Delegati Skupščine
DIS 1941-1945
Javno vprašanje
vodstvu RTV
Slovenija
Televizija Slovenija zadnje
čase večkrat grobo krši 68. člen
(Ur. list RS št. 18-728/94)zako-
na o varstvu slovenskega jezika
v RTV programih. Tako je dne
24.5.1995 ob 18.25 uri na pr-
vem programu Televizije Slove-
nija - studio Luvvigana predva-
jala več kot pet minut dolg go-
vor v "tujem" jeziku (v enem iz-
med jezikov bivše Jugoslavije)
brez podnapisov v slovenskem
jeziku in brez vsakršne obraz-
ložitve, Čeprav zgoraj omenjeni
člen to zahteva. Odgovornega
urednika si nisem uspel zapom-
niti, ker se je na kraju oddaje
studio Luwigana zelo na hitro
poslovil. Za takšno grobo krši-
tev omenjenega Člena je po 86.
členu v isti številki Uradnega li-
sta predvidena visoka kazen za
RTV organizacijo, oziroma za
odgovornega urednika.
Javno zahtevam, da se za na-
vedeni primer ustrezno kaznuje
RTV Slovenija, oziroma odgo-
vorni urednik!
Vodstvo Radiotelevizije Slo-
venija sprašujem, kako dolgo se
še misli norčevati iz slovenskih
gledalcev, oziroma poslušalcev
Od vodstva Radiotelevizije Slo-
venija tudi zahtevam, da v ča-
sopisu Delo javno odgovori, če
bo omenjena moja zahteva
obravnavana in kako
Vodstvo Radiotelevizije Slo-
venije tudi sprašujem, če so nji-
hovi obrazci za "prijavo' ozi-
roma "odjavo" sprejemnikov
prilagojeni Pravilniku o načinu
prijavljanja in odjavljanja radij-
skih in televizijskih sprejemni-
kov (Ur list SRS št. 38/86) 4.
člen: "Če imetnik sprejemnika
ne uporablja sam, mora v prija-
vi navesti podatke o uporabni-
ku sprejemnika." Namreč, v
skupnem gospodinjstvu je ta
člen zelo pomemben, če družin-
ski Član plačuje RTV naročni-
no, njegov družinski član pa tu-
di dobiva račun za RTV naroč-
nino za svoj (!) radio. Javnost
tudi opozarjam, da RTV Slove-
nija - služba za RTV naročnino
krši 10. člen Zakona o varstvu
osebnih podatkov na območju
Republike Slovenije, s tem, ko
je pred leti založila vse pošte v
Republiki Sloveniji z omenje-
nimi obrazci, na katerih je zah-
tevana EMŠO številka. Namreč
RTV naročniki omenjene obraz-
ce oddajajo na poštah brezplač-
no in brez ovojnice poštnim de-
lavcem, ki jih nato pošiljajo
RTV Sloveniji. V zvezi z bla-
gajniškim poslovanjem RTV
Slovenije - službe za RTV na-
ročnino pa javnost zaenkrat še
ne bom obveščal. Želim le, da
se tudi RTV Slovenija večkrat
spomni svoje akcije Poštenje
velja.
JURIJ CVIKL,
Dobrna
Brez asfalta
Planinska vas in Planinski vrh
sta dve vasi, ki ležita ob maka-
damski cesti, ki veže šentjursko
in šmarsko občino in po tej ce-
sti se vozi veliko služboobvez-
nih ljudi, avtobus in tudi precej
turistov, ki potujejo iz smeri
Rimskih Toplic in Sevnice, pre-
ko Planine v Atomske Toplice
in naprej v sosednjo HrvaŠko.
Venda največji problem je v
tem, da smo doma ob tej cesti
in se dušimo v cestnem prahu,
ki ga povzroča naša makadam-
ska cesta.
Zato smo se vaščani obrnili
na bivšo KS, vendar nam ta ni
mogla dati zagotovil, ker se je
cesta 1991 prekategorizirala v
republiško cesto. Zato seje biv-
ša KS obrnila na ministrstvo za
promet in zveze in se trudila, da
bi naš problem rešili. Preteklo
leto nas je obiskal minister gos-
pod Umek in nam dal upanje in
podporo pri modernizaciji te ce-
ste. Toda minilo je leto in na tem
področju se ni premaknilo nič.
Zato smo ponovno vložili proš-
njo na ministrstvo, vendar smo
tudi tokrat naleteli na gluha uše-
sa. Ne preostane nam nič dru-
gega, kot da fizično zapremo ce-
sto in se znebimo prahu.
Vaščani teh vasi, ki smo med
zadnjimi v državi z makadam-
sko cesto čez naselje, mislimo,
da je interes nas in države, da
se ta cesta modernizira. Kajti to
bi pozitivno vplivalo na že tako
zaostale kraje Kozjanskega in
nam pripomoglo k razvoju kra-
ja in turizma v njem.
Vztrajali bomo pri naši odlo-
čitvi in pričakujemo pomoč ob-
čine in sokrajanov.
ROMAN PLANKO,
JURIJ HLADIN,
Planinski vrh
Slovenski dolg
Samo 710 milijonov ameriš-
kih dolarjev naj bi Slovenija
plačala skupnega dolga SFRJ.
Meni se zdi, da so odgovorni
pozabili tej vsoti dodati nekaj
ničel. Kdo pa sploh ve, kolik-
šen je dejanski dolg bivše skup-
ne države? Sedaj se sploh ne
omenja kolikšen je ta dolg. Pri-
krivajo se podatki, kot so se
vedno. Najbrž drži le to, da mo-
ramo plačati 18 odstotkov skup-
nega dolga. Slišal sem že za po-
datek, daje skupni dolg narasel
že na 100 milijard ameriških do-
larjev. Sedaj vem, zakaj vlada
"špara" 3 milijarde deviznih re-
zerv. Partijske račune bo le tre-
ba enkrat poravnati. Od Kuča-
na Drnovška in Arharja pa ne
moremo pričakovati resničnih
podatkov, saj so v bivši jugi sa-
mi pomagali ta dolg ustvarjati.
V šahu jih pa drži srbski pred-
sednik Miloševič, ki se kot nek-
danji bančnik očitno bolje spoz-
na na te zadeve. Mogoče jih tu-
di drži v šahu zaradi beograjske
preteklosti, saj v nekdanjem
zveznem vrhu nisi mogel biti
druga kot baraba.
Od odgovornih državnih in-
stitucij zahtevam, da nam pre-
dočijo resnične podatke in naj
ne prodajajo megle. Njihova po-
litična kariera pri tem ni važna
Kar se mene tiče, jim ne bi dal
več nobene službe, pokojnine
ali podpore in bi jih pustil na
cesti, kot so oni pustili nešteto
delavcev.
MIRAN ŠNEBERGER,
Celje
Celjski ambasa-
dorji
Ka«- dosti aktivnosti celjskih
predstavnikov na mednarodnem
področju je zaznati v letošnjem
letu. Žal je tudi nekaj spornih.
Tekmovanja celjskih športnih
ekip v t.i. ZR Jugoslaviji so nes-
prejemljiva, saj nas Srbija in Čr-
na gora uradno ne priznajo kot
državo. Nekako še razumem at-
lete, ki so tekmovali za pokal
evropskih prvakov, čeprav v
evropski atletiki to tekmovanje
ni preveč cenjeno. Pri prebira-
nju reportaže sem opazil bojkot
zahodno evropskih klubov. Ta-
ko je to tekmovanje izpadlo kot
nekak panslovanski shod z do-
datkom Izraela. Nikakor pa ne
razumem kolesarskega kluba ki
je nedavno tekmoval na neki
"seljački trki" v Črni gori.
Politični biser pa je predsta-
vitev celjske partije v pobrate-
nem nemškem mestu Singenu.
Na koncu berem, kako se gos-
pod župan hvali, kaj so tam do-
segli. Pozorno preberem poro-
čilo z županove tiskovne kon-
ference in vidim, daje vse, kar
so dosegli, neformalni dogovo-
ri. Vsak človek pa ve, da je za
kakšen posel potrebno podpisati
vsaj kako pogodbo. Celjski ko-
munisti nimajo s svojim zavo-
ženim planskim gospodarstvom
Evropi kaj pokazati. Rajši naj
gospod župan pove, koliko
družbenega denarja je zapravil
po nepotrebnem. Kdor se pa želi
predstavljati na tujih trgih, pa
naj to počne na svoje stroške in
naj se moji davki uporabljajo za
resne zadeve.
MIRAN ŠNEBERGER,
Celje
Za mučenje živa-
li kriva država
Škandalozno je dejstvo, da se
moremo mi, neplačani oziroma
nestimulirani varstveniki živali
na vse pretega truditi, da bi iz-
boljšali položaj živali pri nas, ta-
ko opevani kulturni državi.
Plačanci, ki vlečejo težke do-
hodke in ki bi že po svoji funk-
ciji morali skrbeti za dobro po-
čutje živali, pa nič! Pregledujem
zbrano gradivo in ugotavljam,
da sem prve članke o živinskih
pogrebih napisala in objavila že
leta 1964 to je 30 let nazaj. Ven-
dar se stanje ni izboljšalo tem-
več poslabšalo. Prej smo kriti-
zirali železniške transporte, se-
daj kamionske, prej je bila na
vladi ena garnitura sedaj dru-
ga kar bi lahko rekla "Stara tor-
ta z novo glazuro". Trdim lah-
ko, da se naši državniki lahko
še tako plazijo in ližejo tla pred
EU, to dosti ne pomaga. Poleg
drugih kardinalnih napak, bomo
morali spremeniti tudi odnos do
živali in dokler bodo na mejnih
prehodih stali tovoranjaki z ži-
vino po več dni (ne ur!), se z
EU lahko samo spogledujemo.
V štirih letih samostojne Slove-
nije smo lahko ugotovili, daje
vedno denar za nepotreben Iuk-
sus, za izgradnjo počivališča na
najbolj frekventnem mejnem
prehodu (tovornjaki) pa ni ne
volje, denarja Časa itd. Počiva-
lišče za živino, kjer bi si odpo-
čila kjer bi jo nakrmili, napoji-
li in veterinarsko oskrbeli - je
kričeč problem, ki ga bodo od-
govorni morali zgraditi, saj bo
Slovenija za posodobitev gos-
podarstva dobila od PHARE
900 milijonov Ecujev pomoči.
Odgovorni pa naj se zavedajos
da bo poraba tega denarja pod
lupo mednarodne organizacije
in da ga ne bodo smeli razmeta-
vati za nepotrebne investici je.
Dva dni sem intenzivno bila
v povezavi s policijo in veteri-
narsko službo v Dolgi vasi.
Društvo proti mučenju živali
Celje, Koper, Nova Gorica, Tr-
bovlje in Slovenj Gradec so raz-
poslala urgentne telegrame Mi-
nistrstvu za promet in zveze mi-
nistru Umku, ministru za notra-
nje zadeve, Vladi Slovenije, naj
nemudoma rešijo živino trplje-
nja in sprostijo mejni prehod
vsaj za živino.
Tudi sama sem v imenu Sve-
tovne zveze za varstvo živali
London razpošiljala telegrame
na Vlado RS, ministrstva itd.
Prav tako je interveniral pred-
stavnik švicarskega združenja
OIPA gospod Dušan Grajfoner
iz Maribora in mnogi indivi-
dualni varstveniki živali.
Vsem imenovanim se podpi-
sana tudi v imenu WSPA iskre-
no zahvaljejem za sodelovanje
v reševalni akciji.
Ne nazadnje naj javnost
spomnim, da še vedno ni spre-
jet Zakon o varstvu živali pred
mučenjem, ki so ga sestavila
slovenska DPMŽ, v Državni
zbor pa predložila poslanca dr.
Leo Šešerko in Žarko Pregel.
Minil je mesec maj in prva po-
lovica junija pa osnutek zgoraj
citiranega zakona Še vedno ni
prišel v poslanske klopi v obra-
vanvo. Ali res našim državni-
kom pomeni žival le zrezek na
krožniku?
LEA EVA MULLER,
Ljubljana
Pojasnilo
V Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih av-
torjev, zato mora biti vsako
pismo podpisano z imenom,
priimkom in točnim naslo-
vom.
Če je mogoče, pripišite tu-
di telefonsko številko, kamor
vas lahko po potrebi pokli-
čemo. Pismo ne sme prese-
gati 45 tipkanih vrstic. Dalj-
ša pisma bomo v uredništvu
krajšali tako, da ne bo priza-
det smisel sporočila.
Po zakonu o javnih glasi-
lih so uredništva dolžna ob-
javiti le odgovor na objav-
ljeno informacijo ter popra-
vek objavljene informacije,
s katero sta prizadeta pravi-
ca ali interes pisca o ostalih
pismih pa se odloča v skla-
du z uredniško politiko.
HMEZAD TP ŽANA
ŽALEC
Mestni trg 2
63310 ŽALEC
V Prodajnem centru Lena Leveč želimo zaposliti:
1. VODJO IZMENE - (končana srednja ekonomsko
komercialna ali poslovodska šola - V. stopnja
zahtevnosti in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih
delih, organizacijske sposobnosti in poznavanje
osnov računalništva
2.0DDELK0V0DJA - (končana ekonomsko
komercialna ali poslovodska šola, V. stopnja
zahtevnosti in tri leta delovnih izkušenj na
podobnih delih.
3. PRODAJALCA za delo komisionarja in
manipuliranjaz blagom živilske stroke - (končana
trgovska šola - IV. stopnja zahtevnosti, eno leto
delovnih izkušenj) 4. BLAGAJNIKA - (trgovska šola -
IV. stopnja zahtevnosti, poznavanje osnov
računalništva.
Posebni pogoj: Pod točko 3 - izpit za voznika
viličarja Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju
pogojev pričakujemo v osmih dneh po objavi na naš
naslov: HMEZAD TRGOVSKO PODJETJE ZANAp.o.
Žalec, Mestni trg 2,63310 Žalec.
Udeleženci bodo o sprejemu sklepa o izbiri
obveščeni v osmih dneh po njegovem sprejemu.
JAVNA P 91 0 D A J A DELNIC
samo še do 3. julija *
. Cetii dhoua, Cefe Čopova 24, od 9.00 do 15.00 ure
. Barica Gefe dd, Gefe \fadhfe»o 2, od 8.00 do 13.00 in
od 13.30 do 17.00 ure
. Krekova banka dd., MaAor, Sbm&ov kg 18, od 8.00 do 16.30 ure
ljubljena, Pogaoajev kg 2, od 8.00 do 18.00 ure
Ncno mesto. Prešerno/ trg 4, od 8.00 do12.00 in
od 13.00 do 15.30 ure
Nova Gorica, Bevka/ trg 2, od 8.00 do 16.30 ure
KJER TUDI VAŠ PAPIR DOBI VREDNOST
objavlja
prosto delovno mesto
MESARJA-SEKAČA
za poslovno enoto v CENTRU OSNOVNE
PRESKRBE
Celje, Podjavorškova 2, za določen čas
is - končana IV. stopnja strokovne izobrazbe-: f |
: agroživilskesmeri Jpoklic mesar-sekač
-obvezno znanje slovenskega jezika
16 mesecev delovnih izkušenj prienakih delih |
Za objavljeno prosto delovno mesto je določeno
2-mesečno poskusno delo in zahtevah izpH fe I
I;!'-; znanja o higieni živil In osebni higieni. ;;
Zizbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo o
zaposlitviza določan Čas S polnim delovnim
časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih
pogojev pošljite v 8. dneh po objavi na naslov:
Mercator-Golovec Ljubljana, d.d.,
Preglovtrg 15.
Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v
8. dneh po opravljeni izbiri.
Št. 25. - 22. {unii 1995
KRONIKA
24
Popljuvana voznica
O policijski akciji, ki Je pokazala, kako Je pri nas mogoče pljuvali tudi na policijo
In državo
Mulci z Ljubečne so prejšnji
teden okamenjali osebno vozi-
lo in skozi odprto okno poplju-
vali voznico. Skupino osnov-
nošolcev je k takšnemu počet-
ju naščuvala odrasla ženska,
mati enega izmed otrok, ki se
je pred leti s popljuvano voz-
nico tožarila na sodišči in spor
izgubila, kot sredstvo za slad-
ko maščevanje pa je sedaj upo-
rabila otroke.
To je le en sam samcat dro-
bec iz mozaika vsakdanjosti,
ko gre za odnose med starši in
otroki oziroma med odraslimi
osebami in mladino. In potem
se zgražamo nad to našo mla-
do generacijo, jo zmerjamo za
hilugansko, narkomansko,
obritoglavsko in pijansko ter
nekoristno. Če bi celjsko mla-
dino sodili zgolj po petkovi
policijski akciji, bi zanjo res
ne mogli izreči ene same poh-
valne besede. Kot tudi ne za
odrasle osebe, s katerimi so
imeli policisti v tej noči oprav-
ka. Ignoranca, revolt in agre-
sivnost, so bile glavne stične
točke v obnašanju odraslih in
mladine. Sicer pa - mladina
posnema odrasle, se pri njih
uči in jih ima tudi za vzornike.
Zakaj bi bila potem kaj dru-
gačna in boljša od njih?
V noči s petka na soboto je
šestero policistov PP Celje iz-
vedlo poostreni nadzor na ob-
močju Celja in okolice ter pre-
verjalo, kako je na ulicah in
v gostinskih lokalih z javnim
redom in mirom. V akciji sta
sodelovala tudi občinska in-
špektorja, tržni in delovni.
Ustavili so se v trinajstih loka-
lih, od tega v treh diskotekah.
V večini primerov so se skozi
gostinske lokale in diskoteke
le sprehodili, tam, kjer so na-
leteli na nepravilnosti, pa so se
malce zadržali in od nekaterih
oseb zahtevali osebne izkazni-
ce ali podoben identifikacijski
dokument. Takrat pa je za-
vrelo ...
V tem zapisu se bomo usta-
vili le na tistih točkah, kjer se
je najbolj izrazito pokazalo,
kakšen odnos imajo naši dr-
žavljani do državnih institucij
in do svoje države. Ta država
se v poveličevanju demokraci-
je in človekovih pravic utaplja
v vse pogostejših pojavih
anarhije, kar jo bo nekega dne
še drago stalo.
Bar Fly, Vegas, Klukec-
&partnerji in Stalin so lokali,
ki bi sploh ne smeli imeti od-
prtih vrat in ki navkljub in-
špekcijskim prepovedim vese-
lo in neovirano poslujejo. Ker
nimajo dovoljenj za obratova-
nje, jim ta država tudi davka
od prometa ne pobere, tam za-
posleni delajo na črno in jim
zato tudi dohodnine ne bo tre-
ba plačati itn. Nekateri izmed
teh lokalov obratujejo brez
dovoljenja že nekaj let, pa jim
očitno nihče nič ne more. Ali
pa noče narediti. Ko so lastni-
ke lokalov (Bar Fly, Vegas,
Stalin) policisti in inšpektorji
v nočni akciji spomnili, da po-
slujejo nezakonito ali pa do so
že krepko prekoračili zapiral-
ni čas in morajo zato lokale
izprazniti in zapreti, se je to
njihovo prepričevanje izkaza-
lo kot povsem jalovo početje.
Lastniki so se požvižgali na
predstavnike organov oblasti
in institucij te države ter vese-
lo nadaljevali, kot da se ni nič
zgodilo. Policijskih navodil so
se držali edinole v Vegasu, lo-
kalu, ki prav tako obratuje
brez dovoljenja in kjer je bila
javna prireditev, za katero
lastnik ni imel občinskega pri-
voljenja, je pa poskušal z raz-
nimi dokumenti dokazati, da
je naredil vse za zakonitost
obratovanja lokala, pa mu go-
spodje občinski uradniki na-
gajajo in ga onesposobljajo. Če
je bilo z njegove strani res
storjeno in plačano vse po-
trebno za nemoteno obratova-
nje Vegasa, kot trdi lastnik,
potem je zdaj na potezi občina,
pa še pohiteti bi morala.
Posebne vrste avanturo so
policisti doživeli pred lokalom
Panda in pred ter v lokalu Sta-
lin ob Ljubljanski cesti. Ura je
bila že krepko čez polnoč, ko
sta bila oba lokala še vedno
odprta in ko so bili policisti
deležni psovk in žaljivk ter
omalovaževanj v postopkih le-
gitimiranja. V. Stalinu je prišlo
celo do manjšega incidenta, da
so sploh lahko umirili strasti
mladenk in mladeničev. Ti so
se iz policistov pri postopkih
legitimiranja norčevali in jih
zmerjali z najbolj grobimi
izrazi. Najbolj žalostno je bilo,
da so bili to sami mladi ljudje,
mnogi med njimi še mladolet-
ni. Večinoma so bili pijani, ne-
strpni, agresivni. Ko je prišlo
v lokalu do splošnega preriva-
nja in ko si je eden izmed go-
stov celo drznil udariti polici-
sta, je bila mera polna in treba
je bilo uporabiti silo. Kaj huj-
šega, kot to! Iz teh mladih pi-
janih glav je bilo slišati vse, le
kulturne besede ne. V navalu
besa so glasno politizirali, pa
istočasno razkrivali lastno
kulturno in intelektualno
revščino. In naenkrat se je (ura
je bila okoli enih ponoči) od
nekod pojavil nek gospod od-
vetnik, ki se je predstavil kot
zastopnik enega izmed mlade-
ničev, ki da se mu je zgodila
huda krivica in nad katerim je
bilo v policijskem postopku
storjeno nasilje. Gospoda od-
vetnika, ki je svojo mlado
stranko »zastopal« precej aro-
gantno, očitno ni motila pijana
in naduta mladež. Glavno, da
je biznis. In naši otroci so se
spet nečesa naučili: da si je
treba svoje pravice izboriti, če
ne drugače, pa z odvetnikom,
ki ga lahko vržeš iz postelje
sredi noči. Demokracija je ja
nekaj tako zelo preprostega!
Če si jezen na sosedo, jo pop-
ljuvaš, ko te ovira država, jo
ignoriraš...
MARJELA AGREŽ
Kai je FBI
FBI je največji preiskovalni
urad pravosodnega ministr-
stva Združenih držav Ameri-
ke. Najširše rečeno skrbi za
zbiranje in posredovanje in-
formacij ter dokazov oziroma
za raziskovanje tistih kaznivih
dejanj, ki so v pristojnosti
ameriške zvezne sodne oblasti.
Kako široko delovno področje
ima, pove podatek, da imajo
v ZDA kar 270 zveznih zako-
nov, ki sodijo v področje tega
biroja. FBI ima tako zvezno
preiskovalno avtoriteto, kadar
gre za kršenje zveznih zako-
nov, oziroma zelo širok krog
odgovornosti pri preiskovanju
kriminalnih dejanj, ki segajo
tako na področje civilne kot
tudi nacionalne varnosti.
Prednost pri njihovem delu
imajo področja, ki najbolj ško-
dijo družbi — organiziran kri-
minal v zvezi z mamili, finanč-
ni kriminal, nasilna kazniva
dejanja, terorizem in tuja ob-
veščevalna dejavnost.
Poveljstvo FBI je v Was-
hingtonu, D.C., njegova os-
novna naloga pa je skrbeti za
kooperativno podporo ameri-
škim službam, ki bdijo nad iz-
vajanjem zakonov. Ta pomoč
sega od storitev kriminalistič-
nih laboratorijev prek uspo-
sabljanja državnih, lokalnih in
tujih policij ter vzdrževanja
kartoteke prstnih odtisov in
njihove obdelave do delovanja
nacionalnega kriminalistične-
ga informacijskega centra - ši-
roke avtomatske informacij-
ske mreže, ki v najkrajšem
možnem času zagotavlja pra-
vosodnim in kriminalističnim
agencijam varnostno zanimive
podatke.
V FBI dela skoraj 30 tisoč
uslužbencev. Med njimi je do-
brih 10 tisoč operativcev - spe-
cialnih preiskovalnih agentov,
ostali pa skrbijo za poklicno,
administrativno, tehnično in
drugo podporo. Približno tret-
jina vseh dela v poveljstvu,
dve tretjini pa v območnih
enotah.
FBI ima v skladu z narašča-
njem mednarodnih kriminal-
nih aktivnosti in z avtoriteto,
za katero stoji Kongres, po-
sebno vlogo v mednarodnih
preiskavah. Te seveda zahte-
vajo privolitev države, v kateri
potekajo, in rutinsko koordi-
nacijo ter pomoč njenih
ustreznih varnostnih služb.
Aktivnosti na področju or-
ganiziranega kriminala se su-
čejo predvsem okoli razkriva-
nja večjih nacionalnih in med-
narodnih kriminalnih skupin,
ki vodijo in nadzirajo ilegalne
aktivnosti v zvezi z mamili
v ZDA. S tem se ukvarja okoli
2.400 agentov, njihovo delo pa
je predvsem zbiranje in anali-
ziranje podatkov, ki bi pripo-
mogli pri uničevanju trgov-
skih mrež, zasegov mamil,
preprečevanju pranja denarja
itd.
Približno 2.400 agentov se
bojuje proti številnim oblikam
nasilnih kaznivih dejanj, še
zlasti proti tistim, ki so pove-
zana z mamili. Gre predvsem
za umore, ki so posledica bojev
med rivalskimi skupinami na
lokalnih trgih mamil. Poleg te-
ga iščejo bežeče storilce nasil-
nih kaznivih dejanj in tistih
kaznivih dejanj, ki so usmerje-
na proti državni lastnini in
simbolom ZDA, vključno
z ogrožanjem predsednika dr-
žave. Njihovo področje delo-
vanja je nadvse široko, saj za-
jema na primer tudi preiskave
v zvezi z ugrabitvami, spolnim
zlorabljanjem otrok, bančnimi
ropi itd. Agenti FBI na tem
področju svojega dela tesno
sodelujejo z lokalnimi policij-
skimi enotami.
Dobrih 2.500 agentov pa se
ukvarja s kriminalom belih
ovratnikov, ki zajema preiska-
ve goljufij v državnih in med-
narodnih finančnih ustano-
vah, goljufij na račun vladnih
institucij, podkupovanj in
drugih oblik gospodarskega
kriminala.
Povzeto po reviji Sled
GORELO JE
Zgorelo ostrešje
Skoraj istočasno je zagorelo
gospodarsko poslopje Milana
O. v Vodružu, kjer so prav ta-
ko rešili živino, uničeno pa je
celotno ostrešje objekta, 8 ton
sena, hrastove in smrekove de-
ske, enoosna prikolica, mlatil-
nica in razno priročno orodje.
Ker je objekt prizidan k stano-
vanjski hiši, je poškodovano
tudi ostrešje te hiše. Gmotna
škoda znaša okoli 1 milijon
500 tisoč tolarjev, gasili pa so
gasilci iz Šentjurja, Lokarij in
Gorice.
Opekline pri
čiščenju
Mirko P. (45) iz Dobrteše
vasi je v nedeljo zvečer na svo-
ji parceli v Šempetru z benci-
nom odstranjeval izolacijo no-
tranjih blatnikov pri motorju
na osebnem vozilu zastava ju-
go. Pri čiščenju so se vneli ka-
bli na motorju, ogenj pa je za-
jel še manjšo posodo, v kateri
je bil bencin. Plameni so dose-
gli tudi Mirka, ki je moral za-
radi opekliln v bolnišnico, tam
pa so ugotovili, da gre za hudo
telesno poškodbo.
Rešili živino
Nad območjem Svetega Ju-
rija se je v torek, 13. junija
proti večeru, zneslo hudo ne-
urje, strela pa je zanetila požar
na gospodarskem poslopju
Franca K. Lastnik, ki je takoj
opazil plamene, je ob pomoči
sosedov uspel rešiti živino iz
hleva ter traktor in nakladal-
ko izpod poslopja. Gospodar-
sko poslopje je v požaru skoraj
v celoti zgorelo, poškodovana
pa je tudi stanovanjska hiša
v bližini. Uničenih je še več
strojev in naprav (puhalnik
z elektromotorjem, dve motor-
ni žagi, plug, brane, okoli 10
nakladalk sena itd.), tako da
gmotna škoda znaša približno
3 milijone 500 tisoč tolarjev.
Požar so ukrotili gasilci iz Ro-
gaške Slatine, Rogatca, Do-
načke gore, Straže in Steklar-
ne Rogaška Slatina.
Rado Milana
V	ponedeljek, 12. junija po-
noči sta se v okrepčevalnici
Martinčič v Radečah srečala
29-letni Rado Š. in 42-letni
Milan D., oba Radečana. Kma-
lu pa sta se začela grdo gledati
in po krajšem prepiru je Rado
nekajkrat s pestjo udaril Mila-
na v obraz. Zdravnik je pri
pregledu ugotovil, da ima Mi-
lan D. hude telesne poškodbe.
Okradel MI-MI
V	noči na 14. junij je nezna-
ni storilec vlomil v gostinski
lokal Mi-Mi v Linhartovi ulici
v Celju. Ukradel je 15 tisoč
tolarjev, z vlomom vred pa je
lastnika Miča M. oškodoval za
okoli 20 tisoč tolarjev.
Oškodovana Metka
V	Starem trgu v Velenju je
neznani storilec v torek 13. ju-
nija vlomil v cvetličarno in
trafiko Metka. Nabral si je in
odnesel večjo količino različ-
nih vrst cigaret in več kosov
manjših čokolad. Z vlomom in
tatvino je bila Metka M. oško-
dovana za okoli 75 tisoč to-
larjev.
Tat v Nami
Neznani storilec je 13. junija
dopoldne izkoristil nepozor-
nost prodajalk na tehničnem
oddelku veleblagovnice Nama
v Velenju. S prodajne police
mu je uspelo ukrasti dva video
rekorderja, vredna 175.920 to-
larjev.
Ida brez nakita
Nekdo je v sredo, 14. junija,
vlomil v stanovanje Ide L. na
Prešernovi cesti v Velenju, si
ga ogledal in temeljito prei-
skal vsa možna mesta in na
koncu našel, kar je iskal: več
kosov zlatega nakita, nekaj
žganih pijač, fotografski apa-
rat, ključe od avtomobila in
dve video kaseti. Lastnica je
oškodovana za približno 140
tisoč tolarjev.
Ju kdo pozna?
Na Polzeli sta se v sredo, 14.
junija, zgodila dva vloma.
Najprej je nekdo vlomil v sta-
novanje Romana J. in mu
ukradel za 14 tisoč tolarjev
italijanskih lir, potem pa je bi-
lo vlomljeno še v stanovanje
Marije U., ki pogreša več ko-
sov zlatega nakita, denarnico
z 2.500 tolarji in inštrument za
merjenje električne napetosti.
Vrednost ukradenega znaša
okoli 200 tisoč tolarjev.
Kot možna storilca teh dveh
vlomov oziroma tatvin polici-
sti omenjajo dva mlajša mo-
ška, stara do 25 do 30 let, viso-
ka od 170 do 175 cm. Eden ima
svetlejše kostanjeve lase, drugi
pa je izrazito temne polti in
črnih las, na licu pa ima braz-
gotino.
Lovec na devize
V	sredo, 14. junija je bilo
vlomljeno v stanovanjsko hišo
na Ulici Dušana Kvedra v Ce-
lju. Neznan tat je iz hiše odne-
sel 850 nemških mark, 600 av-
strijskih šilingov, 140 švicar-
skih frankov in manjšo vsoto
slovenskih tolarjev. Lastnik
Marko K. je oškodovan za
okoli 100 tisoč tolarjev.
Zgodaj sta začela
Na Cesti na Hudinjo v Celju
sta dva fanta, še otroka, vlo-
mila v osebni avtomobil znam-
ke renault 9 GTD, ki je bil
parkiran pri stanovanjski hiši.
Iz vozila sta odnesla univer-
zalni merilec električne nape-
tosti, moško denarnico z nekaj
gotovine in parfum, v nezakle-
njenem delu hiše pa sta ukrad-
la radiokasetofon. Ko sta že
nameravala oditi na varnejše
mesto, ju je v bližnji baraki
odkril oškodovanec Robert J.
in jima ukradene predmete
odvzel.
Napadalna
mladeniča
Minuli četrtek popoldne sta
Igor Č. in Matej Č., oba 19-
letna Celjana, vdrla v stanova-
nje 36-letnega Borisa Š. iz Ce-
lja in ga napadla. Najprej sta
ga onemogočila s plinskim
razpršilcem, potem pa sta z ro-
kami in nogami udrihala po
njem. Borisa Š. sta nenapove-
dana obiskovalca lažje telesno
poškodovala.
ROP
V	noči s petka na soboto se
je 45-letni Roman Z. iz Velenja
vračal domov, ko ga je na Pre-
šernovi cesti dohitel neznanec
in ga s težkim udarcem podrl
na tla. Ko je ležal na tleh, mu
je iz žepa izvlekel denarnico,
v kateri je imel osebne doku-
mente in nekaj denarja. Ro-
man Z. je oškodovan za pri-
bližno 10 tisoč tolarjev,
z udarcem pa mu je ropar pri-
zadejal hudo telesno po-
škodbo.
Okradena Logarska
V	noči na 17. junij je nezna-
ni storilec vlomil v Centrovo
samopostrežno prodajalno Lo-
garska ob Ljubljanski cesti
v Celju. Ukradel je večjo koli-
čino različnih znamk cigaret,
suhomesnate proizvode, žgane
pijače in vino v skupni vred-
nosti 250 tisoč tolarjev.
Tat v Marketu
V	noči na 17. junij je bilo
vlomljeno tudi v prodajalno
Market na Pohorski ulici v Ce-
lju. Tat je odnesel več kozmeA
tičnih proizvodov, cigarete,
pivo, baterije in druge drobna-
rije v skupni vrednosti dobrih
80 tisoč tolarjev, za kolikor je
oškodovan lastnik Zlatko P.
Spet Lečnlk
Kaže, da imajo vlomilci
prav posebno nagnjenost do
urarske delavnice Lečnik na
Aškerčevi ulici v Celju. V noči
na soboto je Lečnikov lokal
spet doživel vlom, ko je nezna-
ni storilec razbil stekla na
dveh izložbenih oknih in po-
bral več kosov ročnih ur
uglednih znamk jacques le
mans in eterna ter nekaj kosov
nakita (prstane in uhane).
Lastnik Viktor Lečnik iz Voj-
nika je oškodovan za okoli
1 milijon 650 tisoč tolarjev.
Izginil motor
V	času od 16. do 18. junija je
nekdo ukradel motor italijan-
ske izdelave, ki je bil nameš-
čen na bes kosilnici. Lastnik
Jože G. iz Dobja pri Planini, ki
je imel kosilnico spravljeno pri
stanovanjski hiši v Brezju, je
oškodovan za približno 150 ti-
soč tolarjev.
Kradel na gradbišču
V	času od minule sobote do
ponedeljka je neznani storilec
kradel na gradbišču bencin-
skega servisa v Hotemežu.
Z rovokopača je demontiral
cilinder za hidravliko in dve
cevi za hidravlično olje ter
s tem podjetje SCT Mehaniza-
cija iz Mengša oškodoval za
okoli 250 tisoč tolarjev.
Vdrl v prikolico
V	dneh od sobote do pone-
deljka je nekdo vlomil v bival-
no prikolico, ki stoji na grad-
bišču na Rimski cesti v La-
škem. Ukradel je električno
pnevmatsko kladivo, električ-
ni agregat in balo polivinila.
Podjetje Gradkom je oškodo-
vano za približno 180 tisoč to-
larjev.	M.A.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBMOČNA ZBORNICA CELJE
OBVESTILO
OBVEŠČAMO VAS, DA SE BOMO 22. JUNIJA
T.L PRESELILI V NOVE PROSTORE IN OD 23.
JUNIJA NAPREJ POSLOVALI V STAVBI
GLAZINA (OB STAVBI POLICIJE CELJE).
NAŠ NOVI NASLOV JE:
LJUBLJANSKA CESTA 14/11. NADSTR., CELJE
TELEF.: 063/443-450; 443-470; 443-277
FAX: 063/443-301
P.P. 418
V PETEK, 23. JUNIJA OB 11. URI RAZPRODAJA
ODVEČNE PISARNIŠKE OPREME V
PROSTORIH
OZ CELJE, AŠKERČEVA 15, CEIJE
?	t2. Junij 1995
25
KRONIKA
•	V sredo 14. junija po-
poldne je Drago R. klofut-
nil desetletno Matejko, kot
da bi ne vedel, da je tuje
otroke prepovedano tepsti.
Po dejanju je s kraja po-
begnil.
•	V četrtek popoldne je bi-
la potrebna intervencija na
Trubarjevi ulici. Tam sta
za pristno zakonsko idiliko
poskrbela zakonca K., ki
sta se obmetavala s sočnimi
žaljivkami. Policisti so ju
napotili na zasebno tožbo.
•	Učitelj iz štorskega
škimca je v petek dopoldne
poklical in sporočil, da so
neznane osebe na železni-
ški postaji v Štorah prete-
ple njihove učence, ki so se
v strahu zatekli nazaj v šo-
lo. Največ klofut sta preje-
la Roman in Damir.
•	V Steklarstvu na Tehar-
ski cesti je bil v petek
opoldne pretep. Jože P. je
udaril Sabino K.
•	Neznani voznik tovor-
njaka močvirniške regi-
stracije je v petek popoldne
mahnil varnostnika v Ko-
vinotehni. Kot se straho-
petcu pritiče, je pred poli-
cijo s kraja dejanja po-
begnil.
•	Jožeta s Prekomorske je
v soboto popoldne ustraho-
vala soseda Betka. Kot je
Jože povedal policistu, ga
je napadla z vilami. Beti je
bila ta dan res tempera-
mentna, a bolj z jezikom,
vile pa je prihranila za
kakšno drugo priložnost.
M.A.
Tatovom avtomobilov
se posli niso obnesli
Kriminalisti zasegli več kot 40 ukradenih vozli - Trije osumljeni,
klobčič avtomobilske kriminalitete pa se odvija dalje
Tatvine, ki so jih razkrili
celjski kriminalisti, so bile
storjene na območjih Sloveni-
je, Avstrije, Nemčije, Hrvaške
in Italije. Zasegli so več kot 40
osebnih avtomobilov iz višjih
in visokih cenovnih razredov.
Zaenkrat so tatvin in drugih
kaznivih dejanj osumljene tri
osebe s celjskega območja:
L.H. in T.K. ter M.P., ki je
v priporu. Preiskava se na-
mreč nadaljuje.
Tudi celjsko območje je
v zadnjih mesecih zajel pojav,
ko se je znatno povečalo števi-
lo ukradenih osebnih avtomo-
bilov znamk bmw, audi, opel,
mercedes in vw. Odkrivanje
teh kaznivih dejanj pa je iz-
jemno težko in zahtevno, saj
storilci pri svojem delu upo-
rabljajo vsa najnovejša dogna-
nja in tehnike ter preizkušene
metode organizirane krimina-
litete. Kljub temu so celjski
kriminalisti, posebej izurjeni
za odkrivanje avtomobilskih
tatvin, v minulih dneh raz-
krinkali dve skupini.
Na osnovi informacij in
odredbe preiskovalnega sod-
nika so kriminalisti opravili
hišne preiskave pri L.H. in
T. K. za katera obstaja uteme-
ljeni sum, da se načrtno uk-
varjata s tatvinami avtomobi-
lov, ki jih potem ustrezno pre-
delata, registrirata in prodata
ter s tem služita lepe denarce.
Preiskava je bila opravljena
tudi v prostorih podjetja Zin-
ka d.o.o. na Žalskem, ki je
v lasti osumljencev. Tam so tu-
di našli ukradena vozila
znamk nissan, renault, citro-
en, audi in vw. Nekatera med
njimi so bila že predelana in
pripravljena za prodajo, z dru-
gimi pa so se v delavnici še
ukvarjali. Za ta vozila so kri-
minalisti ugotovili, da so bila
ukradena v Velenju in Maribo-
ru, pri drugih pa izvor še ugo- ■
tavljajo.
Za L.H. in T.K. so napisali
kazensko ovadbo, saj sta
osumljena kaznivih dejanj ve-
likih tatvin, ponarejanja listin
in prikrivanj.
Druga vozila so odkrili prav
tako pri hišnih preiskavah,
pretežno v naselju Leveč pri
Celju. Osumljeni M.P. je na-
mreč tam najemal garaže in
v njih skrival ter za nadaljnjo
prodajo obdeloval ukradena
vozila. V Levcu so kriminalisti
našli vozila znamk bmw, mer-
cedes, vw passat in golf, ki so
bila ukradena v Celju, Ljub-
ljani in na tujem, za nekatera
vozila pa se izvor še preverja.
Za osumljenega M.P. so podali
ustrezne kazenske ovadbe ter
ga privedli k preiskovalnemu
sodniku, ki je zanj odredil
pripor.
M.A.
Slovenski policisti praznujejo
Delavci organov za notranje zadeve države Slovenije
imajo svoj praznik 27. junija. Ta dan praznujejo kot spo-
min na vlogo slovenske policije pri oblikovanju in
obrambi slovenske državnosti.
Osrednja prireditev v državi bo 27. junija ob 11. uri
v Idriji, na območju UNZ Celje pa so svoj praznik obeležili
že včeraj, na prireditvi, ki je bila v Domu kulture v Žalcu.
Ta dan je bil tudi »dan odprtih vrat« na policijski postaji
v Žalcu, na glavni regijski slovesnosti v Žalcu pa so
najzaslužnejšim delavcem v organih za notranje zadeve
podelili priznanja.
Bronaste znake so prejeli: Darko Delakorda, Janez Go-
ričan, Ida Kopriva, Samo Šildenfeld, Stanko Kociper,
Peter Školnik, Brane Stermecki, Silvo Pecko in Jožef
Žnidarko (UNZ Celje) ter zunanji sodelavci: Miran Kraj-
šek iz Žalca, Franc Skornšek iz Mozirja, Josip Bukvič (R
Hrvaška), PU Krapinska-Zagorska, prim. Anton Homan,
dr.med. ter Pokrajinsko poveljstvo slovenske vojske Celje.
Priznanje srebrni znak so prejeli: Stanislav Kolar,
Zvonko Kozjak, Nikolaj Vihar, Zvone Golobič, Slobodan
Petrovič, Vinko Kodrič, Miroslav Zidanšek, Franc Ponde-
lak, Maksimilijan Tominšek in Anton Golob.
Varčevanje in vožnje z avtomobili
Maršal Tito je v deklaraciji
nove zvezne vlade govoreč
o varčevanju med drugim de-
jal: ».. .mnogo in brez potrebe
se uporabljajo prevozna sred-
stva, tovorni in potniški avto-
mobili ter gorivo zanje.. .Po-
gosto se za najmanjše razdalje
uporablja avto, čeprav bi tako
razdaljo človek prehodil lahko
peš, in to celo tak, ki ima po
službeni dolžnosti pravico do
vozila. Dosedanji ukrepi, da se
to prepreči, niso prinesli uspe-
hov, zaradi česar bo v bodoče
treba podvzeti najstrožje
ukrepe.«
Na te maršalove besede opo-
zarjamo tovariša M.J., ravna-
telja nekega podjetja v Žalcu,
ki je vse tri prvomajske proste
dneve popoldne vozil svojo že-
no na njivo v bližini doma, se
sprehajal med njivami in čakal
z avtom, dokler ni žena odloži-
la motike in jo nato odpeljal
domov.
Ni težko uganiti, kaj so si
mislili ljudje na sosednjih nji-
vah, ki so ves dan neumorno
opravljali poljska dela in se
znojili, zvečer pa se utrujeni
vračali peš do svojih domov,
od katerih so mnogi znatno
bolj oddaljeni kot pa je dom
tovariša ravnatelja.
(Celjski tednik, 13. maj 1950)
Je nakit vaš?
Kriminalisti Urada krimi-
nalistične službe UNZ Celje,
ki se ukvarjajo s kaznivimi de-
janji, uperjeni zoper premože-
nje, so te dni zasegli dva kosa
nakita (na fotografiji), ki naj
bi ju »lastnik« nekomu
ukradel.
Gre za poročni prstan iz 14-
karatnega belega zlata, ki je
izdelek Zlatarne Celje, z no-
tranjim premerom 18 mm in
zunanjim premerom 20 mm,
na notranji strani pa ni gra-
vure.
Drugi kos nakita je obesek
iz rumenega zlata, na prednji
strani je pritrjena porcelana-
sta doprsna figura angela
v oblakih. Na zadnji strani
obeska je bel porcelan, ki je
v zgornjem delu poškodovan,
v spodnjem delu pa pa je s čr-
nimi gotskimi črkami v nemš-
čini zapisano: Varujem te.
Obesek je velikosti 16 x 12
mm.
Če kdo predstavljena ukra-
dena predmeta prepozna, naj
to sporoči Uradu kriminali-
stične službe UNZ Celje ali
najbližji policijski postaji.
Foto: UKS Celje
Silovito trčenje
Na regionalni cesti v Radmir-
ju se je, v torek 13. junija zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri sta
bila dva udeleženca hudo telesno
poškodovana. Gmotna škoda
znaša približno 640 tisoč to-
larjev.
Evgen M. (30) z Jesenic je vo-
zil osebni avtomobil iz smeri
Ljubnega proti Radmirju. V bli-
žini križišča za Gornji Grad je
zapeljal na levo polovico vozišča
v trenutku, ko je iz nasprotne
smeri pripeljal voznik osebnega
avtomobila, 30-letni Dušan R. iz
Ljubnega ob Savinji. V silovitem
trčenju sta voznik Evgen M. in
sopotnica v vozilu Dušana R.,
šestletna Nives, utrpela hude te-
lesne poškodbe. Lažje ranjena
sta bila voznik Dušan R. in nje-
gov drugi sopotnik, petletni
David.
V torek, 20. junija je Nives R.
v bolnišnici poškodbam pod-
legla.
Spet Zajesovnik
Na magistralni cesti v kraju
Zajesovnik se je, v ponedeljek
19. junija dopoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena ose-
ba hudo telesno poškodovana.
Miroslav M. (23) iz Smedere-
va, državljan ZRJ, je vozil osebni
avtomobil v koloni iz smeri Lo-
čice proti Trojanam. Na ravnem
delu ceste je začel prehitevati
voznika osebnega avtomobila,
32-letnega Romea K. iz Lendave,
ko je tudi ta zapeljal na levo in
nameraval prehiteti voznika av-
tobusa. Zaradi močnega zavira-
nja je Miroslava M. zaneslo na
levo, tam pa je trčil v zaščitno
ograjo od koder ga je odbilo na
travnik. Hude telesne poškodbe
jeutrpel sopotnik, 28Aetni Nenad
I., prav tako državljan ZRJ.
Izgubil je ravnotežje
Na lokalni cesti zunaj naselja
Skomarje se je, v soboto 17. juni-
ja dopoldne, pripetila nezgoda,
v kateri se je voznik kolesa hudo
telesno poškodoval.
Silvo K. (29) iz Skomarja je
vozil gorsko kolo iz smeri Sko-
marja proti Zrečam. Zunaj nase-
lja Skomarje je v ostrem desnem
ovinku zapeljal na rob vozišča in
z desno ročico krmila trčil v ob-
cestni označevalni kol. Zaradi
tega je izgubil ravnotežje, padel
je po vozišču in se hudo ranil.
Trčil v robnik
Na Koroški cesti v Velenju se
je, v soboto 17. junija popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri sta
bili dve osebi telesno poškodo-
vani, gmotna škoda pa znaša
okoli 150 tisoč tolarjev.
Rajko F. (24) iz Podkraja pri
Velenju je vozil motorno kolo po
Koroški cesti proti restavraciji
Jezero. V levem preglednem
ovinku ga je zaneslo v desno,
tam pa je trčil v robnik in padel.
Pri padcu se je voznik hudo te-
lesno poškodoval, lažje ranjena
pa je bila sopotnica, 19-letna
Katja K. iz Velenja.
Podlegel v bolnišnici
Na magistralni cesti v naselju
Šmarjeta se je, v soboto 17. juni-
ja zvečer, pripetila nesreča, ki je
terjala še eno človeško življenje.
Mirko M. (37) iz Celja je vozil
osebni avtomobil iz smeri Celja
proti Škofji vasi. V Šmarjeti je
zapeljal na desno bankino, kjer
ga je začelo zanašati, zato je za-
vil levo in nazaj na vozišče, pri
tem pa bočno zdrsnil na levi voz-
ni pas. V tem trenutku je iz na-
sprotne smeri pripeljala voznica
osebnega avtomobila, 65-let.na
Marija R. iz Poljčan. V trčenju
sta hude telesne poškodbe utrpe-
la voznik Mirko M. in sopotnik
v vozilu Marije R., 78-letni An-
ton D. iz Poljčan. Naslednji dan
je Anton D. v celjski bolnišnici
poškodbam podlegel.
Na prehodu za pešce
V križišču Mariborske in Po-
djavorškove ulice v Celju se je,
v četrtek 15. junija popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je bil
težko ranjen kolesar.
Anton K. (51) iz Celja je vozil
kolo po kolesarski stezi iz smeri
Ulice frankolovskih žrtev proti
Dečkovi cesti. Ko je pripeljal
v neposredno bližino križišča
Mariborske ceste s Podjavorško-
vo ulico, je pri rdeči luči na se-
maforju zapeljal na prehod za
pešce. Takrat je iz smeri Ceste
v Trnovlje skozi križišče pripe-
ljal voznik osebnega avtomobila,
33-letni Danijel C. iz Celja, in
trčil v kolesarja, ki je padel po
vozišču in se hudo ranil.
Prehiteval mopedista
Na regionalni cesti v kraju
Hrenova pri Celju se je, v pone-
deljek 19. junija popoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri je bil
težko ranjen voznik kolesa z mo-
torjem.
Sebastjan B. (15) iz Hrenove je
vozil kolo z motorjem iz smeri
Nove Cerkve proti Lembergu. Za
njim se je pripeljal voznik oseb-
nega avtmobila, 51-letni Her-
man J. iz Klanca, ki je mopedista
prehiteval, takrat pa je voznik
mopeda zavil levo proti avtobus-
nemu postajališču. V trčenju in
padcu po vozišču je Sebastjan B.
utrpel hude telesne poškodbe.
M.A.
Št. 25. - 22. iiinij 1995
GLASBA
26
36. mednarodni jazz festival Ljubljana
V eni izmed prejšnjih števil-
ki Novega tednika sino vas že
na kratko obvestili, kaj se bo
dogajalo med 28. junijem in 1.
julijem, na letošnjem 36. jazz
festivalu v Ljubljani.
Ta festival s svojo dolgolet-
no tradicijo in konstantno
kvaliteto postaja eden izmed
najboljših »malih« jazz festi-
valov v Evropi. Ker je priredi-
telju, Cankarjevemu domu in
pa seveda nepogrešljivemu
Branetu Rončelu, letos spet
uspelo v letno gledališče ljub-
ljanskih Križank privabiti ne-
kaj res zvenečih imen s svetov-
ne jazzovske scene, vam jih
danes nekoliko podrobneje
predstavljamo.
John Patitucci's Mistura Fi-
na Band in Abbey Lincoln
Quartet: Jazz festival bo v sre-
do, 28. junija, ob 20. uri otvoril
izvrstni basist John Patitucci,
ki bo s spremljevalno skupino
Mistura Fina (Bob Berg - sak-
sofon, Clever George - kitara,
vokal, John Beasley — klavir,
Alex Acuna - bobni) dobro uro
in pol plul v t.i. straight jazz
vodah. Za njim se bo v sredo
zvečer predstavila legendarna
jazz pevka Abbey Lincoln, ena
izmed zadnjih velikih jazz vo-
kalistk stare generacije, ki še
redno nastopa. Spremljala jo
bo klasična jazz ritem sekcija;
na klavirju Marc Carter, na
bobnih Lenny White in na ba-
su Ron Carter
The Geri Allen Trio in Bili
Evans&Push: Drugi dan festi-
vala se bo začel z zasedbo The
Geri Allen Trio. Geri Alen že
nekaj let spada v prvo ligo jaz-
zovskih pianistk, poleg bob-
narja Lennya Whitea, pa jo bo
spremljal še svetovno znani
basist Ron Carter.
Največ obiskovalcev bo
v Križanke najbrž privabil Bili
Evans, odličen saksofonist
z vzhodne ameriške obale.
S šestimi pomagači in fuzijo
modernega jazza, hip-hopa in
rapa, bo poleg nekaterih svo-
jih starejših stvaritev, sloven-
skim ljubiteljem tovrstnega
jazza predstavil tudi svoj zad -
nji album »Push«.
Večer se bo zaključil v klubu
CD, kjer bo jam session slo-
venskih jazz glasbenikov, na-
stopili pa bodo tudi zmeraj po-
pularnejši	Ljubljančani
Quatebriga.
Max Roach in Eddie Palmi-
eri Octet: V petek, 30. junija,
bo najprej zablestel legendar-
ni bobnar Max Roach s solo
recitalom, kasneje pa bodo
Križanke napolnili latino zvo-
ki. V New Yorku delujoči glas-
beniki, zbrani v oktetu piani-
sta Eddia Palmieria, bodo pri-
sotne zagotovo ogreli z latino
jazzom. Pravi ljubitelji jazzov-
ske godbe pa se bodo po kon-
čanem nastopu Palmierovih
podali še v klub CD. kjer bo
koncert Roka Goloba in jam
session slovenskih jazzerjev.
Kip Hanraham, Vocal Sam-
pling in Los Van Van: Zadnji
dan festivala bo otvorila kar
dvanajstčlanska zasedba Kipa
Kanrahana, v kateri bo cel
kup imenitnih glasbenikov in
pevcev, posebej pa še velja
omeniti basista Jacka Brucea,
ki je sicer bolj znan kot nekda-
nji član superskupine Cream.
• STANE ŠPEGEL
V Vurberku Dan
in noč
Na 4. festivalu z diato-
nično harmoniko in več-
glasnim petjem v Vurberku
je nastopilo dvanajst sku-
pin. Strokovna žirija je za
večglasno petje prisodila
prvo mesto Fantom z vseh
vetrov, na drugo se je uvr-
stil Dan in noč iz Velenja,
na tretje pa ansambel Si-
mona Legnerja z Vinske
Gore.
Nagrado za dvoglasno
petje so dobili Monika,
Alenka in trio Marjana
Hercega, najboljši tekst je
napisal Ivan Sivec, ansam-
bli pa so med seboj izbrali
za »naj« skupino debitanta
vurberškega festivala Pe-
tra Finka iz Dolenjskih To-
plic. Svoje ljubljence je iz-
bralo tudi občinstvo. Po
treh zaporednih zmagah
ansambla Slapovi (tega le-
tos ni bilo) so zmagali do-
mačini Fantje izpod Vur-
berka pred Moniko, Alenko
in triom Marjana Hercega
ter Fanti z vseh vetrov. Ži-
rija, ki so jo sestavljali
predstavniki slovenskih
radijskih postaj (tudi Ra-
dio Celje), pa je za najbolj-
šo skladbo izbrala Gremo
v gore (melodija Miro
Kline, tekst Vera Šabec)
v izvedbi velenjske skupine
Dan in noč. Eden izmed or-
ganizatorjev, Boris Rošker,
je festival takole ocenil:
»Vurberški festival je
vedno boljši in ima svoje
mesto med že uveljavljeni-
ma festivaloma v Steverja-
nu in Ptuju. Tudi gledalcev
je bilo izredno veliko, po-
poldne preko 500 in zvečer
blizu 2 tisoč. Najboljša je
bila prav gotovo skupina
Monika, Alenka in trio
Marjana Hercega, kateri je
član žirije Slavko Avsenik
ml. prisodil kar 19,5 točke
od 20 možnih. Ugajal pa je
tudi ansambel Dan in noč.«
TONE VRABL
Praznik novodobnih
metalurgov_
Biohazard, Dog Eat Dog, Dub war In Downset v LJubljani
Zadnji junijski dnevi bodo
za bivajoče v bližini ljubjan-
skih Križank res naporni, če
ne že kar neznosni. Druga
godba, dvodnevni folk festi-
val, nastop ene izmed vodilnih
performance glasbenic Laurie
Anderson v nedeljo, jazz festi-
val, vmes pa še heavy metal
žurka, ki jo bodo »preživeli« le
tisti z najtršimi glavami. V to-
rek, 28. junija, se bo že ob 19.
uri začel veliki finale ŠKUCo-
ve pomladne koncertne sezo-
ne. Igorju Vidmarju je v Ljub-
ljano uspelo povabiti kar tri
velika imena novega heavy
metala — ameriške Biohazard
in Dog Eat Dog ter angleške
Dub War.
Ta mini ročk festival bo toč-
no ob 19. uri otvoril slovenski
bend Snifilis, ki je pred krat-
kim že presenetil z dobrim
CD-jem, v torek pa bodo fant-
je svojo godbo prvič predstavi-
li večtisoč glavi množici. Za
njimi bodo zaigrali angleški
Downset, ki že nekaj časa
ogrevajo občinstvo na koncer-
tih precej popularne j ših lon-
dončanov Dub War (na sliki).
Slednji so trenutno ena izmed
najatraktvinejših britanskih
metal zasedb, z mešanico reg-
gaea, rapa in metala pa so se
s svojim prvencem, LP »Pain«,
kar nekaj časa zadrževali na
prvem mestu najbolje proda-
janih plošč neodvisnih založ-
nikov. Z omenjenega albuma
je pred kratkim izšel drugi
single »Strike It« in se takoj
zavihtel na sam vrh »indie« le-
stvice malih plošč.
Kot predzadnji bodo zaro-
potali newyorčani Dog Eat
Dog. John Connor - vokal, Dan
Nastasi - kitara, Sean Kil Ken-
ny — kitara, DaveNeabore — bas
in Dave Maltby - bobni, so
skupaj že četrto leto. Na po-
vršje so se zares prebili šele
lani z albumom »Ali Boro
Kings«, na katerem so energič-
ni heavy metal pomešali s hip-
hopom, vse skupaj začinili še
s pihalno sekcijo. V celoti Dog
Eat Dog delujejo kot nekoliko
neotesana verzija Beastie Bo-
ysov.
Finale finala pomladne kon-
certne sezone ŠKUC-ROPOTa
pa bo nastop skupine Bioha-
zard, ki trenutno spada v sam
vrh svetovne novo- metalske
ponudbe. Newyorška četveri-
ca (Billy Graziadei, Bobbv
Hambel, Dannv Schuler in
Evan Seinfeld) nastopa že od
leta 1988. Prvo ploščo so izdali
dve leti kasneje, zares pa se
jim je odprlo šele leta 1992, ko
so pristopili k založbi Roa-
drunner in zanjo posneli LP
»Urban Discipline«. Leto kas-
neje so že bili vseameriški me-
tal zvezdniki, po skupnem
projektu z gangsta rapperji
Onyx, komadu »Slam«, pa so
jih za svoje vzeli tudi bolj tem-
no obarvani Američani. Lani
so Biohazard podpisali pogod-
bo z založniškim gigantom
A&M in zanj izdali ploščo
»State Of The World Address«,
ki se je kar nekaj tednov zadr-
ževala pri vrhu ameriške le-
stvice najbolje prodajanih ve-
likih plošč. Biohazard torej
spada med redke bende, ki
Slovenijo obiščejo na višku
svoje slave, zatorej si velja tor-
kov metalurški spektakel
ogledati iz prvih vrst in brez
vate v ušesih.
SŠ
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Delniška zavarovalna družba Maribor
Podružnica Celje, Cesta 14. divizije, Celje
objavlja
potrebo po delavcu za naslednja dela in naloge:
1. VIŠJI SAMOSTOJNI REFERENT I
Pogoji za zasedbo: višješolska izobrazba (stopnja VI.)
ekonomske ali tehnične smeri in najmanj 2 leti delov-
nih izkušenj.
Za ta dela je predvidena 6-mesečna poskusna doba.
Kandidati za zasedbo objavljenih del in nalog naj svo-
je vloge s priloženimi dokazili o šolski izobrazbi, dose-
danjih delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom poš-
ljejo v roku 8 dni od objave oglasa v časopisu na na-
slov: ZAVAROVALNICA MARIBOR d. d. Maribor,
Cankarjeva 3, kadrovska služba.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni od po-
teka objavnega roka.
Interceptor v KLjUBu
V soboto, 24. junija, bo v celjskem KLjUBu nastop
žalske heavy metal zasedbe Interceptor. Skupina si je
v štirih letih obstoja ustvarila zvesto množico pristašev ter
po številnih nastopih in dveh izdanih kasetah postala
nesporno najboljša slovenska skupina tega žanra.
Interceptor svojo glasbo označujejo kot power trash
metal, njihovi nastopi pa so energetska bomba, prav
gotovo tudi po zaslugi hiperkinetičnega pevca, ki tehta
blizu poldrugega centa
Ob izdaji debitantske kasete »The Beginning« v začetku
leta 1993 so bili Interceptor znani le lokalnemu občinstvu
in nekaterim ljubiteljem metala v Sloveniji. Toda kaseta,
izdana v samozaložbi, je skupino uveljavila tudi širše,
Interceptor pa so kmalu postali ljubljenci ročk kritikov in
medijev. Prva naklada kasete je pošla in kranjska založba
Pan Records se je odločila za ponatis ter podpis petletne
založniške pogodbe.
Tako je v tem letu izšla druga kaseta z naslovom »Fa-
de«, na kateri Interceptor delujejo še bolj prepričljivo kot
prej, v sami glasbi pa se čuti zrelost in izkušenost, ki so si
jo žalski trasherji nabrali v času obstoja.
Interceptor so v celjskem KLjUBu nastopili že večkrat,
nazadnje januarja letos, ko so uprizorili pravi heavy metal
masaker (pevec je zlomil oder!). Glede na izkušnje in
reakcije občinstva ob izidu novega materiala se tukajš-
njim metalcem torej m treba bati, da bi jim bilo to soboto
dolgčas.
VASJA OCVIRK
Kljub temu, da -se komad
»Ricochet«, drugi single s pete
studijske plošče »King for
a day, fool for a lifetime«, od-
ličnih amenških heavy-metal-
cev FAITH NO MORE, še ni
umaknil z lestvic najbolje pro-
dajanih malih plošč na obeh
straneh Atlantika, je califor-
nijska četverica v ponedeljek
premierno predstavila video-
spot za skladbo »Evidence«.
Ta naj bi kmalu izšla tudi na
single formatu. V za Faith No
more značilni baladi se je to-
krat, poleg dobrega pevca, iz-
kazal tudi gostujoči kitarist
Trey Spruance.
Konec meseca se bo na trgo-
vinskih policah znašel prvi
skupni projekt seattleških
grunge zvezdnikov PEARL
JAM in kanadskega rockerja
NEILA YOUNGA. Gre za
ploščo z naslovom »Mirror
Bali«, vse skladbe zanjo je na-
pisal Neil Young, Pearl Jam pa
so tokrat odigrali vlogo
spremljevalnega benda.
Po dveletnem premoru se na
britanske koncertne odre spet
vračajo folk rockerji THE LE-
VELLERS. Vzporedno s pri-
četkom turneje bo ta bend ob-
javil tudi single, ki mu bo
kmalu sledil LP.
Na britanskih odrih pa to
poletje zagotovo ne bo videti
trenutno najpopularnejše
ameriške pevke SHERYL
CROW. Zaradi vse pogostejših
težav z grlom ji je zdravnik
predpisal vsaj mesec dni po-
polnega mirovanja. Shervl je
morala poleg angleške turneje
preložiti tudi snemanje svoje-
ga drugega albuma, zato je za-
ložba A&M te dni na tržišče
lansirala že peti single z njene-
ga več kot uspešnega prvenca
»Tuesday Night Music Club«.
Scott Weiland, pevec skupi-
ne STONE TEMPLE PILOTS,
se je potem, ko so ga califor-
nijski policisti zasačili s pre-
cejšnjo količino kokaina in he-
roina, prejšnji teden preko ne-
katerih časopisov javno poke-
sal in se staršem, bendu, prija-
teljem in fanom opravičil za
izgrede, ki jih je počenjal pod
vplivom mamil. Sodišče je
Scottu že odredilo obvezno
zdravljenje, če pa ga bodo ob-
tožili tudi preprodajanja drog,
bo naslednja štiri leta preživel
za rešetkami.
Californijski funk-metalci
RED HOT CHILI PEPPERS so
svojo zadnjo veliko ploščo
»Blood, Sugar, Sex&Magic«
posneli daljnega leta 1991. Po
nekaterih kadrovskih spre-
membah v bendu pa so fantje
te dni le končali s snemanjem
materiala za LP, ki naj bi izšel
sredi avgusta. Nosilna pesem
tega projekta bo skladba z na-
slovom »River«, posvečena pa
je tragično preminulemu
igralcu Riverju Phoenbcu.
V začetku prihodnjega me-
seca bo izšel trojni kompilacij-
ski album pop zvezdnikov
PET SHOP BOYS. Plošča
z naslovom »Alternative Pet
Shop Boys« bo zapolnjena
s 30. skladbami, med njimi pa
bo tudi nekaj dosedaj še neob-
javljenih posnetkov z začetkov
njune kariere. Chris Lowe in
Neil Tenant (na sliki) že pri-
pravljata material za nov stu-
dijski album, ki pa naj bi izšel
šele prihodnjo pomlad.
Jutri, 23. junija, bo v dvora-
ni Slovana na Kodeljevem
koncert legendarnih alter roc-
kerjev FUGAZI, ki bodo pred-
stavili svoj peti album »Red
Medicine«. Prisotne bodo
ogrevali laški It's Not 4 Sale.
Šest dni kasneje, 29. junija, pa
se v dvorani KUD France Pre-
šeren obeta koncert skupin
Matchless Gift in The Spoons.
V začetku tega meseca je za-
ložba Helidon končno le obja-
vila prvo »pravo« CD ploščo
AN JE RUPEL. Na albumu
»Odpri oči« se je znašlo deset
skladb, med njimi pa je tudi
dosedaj še neobjavljena pesem
»Odpri oči«, ki jo je Anja pre-
mierno zapela na letošnji Zlati
noti, kjer je bila nominirana
tudi za najboljšo pop pevko.
Legendarni primorski roc-
kerji KAMELEONI so lani
praznovali tridesetletnico ob-
stoja. Takrat so izdali tudi al-
bum z njihovimi največjimi
uspešnicami iz šestdesetih let.
Po nekaj uspešnih nastopih so
se veterani primorske rocker-
ske scene letos spet zbrali in
v dekanskem studu Jork pos-
neli 14 novih skladb, ki jih bo
v začetku prihodnjega meseca
na kaseti in kompaktni plošči
izdala založba Helidon. Vzpo-
redno s CD ploščo bo pri za-
ložbi Capris izšla tudi knjiga
»Kameleoni 1965-95«.
Ta petek in soboto, 23. in 24.
junija, bo v poletnem gledališ-
ču ljubljanskih križank velik
festival folk glasbe. Organiza-
tor ŠOU Ljubljana ga je po-
imenoval »Veliki Halvari fina-
le«, prvi dan pa bodo nastopi-
li; Škot Hamish Imlach, angle-
ži K-Passa, zasavski Orlek in
kralj makedonske romske
glasbe Ferus Mustafov. Drugi
dan festivala se bo začel z na-
stopom američana Brucea Le-
wisa, nadaljeval z beltinškim
ansamblom Marko Banda in
Dunajčani Wiener Tschusc-
henkapelle, končal pa z Vla-
dom Kreslinom.
STANE ŠPEGEL
Št. 25. - 22. junij 1995
E
GLASBA
Don Juan »Spet doma«
Don Juani so izdali kaseto
i naslovom Spet doma. Nekaj
besed o skupini Don Juan in
povi kaseti smo spregovorili
z Vojkom Sfiligojem, aranžer-
jem in tistim, ki v skupini Don
Juan skrbi za organizacijo.
V skupini so še Vili Bertok
na basu in avtor večine besedil
na novi kaseti, Damir Jurak na
bobnih ter Miran Fakin, kita-
rist in pevec.
Delovni naslov kasete sku-
pine Don Juan je bil Pesmi
preprostih ljudi. Zakaj ga ni-
ste obdržali?
Glede na to, da se večina
pesmi ukvarja s problematiko
migracij, odhodov z doma,
spominov na otroštvo, na dom,
smo se odločili za skupni ime-
novalec Spet doma. Veliko
simbolike je v tem naslovu tu-
di kar zadeva nas, glede na to,
da je to naš prvi projekt po
skoraj štirih letih. V tem času
smo sicer izdajali naj, naj pro-
jekte, pred letom in pol pa smo
zamenjali tudi pevca.
Kaseta Spet doma je nasta-
jala ponoči?
Naši projekti večinoma na-
stajajo ponoči, ker smo nočne
ptice. Zapreš se v studio, ni
telefonov, nihče ne gnjavi,
nihče ne pride, ponoči smo vsi
sproščeni, navajeni smo pre-
pevati ponoči. Kaseta je v stu-
diu Metro nastajala kar 200
ur. To je menda slovenski re-
kord, ker običajno skupine po-
trebujejo za snemanje kasete
od 70 do 100 ur, mi pa smo si
vzeli čas, delali počasi, in smo
z izdelkom dejansko zelo za-
dovoljni.
Na novi kaseti Spet doma
ste poslušalcem pripravili kar
nekaj presenečenj.
Z basistom Vilijem sva se
pogovarjala o tem, kako pona-
vadi izgledajo rojstni dnevi.
Povabimo veliko ljudi in po-
tem so otroci odveč, čeprav
ima prav otrok rojstni dan.
Nato se dogaja to, kar pravimo
v pesmi Rojstni dan: Svečko so
mi ugasnili, ker jo sam ne
znam, potlej z vinom jo zalili
za moj rojstni dan. Otroci so
potem odveč, so tepeni, gredo
spat, potem pa se ga stari na-
butajo do konca. Takšen je
rojstni dan enoletnega otroka.
In o čem govori pesem Daleč
v hribu?
Pesem opisuje gospo Plazar,
njeno hišo in njo. Žal ni doča-
kala, da bi to pesem slišala
v naši izvedbi. Pesem je bila
namreč posneta že pred štirimi
leti v izvedbi skupine Magnet,
vendar takrat nisem bil zado-
voljen z interpretacijo. Glede
na to, da je bila pesem moja,
sem se odločil, da jo posname-
mo ponovno.
Odločili ste se tudi za pri-
redbe.
Gre za priredbo stare sklad-
be Andreja Blumauerja, ki jo
v originalu izvaja Alpski kvin-
tet, pel pa jo je Janko Ropret.
Naslov skladbe je Veseli Ribn-
'čan, mi pa smo ga skrajšali
v Ribn'čan in smo ga predelali
iz polke v rock'n'roll. Opisuje
odhajanje od doma vendar na
vesel način. Naredili smo tudi
priredbo stare pesmice ansam-
bla bratov Avsenik iz leta 56.
V originalu se je pesem imeno-
vala Šoferska polka, Don Ju-
anovci pa smo jo odeli v tehno
dance varianto in ji nadeli na-
slov Šoferska. Tekst je napisal
Fran Miličinski Ježek, govori
pa o tem, da je bil že leta 56
problem v prometu alkohol,
saj Ježek v drugi kitici ome-
nja: Drugi vinček pijejo, šnops
in liker, mene s Cocto silijo,
ker sem šofer. Zelo radi dela-
mo priredbe zimzelenčkov, ne
maramo pa predelovati tujih
uspešnic.
Je katera skladba, ki je na
kaseti Spet doma, drugačna od
ostalih?
Ta noč je hladna za oba je
malce drugačna od ostalih. Ni
zgrajena tako kot so običajno
pop skladbe, kitica, refren, šo-
lo, modulacija, kitica... Pe-
sem nima refrena oz. ga ima
čisto na koncu. Ponoči si sam,
ljubljena oseba te je zapustila
in si misliš, kako je lepo tem
ljudem, ki sedajle spijo in se
bodo zbudili jutri zjutraj brez
skrbi, jaz pa sem tukaj ves
ubog in sam.
Naredili ste tudi odo vinski
trti.
Pri tej skladbi smo k sodelo-
vanju povabili Lojzeta Slaka,
ki ima med drugim tudi krasen
vinograd, pa Fante iz Praprot-
na, Miho Dovžana in tukaj
smo seveda t\idi mi.
Kdo v skupini Don Juan pa
je pravi gospod?
Pravi gospod je skladba, ki
je pisana na kožo našemu bob-
narju Damirju in jo je on tudi
zapel. Opisuje sebe oz. kako
sam sebe vidi in se ima za
strašnega frajerja. Demonstri-
ra sebe kot frajerja, v bistvu
pa je čisto navaden fant, ki bi
bil rad nekaj več od ostalih, pa
mu to ne uspe.
Imate tudi kakšen fun club?
Naši oboževalci in predvsem
oboževalke nam lahko pišejo
na naslov Don Juan, Litostroj-
ska 29, Ljubljana.
SIMONA BRGLEZ
Minuta z Igorjem
Podpečanom
Igor Podpečan, ki ima z Bra-
netom Jahnom studio Zlati
zvoki v Kisovcu pri Zagorju,
ima studio stalno zaseden.
Snemajo v glavnem skupine,
ki igrajo domačo zabavno
glasbo, godbe na pihala in
kakšen harmonikar. Kdo tre-
nutno snema pri Igorju Podpe-
čanu, je bilo prvo vprašanje
v naši minuti za pogovor.
Štirje kovači so posneli čisto
nove skladbe za kaseto, ki jo
bodo izdali pri Sraki v Novem
mestu. Dve skladbi sta posebej
zanimivi, saj jih bo vodja, ne-
umorni Franc Šegovc odigral
z diatonično harmoniko. Sne-
majo po daljšem času Toni
Hervol pa Janez Goršič, Sto-
parji so projekt končali, snema
kvintet Sava... Z Mesečniki,
ki so bili doslej bolj zabavnja-
ki, pripravljamo kaseto z do-
mačo zabavno glasbo, skladbe
pa jim je pripravil Marjan
Ogrin. Prihaja nova, odlična
skupina Modri val iz Kopra...
Kaj pa pripravlja »svojega«
Igor Podpečan?
Z Lojzetom Slakom sva se
dogovorila, da bom dvanajst
njegovih skladb na novo aran-
žiral in posnel s kvintetom in
dvoglasnim petjem. Najmanj
tridesetkrat sem preposlušal
Slakove viže. Vesel sem, da mi
je bila zaupana čast, da lahko
v novi obleki izdam Slakove
uspešnice. Šest skladb je in-
strumentalnih, ostale pevske.
Podpečanovo skupino Igor
in Zlati zvoki je letos januarja
zapustil pevski trio in začel je
iskati nove pevce. Alenka Če-
šarek je še članica, Jani Plan-
ko pa se je kmalu vrnil v Šale-
ški odmev...
Odlično zamenjavo sem na-
šel v Dragu Bervarju, ki je prej
pel pri Borisu Razpotniku.
Z Alenko gresta zelo lepo sku-
paj in bosta odličen duet.
Igor Podpečan bo nov pro-
jekt predstavil v glasbeni od-
daji Vrtiljak polk in valčkov
na Radiu Celje v ponedeljek,
26. junija.
TONE VRABL
Magic
V skupini Magic so fantje iz
Laškega, Rimskih Toplic in
Sevnice. Miran je zadolžen za
bobne in je ata in mama ben-
da, Renato igra bas kitaro, po-
je in zganja hece, tu in tam pa
napiše tudi kakšen tekst. Mitja
obvlada klaviature in kitaro,
v nasprotju z drugimi člani
skupine pa nima avta, niti
vozniškega izpita. Zoran je ki-
tarist, producent in aranžer,
Tomaž pa poskrbi za narodno-
zabavni del programa - v roke
prime harmoniko.
Magic je plesni bend. Igrajo
vsak petek in soboto. Sicer pa
na nastopih igrajo vse. Narod-
no, zabavno, tujo glasbo, stare
evergreene, ročk... Skupina
obstaja že dve leti, čeprav se je
zasedba pred kratkim nekoli-
ko spremenila, s čimer so ne-
koliko bolj zajadrali v pop
ročk, namesto pevke pa imajo
sedaj pevca.
In zakaj so se odločili za ime
skupine Magic?
»Zato, ker je to gostilna čez
cesto. Vendar to ni pravi
vzrok. V igri je bilo več imen,
pa smo se odločili za tega«,
pravijo fantje.
Želijo si izdati kaseto, da
zapečatijo eno obdobje igra-
nja. Material so že posneli, se-
daj pa iščejo založbo, kar pa ni
majhen problem, posebej, ker
niso zelo znani. Dogovarjajo
se, dorečenega pa zaenkrat ni
še nič.
Skladba, ki so jo posneli kot
prvo lani, in jo je sedaj novi
pevec posnel še enkrat, nosi
naslov Z roko v roki. Na novi
kaseti bo izšla tudi priredba
z naslovom Ko sonce me zbu-
di. V originalu to skladbo iz-
vaja skupina Šarad. Zanimivo
je, da so fantje naredili tudi
eno otroško pesmico z naslo-
vom Koki. Ko so bili na morju,
so vsak dan igrali eno uro tudi
za otroke in ugotovili, da je to
dobra investicija. Skladbo Lu-
ka poštenjak je napisal Mitja
prijatelju v spomin, sicer pa
vam na novi kaseti obljubljajo
še več presenečenj.
Fantje iz skupine Magic raz-
mišljajo tudi o festivalih.
Predvsem imajo v mislih Me-
lodije morja in sonca. Če jih
želite spoznati tudi vi, zavrtite
tel. številko 0608 81-185 v po-
poldanskem času, od 14. ure
dalje.
SIMONA BRGLEZ
Pop loto
Nihče ni napovedal pravilnega vrstnega reda skladb.
Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasujete
v sredo, 28. junija ob 18. uri. Kupone na dopisnicah
pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
St. 25. - 22. junij 1995
ZA AVTOMOBILISTE
28
Novi mercedes razreda E
V nemškem Stuttgartu je
vse nared za začetek formalne
prodaje novega avtomobila
v razredu E. Ta bo zamenjal
sedanjo izvedenko, ki je bila
s prodajo 2,7 milijona vozil
najuspešnejši avtomobil te
nemške avtomobilske tovarne
v vsej njeni več kot stoletni
zgodovini.
Novi mercedes razreda
E (na sliki), o katerem smo že
večkrat pisali, prihaja na trge
in pred kupce z opazno no-
vostjo: prednje oči so okrogle,
kar je skoraj revolucionarna
sprememba in dokončno slovo
od dosedanjih potez pri teh
stuttgartskih avtomobilih.
S podobnimi lučmi se je Mer-
cedes Benz pojavil tudi na Že-
nevskem avtomobilskem salo-
nu leta 1993, ko je postavil na
ogled študijo kupeja. Čeprav
tedaj ni bilo jasno rečeno ali
gre zgolj za eksperiment ali
resno razmišljajo o taki obli-
kovni potezi, je sedaj vse jas-
no. Novi mercedes razreda
E se torej pojavlja z opazno
zunanjo obliko oziroma pred-
njim delom. S tem je avtomo-
bil pridobil prepoznavnost in
ločljivost, torej dve lastnosti,
ki sta pomembni in ki doslej za
stuttgartske avtomobile nista
bili posebej značilni. V vsakem
primeru pa gre za štirivratno
limuzino, ki je za 55 milime-
trov daljša in s 33 milimetrov
večjo medosno razdaljo, kot jo
je imel predhodnik. Pri Merce-
des Benzu ob tem pravijo, da
je to najvarnejši avtomobil
v svojem razredu, da je varčen
(v povprečju se je poraba
v primerjavi s prehodnim
E zmanjšala za šest odstot-
kov), ekološko primeren (85
odstotkov avtomobila je mo-
goče reciklirati) ipd. Razvili so
ga v 38 mesecih, kar je razme-
roma ugoden rezultat, pri tem
pa dosegli količnik zračnega
upora 0,27, kar je zelo dober
rezultat. Za doplačilo ob tem
ponujajo nekaj pomembnih
dodatkov. Tako je mogoče av-
tomobil opremiti s posebnim
dežnim senzorjem, ki samo-
dejno vključi brisalnik pred-
njega stekla v dežju, za dopla-
čilo pa si je mogoče omisliti
tudi stransko (15-li trsko)
zračno varnostno blazino in
omejevalnik zategovalne moči
varnostnih pasov. Motorjev je
devet: pet bencinskih in štirje
dizelski, pri čemer bodo neka-
tere izvedenke (E 280, pa 420
in E 290 turbodizel) na voljo
šele jeseni ali v začetku pri-
hodnjega leta. Menjalniki so
trije, prav tako tudi opreme
(classic, elegance in avantgar-
de), pri Mercedes Benzu pa ra-
čunajo, da se bo serijska izde-
lava tega avtomobila v febru-
arju prihodnje leto povečala
na tisoč vozil dnevno. Prodaja
novega avtomobila pa je pri
uradnem predstavniku Merce-
des Benza pri nas, ljubljan-
skem AC Intercarju, že stekla.
Vendar pa je očitno, da bodo
letos lahko dobavili zgolj 60
avtomobilov, kar pa je prema-
lo, da bi potešili slovensko
navdušenje nad tem novim av-
tomobilom.
Petstopenjska avtomatika za audi A4
Ingolstadtski Audi je lahko
zadovoljen s tržnim odzivom
na audija A4, lansko novost, ki
gre zelo dobro v promet v po-
vsem klasičnem srednjem ra-
zredu. Sedaj Bavarci ponujajo
prav ta avtomobil z znano pet-
stopenjsko avtomatiko z ozna-
ko DSP (Dynamic Shift pro-
gram), ki je sicer na voljo tudi
v prav tako uspešni seriji A8.
Ta avtomatika pa je pri A4 na-
prodaj le tedaj, ko se v nosu
vrtita najzmogljivejša motorja
(A4 2,8 in A4 2,6).
Bistvo avtomatskega me-
njalnika DSP je predvsem
v tem, da se zmore kolikor to-
liko naučiti vožnje, ki jo upo-
rablja določen voznik, po dru-
gi strani pa je vožnja v kombi-
naciji s tem samodejnim me-
njalnikom v primerjavi s štiri-
stopenjsko avtomatiko varč-
nejša, kajti poraba je manjša
za osem odstotkov. Po drugi
strani se ta avtomatski me-
njalnik prilagaja vrsti ceste in
prestavlja na gorski cesti po-
vsem drugače kot, denimo, na
avtocesti. Pri programu za
gorsko vožnjo avtomatika ozi-
roma elektronika upošteva tu-
di to, ali gre za vzpon ali spust.
Pri vožnji v hrib se tako izogi-
ba pretiranemu oziroma pre-
pogostemu prestavljanju, pri
vožnji navzdol pa ne prema-
kne v višjo prestavo, čeprav se
morda hitrost avtomobila po-
večuje brez tega, da bi voznik
pritiskal na pedal za plin. To-
rej pametna avtomatika
v kombinaciji s še bolj pamet-
no elektroniko pripomore
k racionalnejši uporabi vozila,
manjši porabi in tudi udobnej-
ši vožnji.
Volvo V40 v začetku prihodnjega leta
Avtomobilski salon v nem-
škem Frankfurtu bo očitno po-
stregel s številnimi novostmi.
Tako bo švedski Volvo, tovar-
na, ki ji je šlo lani in tudi letos
zelo dobro, ponudil na ogled
svoj novi avtomobil v višjem
delu srednjega razreda V40.
To vozilo je švedska tovarna
uvrstila med sedanjo serijo
440/460 -in večjim modelom
850, vendar pri Volvu pravijo,
da bo v osnovi povzemal veli-
ko tistega, kar ponuja zelo
uspešni 850 in bo torej »mlajši
in manjši brat volvoja 850«. Po
sedanjih zagotovilih bo avto-
mobil poganjal bencinski šti-
rivaljnik, ki je v pet in še-
stvaljni izvedenki že naprodaj
v seriji 850 in 950, hkrati pa bo
V40 tudi po varnostni strani
ustrezen predstavnik švedske
in Volvojeve avtomobilske šo-
le. V40 bodo izdelovali v to-
varni NedCar v Bornu na Ni-
zozemskem, torej tovarni, kjer
že nastaja mitsubishi carisma.
Ta tovarna je skupni projekt
Volva, Mitsubishija in nizo-
zemske vlade, bistvena značil-
nost pa je, da je mogoče hkrati
izdelovati dva povsem različ-
na avtomobila. Novi volvo naj
bi na trg pripeljal v začetku
prihodnjega leta, pri nas pa bo
naprodaj spomladi 1996. Na
sliki: volvo V40.
Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je
tokrat zbral 715 prodajalcev vozil. Ob koncu sejma je lastnike
zamenjalo 20 avtomobilov, organizatorji pa so izdali še 125 komple-
tov kupoprodajnih pogodb.
Cene so okvirne!
Št. 25. - 22. junij 1995
29
NASVETI
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
V radijski oddaji, ki bo na
sporedu to soboto (24. 6.) ob
10.30 uri bo na modnih valo-
vih Radia Celje tekla beseda
o letošnji modi kopalnih
oblek.
Z najnovejšimi smernicami
in modeli, primernimi za ra-
zlične postave, vas bo v tele-
fonskem stiku seznanila mod-
na kreatorka iz sevniške Lisce,
v studiu pa bosta tokrat dve
gostji: akademska slikarka in
predstojnica modnega oddelka
na srednji šoli za oblikovanje
v Ljubljani, gospa Darja Vidic
ter mlada modna oblikovalka
Nataša Čagalj iz Štor. Osnov-
na tema pogovora z voditeljico
oddaje, Vlasto Cah-Žerovnik,
bo najnovejši slovenski modni
dogodek, mednarodni natečaj
za mlade kreatorje, imenovan
Smiraoff. Prof. Darja Vidic je
med organizatorji te priredi-
tve, Nataša Čagalj pa je lan-
skoletna zmagovalka natečaja
in bo jeseni odpotovala v Lon-
don na podiplomski študij
oblikovanja.
Pa še to: od sobote dalje sta
v tajništvu NT&RC dve nagra-
di, ročno pletena jopica in roč-
no poslikan svilen šal, ki naj ju
dvigneta nagrajenki meseca
maja, Olga Sakelšek iz Brezo-
ve v Celju in Nataša Lojen iz
Celja.	Uredništvo
Udobje
»mokre«
mode
Zadnja dva tedna smo se
v naših modnih vrtinčenjih
prepričali, da je zaradi svoje
izdajalske odkritosrčnosti ko-
palna moda najbolj problema-
tičen del oblačilnega področja.
Večkrat je res prava umet-
nost biti prikupen tudi na son-
cu in ob vodi, ko pa kopalke
tako zlobno razkrivajo »košče-
ne neobline« oziroma s celuli-
tom obložene obline. Pa je res
tako? Nekaj trikov, s katerimi
lahko optično uskladimo po-
stavo, smo si že ogledali, danes
pa se sprehodimo še do plaže
in nazaj. Modno in udobno
oblečeni, seveda.
Letošnja moda se je znova
zaljubila v daljne eksotične
dežele. Sarong - ovijalno krilo,
ki se v azijskih in jilžnomor-
skih otokih že stoletja nosi kot
vsakdanje oblačilo, je gotovo
najbolj priljubljena cunjica
v te namene. Lahko pa zadevo
poenostavite še z ogromno ru-
to, ki jo ovijete čez kopalke in
zavežete v dekorativni vozel.
V modni milosti je tudi luknii-
časta mreža, ki diskretno po-
kriva, mimogrede pa poskrbi
še za prijeten prepih.
Mlada in vitka telesca bodo
rezveseljevale mikro počitni-
ške cunjice, ki so letos kopal-
ke, športno ali sprehajalno
oblačilo v enem, torej nam nu-
dijo nešteto kombinacij za sle-
herno počitniško priložnost.
Če vas domišljija rada pusti
na cedilu, pa si privoščite ko-
palke in peresno lahek paleto,
ki ga kot komplet izdelujejo
tudi naši proizvajalci kopalne
mode. Skratka — moda nam je
letos prihranila mučno preo-
blačenje za odhod s plaže na
kosilo ali sprehod, saj bomo
s pomočjo večnamenskih ko-
sov »mokre« mode kopalno
obleko v hipu spremenili
v sprehajalno.
In ko smo že pri soncu oziro-
ma sprehodu: nikar, za božjo
voljo, ne pozabite na pokriva-
lo. O teh zdravstvenih pripo-
močkih in modnih dodatkih
tega poletja pa prihodnjič.
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca junija:
ČEMU POSVEČATE NAJVEČ POZORNOSTI OB NAKUPU
NOVIH KOPALK?
a)	da so modne in kvalitetne, cena ni pomembna;
b)	ceni — če je ugodna, si ogledam, ali mi pristoja tudi model;
c)	ker nimam idealne postave, je izbira ustreznih kopalk zame
prava mora;
d)	vpišite svoje
mnenje....................................................-.....................
ZDRAVILNE RASTLINE
Glog
Glog (Crategus oxyacantha
L.) spada v veliko družino rož-
nic. Tudi rod glogov šteje več
kot nekaj sto vrst, ki so si med
seboj zelo podobne.
Navadni glog je srednje vi-
sok trnast grm ali tudi do štiri
metre visoko drevo s svetlim
ali rdeče rjavim lubjem. Listi
so peci jati, narobe j aj časti in
na koncu so razrezani na tri do
pet krp. Listna ploskev je zgo-
raj temno zelena, spodaj pa si-
vo zelena. Cvetovi sestavljajo
mnogocvetne, pokončne češu-
lje. Iz njih se po oprašitvi raz-
vijejo svetlo rdeči, jagodam
podobni mokasti plodovi, ki
imajo v sredini zelo trdo koš-
čico.
Glog raste na kamnitih paš-
nikih in senožetih, po živih
mejah, v grmovju, ob robu
gozdov, najdemo pa ga tudi po
nasadih kot okras.
Cveti od maja do junija.
Spomladi, ob suhem vremenu,
nabiramo cvetove, liste in vr-
šičke. Nabrano moramo hitro
posušiti v senci na prepihu ali
v sušilniku. Jeseni nabiramo
zrele plodove, jim odstranimo
peclje in ostale primesi in jih
sušimo v tenki plasti na soncu
ali v sušilniku. Včasih nabira-
mo tudi lubje mladih vej.
Glog vsebuje procianidine,
flavonoide, kvercetin, rutin,
biogene amine, eterično olje,
sladkorje, čreslovine itd.
Vse te snovi delujejo kom-
pleksno na srce in ožilje. Kre-
pijo delovanje srca, izboljša se
prekrvavitev koronark, snovi
pomirjajo. To pride do izraza
pri starejših ljudeh, ki imajo
občutek tiščanja okoli srca,
povišan krvni pritisk, razbija-
nje srca in jih muči tudi vrto-
glavica. Danes živimo zelo
nezdravo. Kajenje, živčna pre-
obremenitev v službi, premalo
gibanja, vse to zelo kvarno
vpliva na naše srce. Zato se
tukaj zelo dobro obnese glog,
ki tudi zelo učinkovito urav-
nava previsok ali prenizek
krvni pritisk. Lajša tudi teža-
ve pri poapnenju žil in srčni
nervozi. Tudi krvni obtok se
okrepi, kar se kaže tudi z bolj-
šim delovanjem ledvic. Popra-
vi se tudi splošno počutje in
lažje premagujemo telesni in
duševni napor.
Iz posušenih cvetov in listov
pripravljamo čaj tako, da eno
veliko jedilno žlico droge po-
parimo s pol litra vrele vode,
pokrijemo in pustimo stati, da
se ohladi. Nato precedimo in
sladkamo z žličko medu.
Iz glogovih cvetov, listov in
plodov pripravljamo tudi
tinkturo in aromatično vino.
V ta namen vzamemo dva dela
droge in jo namočimo v osmih
delih alkohola ali vina. Z red-
nim jemanjem glogovih kap-
ljic lajšamo navedene težave.
Večjo količino glogovega ča-
ja lahko dodamo h kopeli, ki
nas bo poživila in osvežila,
zlasti po dolgotrajni hoji in po
težkem delu.
Boris Jagodic
ZDRAVNIŠKI NASVET
Dopust In sončenje
Sončenje ima svoje predno-
sti, pa tudi'svoje pomanjklji-
vosti. Sonce vzbudi hormon
nadledvične žleze adrenalin,
z njim pa zviša tudi krvni pri-
tisk, pospeši srčni utrip in di-
hanje. V možganih vzburi žle-
zo češariko in klične žleze
v spolovilu. Sonce pospeši
tvorbo vitamina D, v koži po-
temni kožna barvila - pigmen-
te, s tem pa zaščiti telo pred
škodljivim delom B - ultravijo-
ličnih žarkov.
Sonce pa je tudi škodljivo,
saj vsako leto zviša število na
novo nastalega kožnega raka,
pospeši pa tudi umrljivost za
kožnim rakom. Kljub temu pa
je sonce nujno potrebno za na-
še zdravje, za naše ugodno po-
čutje, le pravilno si ga moramo
privoščiti.
Sončna kopel je dovoljena le
v 60 odstotkih do sedaj veljav-
nih vrednosti za sončenje, si-
cer naše telo nima možnosti,
da bi po prekomernem sonče-
nju nastalo škodo lahko po-
pravilo. Takšne okvare se v te-
lesu kopičijo, posledice so pre-
hitro staranje kože in kožni
rak.
Po novih nasvetih se lahko
intenzivno sončijo, namazani
z zaščitno kremo ali oljem:
rdečelasi s svetlo kožo 10 mi-
nut, blondinci z občutljivo ko-
žo 20 minut, kostanjevi z ne-
občutljivo kožo 30 minut, čr-
nolasi z olivno barvo kože do
45 minut dnevno.
Zaščitna sredstva zvišajo
čas sončenja le v enkratnem
namazu, pogosto nanašanje je
brez učinka. Zaščitna sredstva
pa naj vsebujejo zaščito pred
ultravijoličnimi žarki A in B.
Najbolj pomembno je zaščititi
nos, ušesa, čelo, ramena, vrat-
no-prsni izrez, kolena in nart.
Kreme ali olja se mora vsaj
nekaj sekund masirati v kožo.
Po kopanju se mora dobro
obrisati in zopet namazati. Na
vodni gladini je odboj žarkov
posebno močan, celo od 90 do
100 odstotkov, na obrežju
z mivko pa dodatno še za 20
odstotkov. Vsakih 30 odstot-
kov nadmorske višine je odboj
za 4 odstotke višji, tako je na
višini 1500 metrov žarčenje za
25 odstotkov močnejše. Sonce
poslabša visok krvni pritisk.
Hipertoniki in srčni bolniki
naj se izogibajo intenzivnemu
sončenju, na glavi naj nosijo
klobuk oz. slamnik. Bolniki
z obolenjem ledvic in ščitnice
naj se intenzivno ne sončijo,
tudi kopanje zanje ni ugodno.
Koža potrebuje tri tedne, da se
povrhnica zadebeli in prevza-
me zaščitno vlogo za telo. Ne
pozabite se po kopanju dobro
obrisati, ker vodne kapljice
z odbojem reflektirajo - pospe-
šijo opekline.
Dr. BLANKA RATAJ
Sejte, presajajte, sadite,
zalivajte, negujte rastline;
rahljajte in prezračujte tla,
pobirajte in predelujte
pridelke v času, ki je
najugodnejši za posamezne
tipe rastlin in ki je
razviden iz koledarja.
Popečena cvetača
s sirom
Potrebujemo: eno veliko
glavo cvetače, 250 g mletega
mesa, 1 žlico olja, 1 majhno
čebulo, šopek peteršilja, 1 žli-
co drobtin, 1 rumenjak, sol in
poper, 100 g edamca, 250
g skute, lonček kisle smetane
in eno veliko žlico zelenega
popra.
Cvetačo operemo in ji izre-
žemo dno, tako da dobimo
večjo votlino. Cvetačo kuhamo
v slanem kropu 10 minut.
Medtem na olju prepražimo
drobno sesekljano čebulo,
mleto meso in ko se zmes ne-
koliko ohladi, dodamo drobti-
ne, rumenjak in peteršilj. S to
maso napolnimo cvetačo, ki
smo jo dobro ocedili. Polnjeno
cvetačo damo v ognjevarno
posodo in jo obložimo z rezi-
nami sira. Vse skupaj popeče-
mo pol ure v vroči pečici, se-
greti na 220 stopinj celzija.
Medtem z mešalcem zmešamo
skuto in kislo smetano, posoli-
mo in popopramo in dodamo
še zelen poper. Omako ponu-
dimo k popečeni cvetači.
Nadevana svinjska
ribica
Potrebujemo: 500 g svinjske
ribice, 100 g suhih sliv brez
koščic, 2 del rdečega vina, sve-
že mlet poper, sol, rdečo pa-
priko v prahu, na tanko nare-
zane rezine slanine.
Meso posolimo, popramo in
potresemo z rdečo papriko.
Nato ribico po dolgem prebo-
demo z ostrim nožem tako, da
nastane globoka zareza. Ko
meso počiva, namočimo suhe
slive brez koščic v rdečem vi-
nu. Ko se zmehčajo, jih na go-
sto nadevamo v svinjsko ribi-
co. To še ovijemo v rezine sla-
nine, povežemo z nitko in pe-
čemo pol ure v pečici, ki smo jo
prej segreli na 200 stopinj Cel-
zija.
Pečeno meso se naj nekoliko
ohladi, nakar odstranimo nit-
ko in meso razrežemo na lepe
koščke. Soku, ki se je nacedil
med pečenjem, dodamo vino in
kislo smetano ter segrejemo do
vrenja. Omako nalijemo v lon-
ček in jo ponudimo k mesu.
Zraven ponudimo kuhan riž in
zeleno solato.
FRANCOSKA
KUHINJA
Št. 25. - 22. junij 1995
VRTILJAK
30
Dobel dan!
Zdaj ze dolgo nisem bil z vami. Z Lingom sva bila malo
skregana in mi ni pustil pisati na lacunalnik. Ampak, zdaj je že
dobro, pa tudi odličen bom v šoli (Ringo pa ne!!!). In kakšni
boste vi? Kako boste preživeli počitnice? Moja starša se že tri
mesece prepirata, ker se ne moreta odločiti, ali naj gremo
v Španijo ali na Triglav! Za uspeh sta mi namreč obljubila polet
z letalom, zdaj pa... saj veste, kako je s starejšimi! Človek pri
njih sploh nikoli ne ve, kaj hočejo... Zato: meni je vseeno, kje
bomo in kaj se bo dogajalo. Hočem le mir! In biti zaljubljen! Vsi
moji sošolci so namreč že. Kaj pa vi? Ne pozabite name in pišite
tudi med počitnicami. Lahko seveda tudi razglednico (pa čeprav
s Triglava...) In lepo se imejte!
Tudi besede
bolijo
Včasih, ko pišem spise, se
sprašujem, kako pametni so
učitelji. Ko nam naročijo za
nalogo napisati spis se zdi, kot
da njihove misli lebdijo na me-
ji med telepatijo in jasno člo-
veško zavestjo. Ali si izberejo
določen naslov, zavedajoč se
njegove dvoumnosti? Verjetno
da, saj s tem dajo učencem več
tem, o čem bi napisali spis. Na
listu imamo lahko en naslov,
a vseeno tisoč možnosti, kako
ga uporabiti. Večini to zelo po-
maga, saj vsakemu seveda ne
ležijo vse teme. Nekatere pa
mogoče to celo moti. Med pisa-
njem se mogoče ne morejo
osredotočiti na eno temo, am-
pak bezljajo od enega pomena
naslova do drugega. Pri tem
verjetno nastane nerazumljiv
spis, ki ni preveč prijeten za
branje ah poslušanje, saj se
v njem težko znajdemo, kaj še-
le ga razumemo.
In tako smo se zbrali danes
pred listom papirja, na kate-
rem je napisan naslov spisa.
Z mnogo temami v glavah se
odločamo o najprimernejši. Na
listu pa brez kakršnega koli
namiga piše: »Tudi besede bo-
lijo«. Sedimo za mizo in raz-
mišljamo o premetenosti uči-
telja za slovenščino. In kot je
omenjeno že zgoraj, velja tudi
za ta naslov — veliko tem, vse
izmed njih primerne, a niti ena
dovolj dobra, da bi o njej raz-
glabljali. Ampak, počakajte
malo. Saj vemo, da je ena plus
ena dve. Dve pa je nenazadnje
večje število od ena. Torej bi
bilo mogoče boljše, če bi poiz-
kusili obrazložiti kar vse teme
o določenem naslovu. Vse te-
me, ki jih premore naša umska
centrala. Obrazložiti seveda
na kratko.
Pa začnimo pri malce čud-
nih in nenavadnih zamislih
moje glave. Čas. Četrta dimen-
zija, ki je ne moremo nadzoro-
vati. Lahko jo le ustvarjamo
s svojim obstojem. Teoretično
lahko vsaka naša misel, gib in
končno seveda besede, pripo-
morejo k nadaljnjemu razvoju
človeštva. V teoriji lahko z eno
samo potezo našega telesa ali
uma povzročimo verižno reak-
cijo, kjer bodo še neuničeni
atomi prihodnosti. Posledice
so lahko majhne in skoraj ne-
opazne. Lahko pa pomenijo ne
le uničenje človeške rase, am-
pak lahko s seboj v smrt pope-
ljejo celotno vesolje, vse ga-
laksije, vsa inteligentna bitja,
ki bi lahko bila tam zunaj,
v črnem prostranstvu vesolja.
Tudi beseda, ki mogoče sploh
ne bi bila izgovorjena, lahko
pripelje do generalnega uniče-
nja, mogoče celo velikega tre-
ska. Vendar šele čez nekaj sto
eonov let, bi rekel Imanuel
Kant. Zato le malce pazimo,
kaj govorimo in si mislimo.
Nikoli ne vemo, kaj nam bo
prinesla neznana neznanka
prihodnost.
Besede pa lahko bolijo tudi
na drugačne načine. Zvočna
tehnika je v zadnjih nekaj le-
tih zelo napredovala. Zvočniki
lahko imajo dandanes ogrom-
no moč. Kar predstavljajte si,
da vas zadene curek visoko-
frekvenčnega zvoka z močjo
nekaj tisoč decibelov. Veseli bi
lahko bih, če bi nas v takem
primeru odneslo po zraku ne-
kaj metrov stran, kjer bi ostali
gluhi do konca svojega življe-
nja z resnimi udarninami po
vsem telesu. Popolnoma mož-
no pa bi bilo, da bi glasnemu
govorjenju iz zvočnika podle-
gli. Pa naj še kdo zanika, da
besede ne morejo tudi fizično
boleti. Res se je bati učiteljev
s takšnimi megafoni.
In končno lahko besede bo-
lijo tudi naše srce, kot bi rekli
čustveno nagnjeni pesniki.
Znanstveniki pa bi se nasmeh-
nili in rekli, da se ne ve, kateri
del možganov odgovarja za
čustva. Ta edinstven občutek,
ki ga po mojem mnenju nima
skoraj nobeno drugo bitje na
zemlji razen edinstvene vrste
bitij, ki je kot edina v našem
osončju ustvarila civilizacijo.'
Mogoče je še kakšna žival na
Zemlji, ki lahko čuti, a ven-
darle teh čustev ne more kaza-
ti ter o njih razpravljati. In
verjetno so res čustva ta, ki so
pripomogla, da bo človeška ci-
vilizacija vedno nekaj sto ko-
rakov pred civilizacijo mra-
velj. Ampak vsaka stvar ima
svoje stranske učinke. Človek
res lahko čuti, a to pomeni, da
ga lahko že ena sama beseda
prizadene, ga spravi v dejanja,
ki mu jih narekuje le njegovo
srce, medtem ko mu um, ki ni-
ma takrat nobenega glasu, na-
rekuje popolnoma druge stva-
ri, za čustveni del možganov
popolnoma nesprejemljive.
Tako se žalimo in zmerjamo
med seboj, nezavedajoč se po-
sledic, ki jih bo imelo to na
nekogaršnje življenje. Naše
besede mu lahko popolnoma
spremenijo način življenja,
vnesejo v njegov um brutal-
nost in nepravičnost. Veliko
ljudi je zašlo na kriva pota kri-
minala prav zaradi takšnih
malenkosti. Najhuje pri vsem
tem pa je, da že majhni otroci
poznajo vse čustvene ukane
starejših. Poznajo grozovito
nekulturne psvoke, ki jih s pri-
dom uporabljajo, da žalijo in
zmerjajo ostale. Prelepo bi bi-
lo, če bi se dalo to zmerjanje in
uporabljanje kletvic ustaviti.
A to žal ne bo šlo, dokler se
starši ne bodo zavedli dejanj
svojih otrok, se pogovorili
z njimi in jih poizkusili naučiti
osnovnih pravil lepega vede-
nja. Ne le za uporabo doma,
temveč tudi v šoli, med prija-
telji. A kaj, ko pa že nekateri
starši doma vsepovprek kleje-
jo in dajejo otrokom prekrasen
vzgled. Potrebno bi bilo na
takšen način vzgojiti popolno-
ma novo generacijo ljudi, ter
jim navdahniti pomembnost
prijateljstva. Potem bi planet
Zemlja zares postal dom ljudi.
Dom ljudi, saj je marsikje in
marsikdaj dom slabo vzgoje-
nih živali.
To je bil torej spis, ki se ne
bo dolgo ohranil, saj je le list
papirja in nepomemben mega-
byt, ki zavzema prostor na ra-
čunalniku. Tudi na slabo
vzgojene ljudi ne bo naredil
vtisa. Rekli bodo: »Spet kak-
šen norec, ki si domišlja, da je
pameten.« Nekaj ljudi pa se bo.
mogoče strinjalo z menoj in
njihovi potomci bodo mogoče
nekega dne ustvarili novo ge-
neracijo ljudi. Novo civilizaci-
jo, ki bo najmočnejša v veso-
lju. Če pa bo vpliv teh ljudi
počasi zamrl, se lahko poslovi-
mo od človeštva, jaz pa lahko
naši civilizaciji rečem le še
lahko noč in z žalostjo v srcu
zaključim ta spis.
JERNEJ KUKOVIČ, 6. a
OŠ FRANA ROŠA CELJE
Horoskop
- sadjeskop
Banana (januar,
februar)
Šola: Če bi bil človek vedež,
ne bi bil revež, je čista resnica,
ki jo vsak dan občutiš na svoji
šolski koži. Zato se nemudoma
začni spreminjati v vedeža.
Dom: Zadeva z vedežem se
nadaljuje tudi doma — saj nisi
mogel vedeti, da bo mama šla
gledat prav v tisti žep. In spet
se je pokazalo, da bi bilo bolje,
da stvari pospraviš na varno.
Ljubezen: Tudi nisi mogel
vedeti, da bodo zelene oči na
četrtkovi žurki v džungli in te
bodo strašno iskale. Poišči jih!
Jabolko (marec,
april)
Šola: Kdor dolgo drgne šol-
ske klopi, za nobeno rabo več
ni — če te bo kdo prepričeval
v resničnost te rime, mu nikar
ne nasedaj. Šola pač mora biti,
je nujno zlo, pa pika.
Dom: Nujno zlo je tudi
vsakdanje pospravljanje po-
stelje, zato nikar ne bodi tako
namrgoden, če te mama opom-
ni. In čisto verjemi ji, da je
lepše spati v prezračeni in
postlani postelji kot pa v kakš-
nem sračjem gnezdu.
Ljubezen: Postelji si tudi na
tem področju — rjava, ki je tvo-
ja barva tedna in tudi jeseni,
bo zelo pomembna.
Jagoda (maj, junij)
Šola: Reklo »Ni rože brez tr-
na, ni uspeha brez truda«, po-
polnoma drži. Za zadnje spra-
ševanje se nisi dovolj potrudil
in rezultat bo seveda trnov.
Dom: Na domači fronti vse
mirno! Vendar ne bo dolgo.
Z jesenjo se bližajo nevihte tu-
di na tem področju. Čimveč
hodi ven.
Ljubezen: Tudi tu se je treba
potruditi in pravi osebi pove-
dati prave reči. Na primer, da
ima super nov pulover, pa da
lepo piše, ima lepe zvezke...
Breskev (julij,
avgust)
Šola: Najlepši v šoli so seve-
da odmori, to ve vsak pošten
šolski vrabec. Ne ve pa, da se
v odmorih dogaja mnogo zani-
mivih reči, ki povzročajo pre-
majhno zbranost pri pouku.
Torej manj vneto odmoruj!
Dom: Domači bodo zelo ve-
seli, če se boš izkazal pri čuva-
nju otrok v hiši. Saj to delo niti
ni tako naporno kot se ti zdi.
Organiziraj	tekmovanje
v pljuvanju, pa ne bo nihče
tečnaril.
Ljubezen: Pridobil boš ne-
kaj točk pri znani osebi, ker ji
boš pomagal pri matematični
šolski. Enkrat mora uspeti tu-
di tebi - če ne zdaj, pa v bližnji
prihodnosti!
Hruška (september,
oktober)
Šola: Tista goba, ki ni bila
namenjena pravi osebi, je raz-
burila duhove v razredu. Am-
pak se bodo kmalu umirli, saj
goba ni bila umazana. Drugič
pa bolje ciljaj!
Dom: Pranje perila sicer ni
tvoja zadolžitev, ampak nič te
ne bo stalo, če boš enkrat na-
polnil pralni stroj. Mamo bo
od presenečenja in veselja sko-
raj kap, ampak ko si bo opo-
mogla ...
Ljubezen: Še malo, pa se bo
začela sezona randijev na sta-
rem igrišču. Treba se je dogo-
voriti za urnik, da vas ne bo
kakšnih petdeset na enem
kvadratnem metru!
Limona (november,
december)
Šola: Še malo, pa bo tudi ta
teden naokoli in boš rešen vse-
ga šolskega. Do takrat malo
popazi na slovko, zgodlo in te-
. lovadbo, ker postajajo zelo ne-
' varne!
Dom: Kmalu bo konec pre-
mirja z mamo. Nekam dolgo se
že nisi skregal z njo, ampak
napor se je splačal. Zdaj pa
- ko bo počilo, bo groza.
Ljubezen: Rolkanje ti še ne
gre prav dobro, zato se z njim
ne postavljaj. Če hočeš naredi-
ti vtis, si izberi kakšno reč,
kjer si pravi mojster.
Pripravili ASTROLOGI
3. OŠ CELJE
Jaz in spomini na otroštvo
Sedim za mizo. Pred sabo
imam dnevnik in v roki staro
pero. Premišljujem... Ali sem
srečna? Zazrem se skozi okno
v noč, v daljavo... Luna je že
priplavala na nebo in prve
zvezde so zabingljale. Skoraj
vse luči so ugasnile, razen ene,
ki sveti v moji sobi.
Pogledam vse dobre in slabe
plati mojega življenja. Kadar
sem nesrečna in daleč od pri-
jateljev, se vedno poglobim
v svoje misli. Včasih odplovem
v prihodnost, včasih pa nap-
nem jadra nazaj, nazaj v pre-
teklost.
Kot majhna deklica sem bila
vedno vesela in prepolna ener-
gije. Takrat smo z mamico,
očijem in bratom živeli v Ra-
kovljah, v majhnem, a prikup-
nem bloku. Tam sem preživ-
ljala svoje otroštvo. To je bil
kraj, kjer sem se prvič soočila
z naravo in njenimi lepotami
in kjer sem začela spoznavati
življenje.
Imela sem veliko prijateljev.
Večinoma so bih to fantje iz
sedmih ah osmih razredov,
med njimi tudi moj brat. Bilo
mi je čisto vseeno, če nisem
imela dekliške družbe, kajti
daleč naokoli ni bilo nobenega
otroka moje starosti, kaj šele
dekleta. Tako sem vsak dan
capljala za njimi. Skupaj smo
zahajali k močvirju, kjer smo
si gradili hišico iz lesa. Veliko-
krat so nam pomagali starši, ki
so nam z veseljem dajah les.
V njej smo imeli svoj kotiček,
kjer smo se pogovarjali, ležali
na starem kavču, jedli dobrote
ali pa smo si ob njem zakurili
ogenj, na katerem smo pekli
koruzo ah kostanj.
A teh lepih, veselih dni je
bilo kmalu konec. Iz bloka
smo se začeli seliti v novo hišo,
ki je dobrih sedem kilometrov
proč. Takrat sem preživljala
najtežje dni. Velikokrat sem
zaspala v solzah. S težkim sr-
cem sem se poslovila od prija-
teljev, znancev, okolja, hiš in
od prečudovitih let, ki sem jih
preživljala v tej vasi. A nisem
mogla nič storiti. Najraje bi
vzela s seboj vse tiste stvari, ob
katerih sem bila srečna. Mora-
la sem se sprijazniti z dej-
stvom, da to pač ni mogoče.
Tako je čas tekel naprej. Ko
sva se z mamico vozili v šolo,
sem vedno zrla proti bloku in
ulici, kjer sem se tolikokrat
vozila s kolesom. Nikoli nisem
pozabila pogledati hišice, ki je
sedaj propadala ob močvirju,
kjer smo se včasih drsali in
igrah razne igre. A tudi ta spo-
min na našo »kajžico« je začel
počasi trohneti. Kmalu zatem
so jo podrli in les zakurili za
kurjavo. To je bil zame velik
šok.
Z leti sem se začela privajati
na nove sosede in prijatelje, ki
še vedno ne morejo nadomesti-
ti starih. A tudi s temi sem že
doživela marsikaj lepega. Teh
prijateljev še sedaj ni toliko,
kot jih je bilo poprej. V Bra-
slovčah sem poznala skoraj
vsak skrivni kotiček, a tukaj
niti enega.
Sedaj, ko sem že precej zra-
sla, sem marsikaj spoznala.
Spoznala sem, da je vse druga-
če. Zdi se mi, da so mi postale
Braslovče tuje, kakor, da jih
ne poznam. V sebi še čutim
nekaj radosti in spominov, a ti
počasi izginjajo. Ko sem sreča-
la stare prijatelje, se nisem
mogla z njimi pogovarjati, ker
so se mi zdeli drugačni, nepoz-
nani. Včasih, ko čakam mami-
co v šoli, se sprehodim po stari
cesti, ki vodi do bloka, a tudi
ta se mi zdi tuja, kakor, da se
ne bi nikoli vozila po njej in še
sama ne vem, zakaj. Kljub te-
mu še rada pogledam skozi
kakšno okno, ki je obrnjeno
proti bloku, sploh pa takrat,
kadar mi je težko pri srcu in
vedno preženem strah.
Tako končam s svojim raz-
mišljanjem. In edini prijatelji
poleg sošolk in sošolcev, ki jih
imam sedaj, so: svinčnik, zve-
zek in pisalni stroj.
Upam, da bom imela svetlo
prihodnost in da bom postala
uspešna menedžerka. Se na-
prej bom zapisovala svoje spo-
mine in trenutke, ko sem ža-
lostna, v svoj zvezek.
Včasih je dobro, da je človek
sam, saj tako spozna samega
sebe.
BARBARA VEK, 7. a
OŠ BRASLOVČE
k 25. - 22. junij 1995
31
FELJTON ■ ROMAN
Pet prič hkrati
V soboto, 11. julija 1959 so
poročale posadke petih potni-
ških letal o pojavu formacije
NLP vzhodno do Honoluluja.
Kapitan Wilson od Panam je
bil tisto noč na poti iz San
Francisca v Honolulu, ko je ob
3.02 po havajskem času postal
pozoren na močno svetlobo, ki
so jo na nočnem nebu sprem-
ljale manjše lučke. Letalo je
bilo kakih 7.000 metrov visoko
in je letelo nad plastjo obla-
kov, ko so se leteči predmeti
pojavih na levi kakih 300 me-
trov višje.
»Kopilot Lorenz in letalski
inženir Scott nista verjela
lastnim očem, ko je svetloba
drvela proti nam. Če bi šlo za
navadno letalo, bi v vzpored-
nem nasprotnem letu zlahka
prišlo mimo nas, tisti predmet
pa je v tako ostrem kotu spre-
menil smer, da bi tega ne zmo-
glo nobeno letalo, nato pa je
izginil. Manjše, enakomerno
porazdeljene lučke so bile ali
sestavni deli velikega predme-
ta ali pa so kazale presenetljiv
let v brezhibni formaciji.«
Wilson je izključil možnost
odboja svetlobe. »Bila je tem-
na noč,« je rekel.
Posadke petih letal so opa-
zovale predmete z različnih
pozicij, vse so izključevale
možnost odboja svetlobe. Po
pristanku v Honoluluju je Wil-
son izjavil, da v devetnajstlet-
ni pilotski praksi ni videl še
ničesar podobnega in da je
dotlej dvomil o obstoju tujih
letečih predmetov. »Zdaj sem
prepričan, da so,« je zatrdil.
Razen Wilsona so podali po-
ročila: kapitan Moffat od ka-
nadske družbe, prvi oficier
Zedwick od družbe Slick ter
kapitana Sprunger in Kelley,
oba od Panam. Moffat je v po-
drobnostih potrdil Wilsonovo
poročilo in rekel: »Se nikoli
nisem videl česa takega. Pet
nas je videlo isti predmet ob
istem času.«
Predstavnik ameriškega le-
talstva je dejal, da je moralo
vseh pet pilotovizpolniti vpra-
šalnike in da so jih zaslišali.
Nato so poslali poročila letal-
skemu poveljstvu za Pacifik
v Honoluluju in obrambnemu
ministrstvu ZDA v Washing-
tonu.
Pet reaktivcev na
lovu
Malo pred sončnim vzho-
dom, 24. septembra okrog pe-
tih zjutraj, so v bližini Red-
monda v Oregonu opazili orja-
ški NLP, ki se je počasi spuš-
čal izpod neba. Prvi ga je videl
policijski oficir Robert Dic-
kerson, ki je bil na patruljni
vožnjo ob robu mesta. O veli-
kem predmetu, ki je padal, je
sprva mislil, da je goreče leta-
lo, ki je strmoglavilo. Ostrmel
je, ko je predmet »obvisel«
v višini kakih 65 metrov in ko
je videl, da je ploščat. Nekaj
treutkov je bil predmet negi-
ben, potem se je navpično
dvignil in obstal na severov-
zhodnem koncu letališča. Dic-
kerson se je peljal tja in obve-
stil nadzornika poletov
Wertza.
Wertz in drugi nameščenci
zvezne uprave za letalstvo
(FAA) so več minut z daljno-
gledi opazovali tisto ploščo.
Svetlikanje je čez čas malo po-
pustilo, potem so vsi razločno
videli snope rumenih, rdečih
in zelenih žarkov na robu
plošče. Ob 5.10 je Wertz poslal
teleprintersko sporočilo nad-
zorni centrali v Seattlu, ta pa
je takoj obvestila letalsko opo-
rišče Hamilton v Kaliforniji.
Čez nekaj minut je Seatte iz-
vedel, da so že na poti prestre-
zovalni lovci z letalskega opo-
rišča Portland in da letalska
radarska postaja v Klamathu
(Oregon) predmet zasleduje na
zaslonih.
V Redmondu so nameščenci
FAA še vedno z daljnogledi
opazovali neznani predmet, ko
so postali pozorni na piskajoče
šume bližajočih se reaktivcev.
Ko so se bojna letala spustila
od zgoraj proti predmetu, so
izginili snopi žarkov okrog
plošče, zato pa se je na spodnji
strani prikazal svetel žarek, ki
je dal plošči silovit pospešek in
jo sunil navzgor, da je za las
švignila mimo smeri reaktiv-
cev. Prvi je v naglici zavil, da
bi se izognil trčenju, drugega
je zgrabil zračni tok bliskovito
vzpenjajočega se predmeta, da
je pilot s težavo obdržal kon-
trolo. Drugi trije piloti so se
spustili za letečim predmetom,
ki pa se jih je kmalu otresel,
čeprav so do skrajnih možno-
sti povečali hitrost. Ko je NLP
v višini kakih 5.000 metrov iz-
ginil v oblakih, mu je eden iz-
med lovcev sledil po radarju.
NLP je očitno odkril zasledo-
valca, ker je takoj menjal
smer. To spremembo so opazo-
vali z višinskim radarjem na
letalski radarski postaji Kla-
math Falls.
Potem ko so piloti opustili
brezupni lov, so radarski opa-
zovalci na zaslonih še precej
časa spremljali vratolomne
manevre NLP v višinah med
2.000 in 18.000 metri.
Zapovedana
molčečnost
Pilote so takoj po pristanku
poklicali na zaslišanje. Potem
ko so tajni službi opisali sreča-
nje z NLP, so dobili ukaz, naj
o tem ne govorijo, niti med se-
boj ne.
Ko so izpod neba spuščajoči
se reaktivci zatulili nad me-
stom, je prišlo na ulice Red-
monda več sto ljudi. Nekateri
so videli razen lovcev tudi
čudno svetlikanje na nebu.
Ker so se pri letalstvu zbali, da
utegne priti ta poskus lova na
dan, so pohiteli s pojasnilom,
da gre za čisto navaden kon-
trolni polet, ki pa so ga pomo-
toma sprožili radarski signali.
Svetlikanje na nebu so odpra-
vili kot »plod domišljije raz-
burjenih prič«.
V obdobju nekaj ur je prišlo
do novega razburjenja. Ko je
letalsko vrhovno poveljstvo
prejelo poročilo o »izpušnem«
žarku NLP, je dopuščalo mož-
nost, da gre za jedrski pogon.
Po nalogu FAA je moral Wertz
na krožnem poletu na območju
Redmonda ugotoviti morebit-
no nenormalno radioaktivnost
v raznih zračnih plasteh.
Z Geigerjevim števcem je v he-
likopterju krožil v različni vi-
šini, kjer je prej lebdel NLP.
Rezultate so po teleprinterju
poslali na letalsko poveljstvo,
to jih dolgo ni objavilo.
Svet Osnovne šole Vere
Šlander Polzela
Razpisujemo dela in naloge:
1.	pomočnika ravnatelja z učno
obveznostjo
Kandidat mora poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še
pogoje 89. in 137. člena Zakona o osnovni šoli in imeti:
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj
-	opravljen strokovni izpit za učitelja
-	organizacijske in strokovne sposobnosti za uresniče-
vanje smotrov in nalog osnovne šole
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljite v 8. dneh po objavi na gornji naslov.
2.	učitelja angleškega jezika
Delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas s polnim
delovnim časom.
Nudimo posebne ugodnosti.
Pogoj: višja ali visoka izobrazba angleškega jezika.
Nastop dela: 1. 9. 1995.
O izidu razpisa vas bomo obvestili po končanem
postopku.
SVET ZAVODA
GLASBENE ŠOLE ŽALEC
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 27. člena Za-
kona o glasbenih šolah in imeti:
-najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem stro-
kovnem izpitu
-pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za
uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega de-
la šole.
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta.
Začetek dela: 1. 8. 1995.
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom
in dokazila o strokovnosti v 10. dneh po objavi razpisa
na Svet Zavoda.
Ker je imenovanje vezano na soglasje ustanovitelja
Zavoda, bodo kandidati o izbiri obveščeni takoj, ko bo-
mo prejeli sklep pristojnega organa ustanovitelja.
XXXI.
Valentin to pot ni hotel nič prepustiti naključju. Preveč na-
peto je bilo prejšnjikrat v vaški gostilni, da bi se upal še kdaj
pripeljati s svojim avtom v bližino Mirinega doma, ako bi ne
bil na pošteni poti.
"Samo danes se še moram skrivati, drugič bom imel že pro-
sto pot do svoje ljube!" sije govoril, ko se je pod noč odprav-
ljal peš na precej dolgo pot iz svoje vasi, kjer je bil na obisku,
pri bolnem očetu, v precej oddaljeno dolino pod Goro. Avto je
pustil na vidnem mestu v vasi, da bi ne mogel nihče dvomiti,
kako njega ni doma. Nalašč je pod noč obiskal bližnjega sose-
da in mu pripovedoval, da je z očetom hudo, zato bo vso noč
ostal pri njemu. To mu bo služilo za izvrsten izgovor pred že-
no, če bi zopet kaj sumničila in sitnarila.
Noč je bila prav prijetno sveža, po hudi poletni vročini, kije
bila tistega dne res neznosna. Hitro je hodil nocoj Valentin po
poti, ki jo je dobro poznal še iz mladih let, saj so ga nocoj
preganjale hude misli in se mešale z njegovimi željami in hre-
penenjem po Miri.
"Le kako se bo izšlo na poti med Feryjem in Janezom?!"
Feryja sem zadnjič dobro prepričal in zdi se mi dovolj neu-
men, da ga bom še po opravljenem dejanju držal krepko v pe-
sti in bo moral še marsikaj opraviti zame. Tudi, če bi se kaj
ponesrečilo in prišlo na dan, le kdo bi verjel temu faliranemu
študentu, proti meni, ki le veliko pomenim, kot ugleden šef in
star partijski zaupnik? " Vedno znova si je Valentin dopovedo-
val, da dela zase prav in bodo vso krivdo pri načrtovanem
zločinu nosili drugi.
"Prav sem storil, da sem se pred odhodom Feryja in Janeza
umaknil, saj bi lahko predvsem Fery rekel kakšno nepremiš-
ljeno besedo pred odhodom, za katero bi bilo treba pozneje
odgovarjati. Tako bo za vse početje, ako se izjalovi, odgovo-
ren samo Fery. Menim, da bo ravno zaradi takšnega spozna-
nja Fery zelo pazil, da bo opravil 'posel,' kot sva se dogovori-
la."
Po drugi strani se je tudi zato tako mudilo Valentinu k Miri,
ker ni vedel, kdaj se bo Fervju ponudila priložnost, zaradi ka-
tere bo dobila potem Mira žalostno sporočilo. "Nekaj časa bo
potem že potrebnega, da se bo umirila, zato je najbolje, da
izkoristim priložnost kar nocoj, ko je še vse lepo in prav. "
Dobršen del poti je že prehodil ob takšnem razmišljanju, ki
se ga ne bi sramoval nobeden razbojnik.
"Le kako bom ukrenil potem?" mu je prišlo na misel, da
ima on, Valentin, vendarle ženo in družino. "Moral se bom
preudarno odločiti, kaj bo vredno žrtvovati, saj vsega ne bom
mogel obdržati. Kar se žensk tiče, tam ne bi bila težka odloči-
tev, a vendarle imam pri Amaliji dom in bo treba paziti, saj mi
je že zadnjič dala jasno na znanje, da me bo poslala čez prag,
če ne pustim Mire. Le kako si ohraniti dom, brez katerega ne
morem in tudi Miro, zaradi katere sem toliko tvegal, da jo pri-
dobim samo zase? " se je začelo vozljati v Valentinovih načr-
tih nocoj, v temnem lesu, že prav blizu Mirinega doma.
Prav počasi se je takrat, iz druge smeri bližal svojemu in
seveda Mirinemu domu Janez. Dolgo se v poletnih dneh zadr-
žuje dnevni soj in sedaj, ko se je ura že pomikala proti deseti
zvečer, se je šele začelo prav nočiti.
Janez se je počutil razburjenega, kot še nikoli in znova sije
v srcu želel, da bi vse skupaj ne bilo res. Bal se je, da se ne bo
mogel pravočasno obvladati in lahko Valentina preveč obde-
la, ako se izkažejo za resnične govorice, kijih širi ljudski glas.
Mnogokrat je na divjem lovu opazoval nežni ljubezenski ples,
med srnico in njenim izbranim srnjakom. Nihče ga ne bi ta-
krat pripravil, da bi položil zaljubljenega rogljača s svojo puš-
ko, pa naj je bil še tako lep. Dostikrat se je od nekod vzel še
drugi vsiljivec, kije poizkušal nasilno speljati ljubico onemu,
prvemu. Tedaj Janez ni pomišljal. Nekateri od teh vsiljivcev
so s krvjo zalili rušo na gozdnih jasah in tako plačali za svojo
predrznost. Imelo je nocoj Janeza, da bi ravno tako obračunal
z Valentinom, ki mu hoče ukrasti, kar je njemu najdražje, nje-
govo Miro.
Prišel je Janez, ob takšnem razmišljanju že prav blizu svoje-
ga doma, da je lahko dobro razločil okence, za katerim je spa-
la Mira. Napeto se je oziral v noč, saj je bil prepričan, da se
bo pojavil od nekod Dolfe, kije obljubil, da bo pazil ponoči
okoli hiše.
"Kako bo Dolfe presenečen, ko bova dobila lisjaka v past!"
je pomislil Janez in se znova napeto zazrl v noč.
Ni si mogel misliti, da leži Dolfe mrtvo pijan, samo kakšnih
sto metrov proč od njega. "Čudno, da še ni Dolfe ta naokrog? "
se je zamislil, ko je že nekaj časa tiho ležal, skrit v senci grma.
"Kaj, če sem naredil narobe, ko sem mu dal več denarja, kot
je bilo potrebno?!" se je zaskrbljeno vprašal. "Če bom čakal
sam, bo bolje, da se dobro pripravim! "je pomislil, ko nesreč-
nega Dolfeta ni bilo na spregled. Ze je imelo Janeza, da bi šel
po stopnicah v hišo, ko je šel iskat puško v skrivališče pod
stopničko, a hotel se je vendarle prepričati kako velik je ženin
greh ob vsem tem. Zato je pustil Miro v njenem spanju, saj je
nocoj trdno spala, utrujena od dela, ko je podnevi pomagala
pri Rudiju pospravljati seno. Niti v sanjati se ji ne bi moglo ,
kaj se to noč godi okrog njenega doma.
Janezu se je roka rahlo tresla, ko je vstavljal naboje v puš-
ko. "Samo postrašil ga bom, če pride, da bo imel polne hla-
če! " sije govoril, kot v svoje opravičilo.
Zdajci zasliši Janez tihe korake na stezi, ki pelje iz gozda
nad hišo. "To bo Dolfe, le kje se je zamudil kuj on, da sem ga
tako dolgo čakal?! "je sklepal Janez, saj si ne bi nikoli misiii,
da bi lahko prišel po stezi, ki pelje k njemu preko hriba, Valen-
tin. Stisnil se je ob stopnice, z namenom, da malo prestraši
Dolfeta.
Koraki po stezi so se hitro bližali in Janezove oči, ki so se že
dodobra privadile teme, so spoznale prihajajočo, temno po-
stavo. Še bolj se je stisnil Janez k stopnicam, prstni členki so
kar pokali, tako je stisnil puško, ko je v prišleku spoznal Va-
lentina.
Imelo je v tem hipu Janeza, da bi brez pomisleka sprožil in
vsaj na smrt prestrašil Valentina, če še ne kaj hujšega. A zopet
se je s silnim naporom premagal in se do krvi ugriznil v ustni-
co, da ni zakričal v besnem razburjenju. "Še malo počakam,
da vidim kaj bo storila žena! "je razmišljal v svoji, od napeto-
sti boleči glavi. "Če se izkaže, da je tudi ona pokvarjena hi-
navka, ustrelim oba in potem še sebe!" se je odločil v silnem
razburjenju. "Le kje hodi sedaj prekleti Dolfe, nikoli več ga ne
pogledam!" se je obenem jezil na nezanesljivega prijatelja, ki
bi mu sedaj prišel tako prav, da bi ujela falota na delu. Kar
čutil je Janez, kako se podira njegov dobro zamišljen načrt in
se lahko nocoj vse skupaj usodno konča.
Valentin, ki si ni mogel misliti, kaj ga nocoj še čaka, je malo
postal, se ozrl naokoli in že kar vajeno stopil pod Mirino ok-
no. Le to je pozabil, da je bila zadnjič, ko je trkal prav na isto
okence, Mira še budna, nocoj pa je že dolgo spala, čisto na
drugem koncu hiše in ni mogla slišati Valentinovega trkanja
in prigovarjanja. Najbrž se je tudi Valentin spomnil, da spi
Mira v spalnici na drugi strani, kjer so okna previsoko, da bi
lahko kar s tal trkal nanje. "Moral bi imeti lestev, "je pomi-
slil. "Bilo bi prav otročje iskati lestev, bom raje stopil kar po
stopnicah in malo močneje potrkal na vrata, da se mi ljubica
zbudi! "je ves razvnet hotel po stopnicah na vrata. "Se ti mu-
di, hudič prekleti!" se ni mogel več zadržati Janez, ko je hotel
Valentin tik mimo njega po stopnicah.
St. 25. - 22. junij 1995
ZA RAZVEDRILO
32
Št. 25. - 22. funij 1995
33
INFORMACIJE
St. 25. - 22. junij 1995
INFORMACIJE
34
Št. 25, - 22. junij 1995
35
INFORMACIJE
St. 25. - 22. junij 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE
36
M
S*. 25. - 22. junij 1995
37
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 25. - 22. junij 1995
38	MALI OGLASI - INFORMACIJE

Št. 25. - 22. junij 1995
39
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 25. - 22. junij 1995
RUMENA STRAN
40
Zadnji poziv: pridite vsi na naše skupno
srečanje v Matkah, kjer je vse pripravljeno
za 3. kongres Stranke šaljivcev in muzikan-
tov NT&RC.
Prišla bo med drugim tudi Preboldska
pleh muz'ka, domači >zapravljivčki<, ki bo-
do na prizorišče pripeljali naši častni pred-
sednici, prišel bo jezikavi Franček Vinder iz
Vinske Gore, Marija Goropevšek iz Šešč
s harmoniko, Marjan Ferlič iz Pilštanja
s kozo, Lojze Krašovec iz Zg. Rečice, Hinko
Brečko brez avtomobila, Ivan Slavc-Leben
z novim sponzorjem, Slavica Planko brez
hlačk, liga šaljivcev iz Velenja z domačimi
instrumenti, >raufnkirar< Lojze Oblak, ki bo
po želji kakšno >pečko< ometu, Franci in
Korl iz Loke in številni drugi domači umet-
niki.
Že dopoldne si boste lahko ogledali raz-
stavo domačih umetnikov, predice, žganje-
kuharje, oglarje ter druge, včasih znane
>umetnike< ter mogoče počakali v hladnem
gozdu prireditev ter ob koncu zaplesali
z Ireno Vrčkovnik in ansamblom Vesna.
Vmes bo nekaj žrebanj, kjer bo med drugim
nekaj novih naročnikov Novega tednika od-
šlo brezplačno na počitnice. Organiziran bo
tudi posebni prevoz in sicer ob 13. uri iz-
pred avtobusne postaje Celje (rdeč kiosk
s sadjem). V primeru slabega vremena bo
prireditev naslednjo nedeljo.
In še nagrajenca za šalo tedna, to sta
Lojze Krašek iz Laškega in Antonija Teršek
iz Celja.
Šala tedna
Sosedova Micka
Pride nadzornik v šolo,
učiteljica svoje učence že
prej pripravi, kaj in kako naj
odgovarjajo.
Janezku pravi: »Ti pa kar
tiho bodi, da ne boš kaj ne-
umnega zinil!«
Ob prihodu nadzornika v razred vsi učen-
ci lepo odgovarjajo na vprašanje. Pa dvigne
še Janezek roko: »No, kaj boš pa ti pove-
dal?« ga vpraša nadzornik.
»Sosedova Micka je prostitutka!« pove
Janezek.
Učiteljica >okameni< in pordeči, vendar jo
nadzornik tolaži, da to pač ni nič takega.
Drugi dan deli učiteljica učence, ki so
tako lepo odgovarjali po 100 tolarjev. Ko
pride do Janezka, pravi: »Ti pa ne boš nič
dobil, ker si bil včeraj tako grd.«
»O, saj ni treba,« pravi Janezek. »Mi je
nadzornik dal 500 tolarjev, da sem mu po-
vedal, kje stanuje sosedova Micka.«
Opera
Dva policaja se v civilu na svoj prosti dan
sprehajata po Tivolskem parku. Ugibala
sta. kako pregnati dolgčas. Nenadoma za-
gledata plakat: »Figarojeva svatba v Can-
karjevem domu.« To pa bo za naju. Odpra-
vita se v bližnjo trgovino, kupita darilo in
rože v cvetličarni in jo mahneta po bližnjici
na kraj dogodka.
V Cankarjevem domu vprašata receptor-
ko, kje je svatba. Le ta jima reče: »Vidva sta
pa policaja «
»Kako pa to veste, saj sva vendar v ci-
vilu?«
»Ugotovila sem po tem, ker sta prinesla
rože in darilo s seboj. Včeraj je namreč eden
od vaših prinesel s sabo surf, ko smo pred-
vajali Labodje jezero.«
Mati
»Veš kaj Minka, to pa ni lepo od tebe, da
ne daš bratcu koščka jabolka.«
Minka: »Ne, ne dam ga. Eva je to storila
v raju, pa se še danes po celem svetu zgraža-
jo nad tem.«
Smučar
Gorenje je smučal v gorah in padel v pre-
pad. Na srečo je ostal nepoškodovan in ne-
kaj ur pozneje so ga našli reševalci. Da bi ga
čimprej rešili negotovosti in strahu, so že od
daleč vpili:
»Mi smo od Rdečega križa.«
»Izginite,« je zatulil Gorenje. »Prispevek
za Rdeči križ sem letos že plačal!«
Nič kriv
Janezka ni bilo dva dni v šolo, tretji dan
pa ga učiteljica vpraša:
»Janezek, zakaj te pa ni bilo predvčerajš-
njim v šolo?«
»Nekaj takega sem pojedel, da sem dobil
tahitro, imam pa samo ene spodnje hlače.«
»Dobro, kaj pa včeraj?«
»Včeraj sem šel pa mimo vaše hiše in sem
videl, da se sušijo vaše spodnje hlače, sem se
pa obrnil.«
Tepe
V javno hišo stopi Gorenje in pravi dekli-
ni: »Bogato te plačam, ampak želim nekaj
posebnega«.
»Sto dolarjev«, pravi dekle.
»Prav, odvrne moški, ampak naprej po-
vem - jaz tepem.«
»Pa tepi. Sto dolarjev je le sto dolarjev.«
»Ampak jaz tepem dolgo.«
»Kako dolgo?«
»Dokler ne dobim denarja nazaj.«
Odvajalo
Živela sta babica in dedek, oba že v tri-
inosemdesetem letu. Imela sta težave z za-
prtjem. Nekega dne sta odšla k zdravniku,
da jima da odvajalo. Pot je bila zelo dolga in
ju je pošteno izmučila. Doma reče dedek
babici: »Babica, odpočijva si.«
Ker je bila babica bolj odločna, mu reče:
»Dedek, spijva malo odvajala, mogoče nama
bo bolje!«
Oba spijeta odvajalo in nato babica skoči
čez posteljo naravnost na stranišče. Ko se
vsa vesela vrne, reče dedku: »Veš, dedek,
počutila sem se kot trinajst letna deklica,
kar čez posteljo sem skočila.«
Dedek pa ji reče: »Babica odkrij me, jaz
sem pa kot trimesečni otrok.«
Šale so prispevali: Janko Požek iz Grobelne-
ga, Stane Šumej iz Šentjurja, Slavko Hofman
iz Polzele, Gabrijela Korič iz Celja, Ivan Zu-
pane iz Škofje vasi in Katja Podkubovšek iz
Loč.
»Gospodična, ali vas lahko vprašam, kakšne načrte imate
za nocoj?«
»Lahko, toda to, kar vi mislite, imam danes že za seboj.«
Ko si v blatu, je težko
zabrisati sledi.
Ni posebej težko sta-
viti prazne glave.
Psihiatri so kot krti.
Rijejo toliko časa, do-
kler nimajo polnega
želodca.
FRANCI ČEČ
Politika
zaposlovanja
Po številnih izračunih in
temeljitih premislekih vod-
stva Ljudske banke, so
v celjski podružnici odpusti-
li več kot dvajset ljudi, ki so
predstavljali tehnološki vi-
šek. Zdaj pa, po nekaj ted-
nih, že javno iščejo uboge
pripravnike. Gotovo bodo
potrebovali kar nekaj časa,
da bodo lahko nadomestili
tiste izkušene, ki so morali
odditi. Gre za modrost, ki je
zrasla na avstrijskem zelj-
niku.
Al' prav se piše...
710. učni center v Sloven-
ski Bistrici ima težave z na-
drejenimi. Nikakor jim na-
mreč ne gre v glavo, da se
obrambno ministrstvo ne pi-
še po štajersko »minister-
stvo«. Če bi bilo v Mariboru,
še že mogoče, tako pa se bo-
do tudi Bistričani morali na-
učiti reda.
Danes tako, včeraj
drugače
Celjski župan Joži Zimšek
si prizadeva, da bi skupaj
s trgovci ustanovili regijski
oskrbovalni center za malo-
prodajo. Trgovci so menda
zagreti, če ne drugega, iz
strahu, ker bo v kratkem na-
red Intersparov center v Ce-
lju. Ob tem pa imajo nekate-
ri slab spomin. Župan je bil
namreč leto nazaj med glav-
nimi zagovorniki gradnje
centra...
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Jožek poba je od fare
Jožek poba je od fare,
pevec, godec, veseljak
če pa v žepu nima gnarca,
je kot prazen polovnjak
(sod).
Če pa šmarnica ga vrže,
ima v lisnjarku svoj kvartir
in ko pobič žejen vstane,
pa skoči na en pir ...
To sicer ni življenjska
zgodba Jožeta Kneza iz Štor,
ki ga domačini poznajo kot
starega godca in šaljivca, je
le delček skladbice, ki jo je
uglasbil posebej za letošnje
srečanje muzikantov in ša-
ljivcev v Matkah.
»Veste, mi smo med prvimi
pri nas začeli >plate< snemat.
Stari znanci smo si nadeli
ime, in ker smo igrali v domu
armije, po veselicah in ohce-
tih, so nas ljudje dobro poz-
nali. Ko smo snemali prvo
ploščo smo štiri >štiklce< de-
lali polnih osem ur. >Madon-
ca<, kako sem bil nervozen,
saj smo drugače v osmih
urah zaigrali na veselici več
deset skladb. Pa so nas orga-
nizatorji potolažili, rekoč,
>kaj se sekirate. Včeraj so bili
pri nas znani Veseli planšar-
ji. Ves dan so delali, pa so
naredili samo šest komadov,
vi pa v osmih urah kar štiri.<
Stari znanci smo se s časo-
ma res malo postarali, šli na-
razen, vendar moram pove-
dati, da smo tudi po vaši za-
slugi zadnje čase spet več
skupaj. Tako smo posebej za
nedeljsko prireditev pripra-
vili kratek program, z nasto-
pi pa se radi odzovemo, pov-
sod, kjer nas povabijo.
EDI MASNEC
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:.
Moj naslov:.
Št. 25. - 22. junij 1995