Oar Write Us Today Advertising are REASONABLE. GLAS NARODA List'slovenskih delavcev v Ameriki. Telepliotie: CHelsea 3-1242 ftnterrd m Second Clmm Matter September 21st. 1903 »t the Post Offiee at New York. N. under Act of Congress of March 3rd. 1879. RADAR DOBIVATE C "GLAS NARODA" po pošti naravnost hi SVOJ DOM CM«I poddj In praznikov). ZA $6.— NA LETO NAD 309 IZDAJ ----------------- i 2 No . 196. — Stev. 196. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 21, 1940—SREDA, 21. AVGUSTA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIli. ANGLIJA PONUJA AMERIKI OPtRIŠČA Kanadčani ne soglašajo glede IfA/lcfl/O TTAinO Nekaterim je vlada premalo delavna, T VVftOl VC4 V nekaterim preveč. — Francoski Ka- nadčani so proti konškripciji v kakršnikoli obliki. — 40 tisoč vojakov (prostovoljcev) je bilo poslanih v Evropo. ANGLUA JE PRIPRAVLJENA DATI ZDRUŽENIM DRŽAVAM "V NAJEM" SVOJE POSESTI NA TO STRAN ATLANTIKA ZA OPORIŠČA AMERIKA BI ZGRADILA PRISTAJALISCA ZA LETALA ZA OBRAMBO OBAL IN PANAMSKEGA KANALA Ministrski predsednik Winston Churchill je včeraj »v poslanski zbornici j>ojas nil potek vojne ter rekel, da 1. maja ne 'bi ni kilo mogel verjeti, da bo mogla Anglija zdržati, kar je zdržala do sedaj. Svojim poslušalcem je celo zbujal upanje na zmago, povdarja-joč, da je Anglija sedaj mnogo močnejša kot pa je bila v jKKvtku vojne. Vendar pa je priznal, tla potrebuje Anglija še več bojnih ladij in sicer jih pričakuje od Združenih držav. Rekel je, da je potrebno, da Združene države jprepuste — kakor je priporočal pred nekaj tetini general Pershing — Angliji 00 rušilcev, ki so še iz svetovne vojne. London je ponudil za postojanke otoke Cehurchill je dalje rekel, da so vsled vojne interesi med Anglijo in Združenimi državami {»ostali se bolj skupni in da so Združene države pripravljene braniti Ameriko proti kateremukoli napadu. Vsled tega je angleška »vlada sipo*%- čila Združenim državam, da je pripravljena odstopiti svoje otoke od Newfundlandije do Zapadno Indijskfh otokov (ob dbrežju Južne Amerike), da na njih postavijo svoje letalske in mornariške postojanke. Churchill je rekel, da s tem dovoljenjem Anglija otokov Združenim državam ne odstopi, temveč jim jih "da v najem" za yy let. Tudi vila nji minister lord Halifax je v lordski zbornici naznanil, da je bil z Združenimi državami že dosežen sporazum glede "oddaje v najem" angleških posesti v Ameriki. Rusilci v enem tednu pripravljeni Mornariški krogi naznanjajo, tla more biti 50 rušilcev, katere je včeraj prosil angleški ministrski predsednik \V. Churchill, pripravljenih v enem tednu, da odplujejo proti Angliji, ako dovoli prodajo ameriški kongres. Nad 100 rušilcev ki so že mnogo let počivali, je bilo i »opravljenih in so bili dodeljeni vojni mornarico. VOJNA V EVROPI IN AFRIKI Atentat na Trockega Včeraj jMjpoldnc je bil na jšnega Leona Trockega v njegovi vili 'blizu mehiškega glavnega mesta izvršen atentat, ki bo i-inel najbrže za posledico smrt nekdanjega bOljševiškega 'voditelja. Že nekaj mesecev je bil pri Troekem Jacques Mouardliincl zevajočo van den Dreschd, ki je užival j>u]k)Lno Trockijevo zaupanje. Van radio iz mehiškega ghnvnega mesta frocki nahaja na 19. avgusta se je začela v Kanadi registracija kanadskega prebivalstva. Že iz vprašanj, na katera so morali odgovoriti pri tej "priliki, je raz vidno, da je to nekakšna priprava za splošno in obvezno vojaško službo. Registracija se je vršila po določbah narodne registracijske postave, ki je v vseh pogledih dosti milejša, kot bo slična postava v Združenih državah, ako bo sprejeta Burkc-Wadsworthova predloga. Pri tej [»rili ki se je j m »kazalo, kako različnega mišljenja je prebivalstvo glede vojne, ki se vrši v K v ropi, torej triti-oč milj vstran od doma. Dasi je Kanada v gotovem nu vojna se Za vojno je najbolj navdušena konservativna stranka, čije člani pri vsaki priliki očitajo liberalni vladi ministrskega predsednika (Mackenzie K i liga mlačnost in nedelavnost. Nasprotniki vojne proti Wm. Bullittu Senator Clark je očital ameriškemu poslaniku, da veleizdajalci govore tako kot I* govoril on. Srdita debata je razplamtela strasti. V nedeljo jc govoi ii v Phi -hoteljihiji William C. Bullitt, j ameriški poslanik v Franciji. 'Njeirov govor je marsikoga presenetil. Rekel je namreč, de preti Ameriki od Nemčije napad, zavzel se je za obvezni vojaško službo in priporočal, naj prepusti Amerika Angliji nekaj svojih vojnih ladij. V ponedeljek so ga začeli 1-M'giedu Kanadča- j nekateri senatorji v senatu sr- vediio nekaj tu- J «lito napadati ter mu očitati, 'da njegov govor ni posebno daleč od veleizdajništva. Tekom debate glede obveznv vojaške službe so se drug za drugim tl'.igali in mu očitali, da peha Ameriko v vojno, ker i nedvomno želi, da bi bilo v tej deželi uvedeno diktatorstve. vojni, je Dies je izsledil zaroto bt> mogoče odstraniti zlo, ki preti premagati človeštvo. Kongresni k Martin Dies, ki , _ w-illkiejev govor je poziv nač*4luje kongresnemu odboru na mofi in lwžrtvOValnost ame-za preiskavo neameriških de- j Hškega naroda, da se bo na- rod pre rodil v gospoda rsken s.e- Kingovi -pristaši so povsem I Dol žili so ga tudi sumljivo te drugačnega mnenja. Prepriča- ' ni so, da so žrtve, ki jih žrtvuje Kanada za angleško stvar, dovolj velike. Ce bi vlada skušala še več žrtvovati, bi ne bilo nič čudnega, ako bi nastal v deželi razkol. V Montrealu, ki je središče lavnosti, izjavlja, da je za dii obširno zaroto, čije namen . inoraJnem in duhovnem pogle- \ Francoske Kanade, je župan du. To je klic ujianja za našo Camillien lloude, javno nasto- Anglcški letalci so izvedli 1 jenih. Nemci ipravijo, da za-dolge polete v Nemčijo ter so . radi neugodnega vremena ni (bombardirali vfO letališč. Na- -bilo mogoče poslati aeroplanov padli so tudi največjo nemško ' nad Anglijo, vojno luko radio kraje v Poruhrju, pet role jske pravi, da so nemški aeropla- tanke, kanale in zelo važno železniško križišče v ilammu. Nemci niso vprizarjali velikih napadov Včeraj Nemci zopet niso napadali Anglije »v velikih skupinah. Le 'imsamezni aeropla-ni o katerih pravijo Nemci, da so poleteli samo na poizviv1« vanje, je prišlo nad Anglijo n. ni omoč. Dies ima v rokah seznani 1200 pristašev? neinško-aineri-škega "bunda". Med njimi jih prebiva IKH) v Los Angeles o-kraju. To so ljudje najrazličnejših vrst in poklicev. Med njimi je precej visokošolskih in vseučiliških profesorjev, ae-roplanskih melianikov in celo neki bivši šerif. 44 American Legion" varno pluje Državni department je danes naznanil, da je ameriški parnik American I^egion, Ki voai iz Petsamo na Finskem1 81)7 beguncev, srečno p repi ni nevarno morje severno od Škotske, kjer so Nemci položili podmorske mine. go takli celo v francoskem nezasedenem ozemlju ter so jih pripeljali v Nemčijo. Nemci zasledujejo nad« jske nasprotnike Nemci so v Franciji prijeli že sto Nemcev, ki so pobegnili pred naciji v Francijo. •o prijeli mno- Veliki topovi streljajo na Anglijo Angleške vojaške oblasti so po natančni preiskavi dogna le, da so Nemoi z najman enim 12 ali 14 palčmim topom bombardirali jugovzhodno obrežje Anglije iz Francije. Angleži tudi priznavajo, da morejo Ne n ve i iz Francije streljati tu
  • ziva 4ti»ogu-mne, znioane in značajne" mladeniče, naj sto5>ajo v vojaško službo. Vsak dan se jih priglasi povprečno tisoč, kar je sicer rekordno število za mirovni čas, pa je še dosti premajhno. Redna armada šteje sedaj 280 tis'oč mož, dočini bi morala znašati 375 tisoč mož. Nekateri domnevajo, da bi bilo mogoče zbrati brc« kon-škrii>cije zadostno šte»vilo re-krutov, toda kakor kaže, to nikakor ne bo mogoče. Zaenkrat je le malo moških, ki bi prostovoljno pustili svoje delu in stopili v vojaiško službo. pil proti registracijski postali erbe rt ter javno pozivul vse državljane, naj nastopijo proti nji. Vlada ga je poslala v inter-nacijsko kempo. *Ta dogodek je dovidj zgovorna priča o neslogi in cepljenem mnenju kanadskega prebivalstva. Lahko bi se rekla, da so trije separatni elementi zapleteni v vojni položaj. snih zvez s Sovjetsko unijo. Kdcii med njimi jt* celo trdil, da njegovega govora državni department ni >amo odobril, pač mu ga je pa direktno narekoval. Senatorji, ki so obdali Jiul-litta z očitki, pripadajo skupini, ki je odločno proti vsakemu vmešavanju Amerike v evropsko vojno. Senator Clark iz Idaho j<-rekel: — Po mojem mnenju meji Bullittov govor na .•-! './.-dajo. V dvorani in na galerijah je v>e utihnilo, kot da bi navzoči razmišljali o teži t<- «> 5 j -dolžitve. Nato je Clark nadaljeval: — Poslanik j«* /. !a! .e- mago'ki apel ter silil, da bi dežela zapletla v vojno, pri tem je pa sam priznal, da d -žela za vojno ni pripravljena. S tem se je skoro izneveril deželi, kateri se mora za \>c zahvaliti. — Nadalje je Bullitt, je nadaljval Clark, — z zakrinkanimi besedami omenil, naj bi ustanovil v tej deželi diktaturo. Kdor nam nekaj takega predlaga, kdor nam prefllaga t«), zaradi česar kritiziramo Hitlerja in njegovo kiiko, n,-more biti zvest svoji »loino i-ni. Nato se je oglasil k bc-edi soinienjak senatorja iz blaho, senator Clark iz Mi—ouri. 7 MKHISKIH PRKMOGAR-JEV rSMRCENIH Pivjšnji petek je zasulo v zlatem rudniku Tecok>tes pri Santa Barbara š<*stnaj»t premoga rje v. Devet so jih prai\o-ča.-no rešili, docfiiu jih je bilo sebični že mrtvih, ko so dospeli reševalci do njih. MEHIŠKA OPAZOVALCA Mehiški predsednik Cardenas — To je bil govor močnega | je sporočil, da se l*>sta dva moža ter je biil namenjen močnim možem in ženam. AVill-kie je pozival k obnovitvi produktivnih sil Amerike, da nam mebiška letalska častnika wle-ležila kot opazovalca ameriških vojaških maniBTrov je državi New York. Najdalje gredo konservativci, kateri — kot že rečeno— očitajo vladi mlačnost ter ji j ob vsaki priliki predbacivajo, • da bi ji bilo mogoče »storiti 1 znatno več kot je storila doslej ali kot obeta storiti nbodo-ee. To so nekakšni nadipatriotje, ki so s srcem in dušo vdam Angliji. U verjeli i so, da bi oni poverjeno nalogo dosti bolje rešili kot jo rešujejo liberalci I »od vodstvom Mackenzie Kin- Konservativci liberalcem že od nekdaj ne zaupajo. Vsako njihovo dejanje se jim zdi sumljivo. Konservativcev je v Kana di razmeroma malo, imajo pa veliko moč. Kontrolirajo nam reč precejšen del kanadskih časopisov, in i>otom časopisov prodira njihovo mnenje do vseh plasti kanadskega naroda. Drugo skupino tvori pretežna večina Kanadčanov, ki so prepričani, da vlada stori vse, kar ji je v obstoječih razmerah mogoče. Ministrske g n predsednika Kinga smatrajo za najboljšega in najbolj zmo žnega voditelja. Smatrajo ga pač za moža, ki mu je v burnih časih u.^pelo »vzdržati že vsaj navidezno slogo med kanadskim narodom. Pravo nasprotje konservativcev so pa francoski Kanadčani, ki so Kanadi, prav posebno pa provinci (Quebec, do- — < e 1m> imel poslanik Bullitt uspeh, — je vzkliknil, — in če nas bo pahnil v vojn««, ix; gotovo dobil kje kašeu \aren prostorček, kji-r ^e bo ti>kom vojne skriva!. Senator je omenil, da je bi? Bullitt v času svetovne vojn • star 'JG let in je dobil službo v državnem department u. Dol-žil ga je zvez z Rev na ud« nt vlado. Senator Wheeler se je vrne-sti bolj zvesti in vdani kakor i šal v debato z besedami, da j» angleškemu imperiju. i Bullitt večkrat omenil ruske- Francoski Kanadčani na- ga komisarja za zunanje /a-sprotujejo, da je eelo tako ne- Jdeve Molotova in Bullittn oč--dolžna postaja kot je narodni tal prijateljstvo z 1m»1 jš,., Ikj. registracijski akt, kršenje obljub, danih pri volitvah meseca marca. Zupan lloude je še tik pred svojo aretacijo očital liberalcem, da so prelomili ob volitvah dane obljube. Francoski Kanadčani se boje, da je narodna registracija j matske uvod k prisilni konškripciji za ; ______ vojaško služIm onkraj morja. { Prisilna vojaška služba i:.; t | prisilno pošiljanje kanadskih 1 U€iaVSK€ V€Stl " rekrutov na evropsko bojišče! ---- je nekakšna Črna pošast v o-; Unija mora plačati zadju vse kanadske politike. ; dvojno globo Registracijska postava pa izrecno pravi: Izmed vseli mla-' Milk Wagon Driver> I nion dih moških, ki se bodo regi-MAFL) je j»ozimi ]»rogIasila strirali, jih bo približno ."JtR) brez tehtnega vzroka 24 ur t ra- Senator Holt je reke!, da je bil Bullitt najbrž zastopni!; komunizma v diplomatskem zboru, Clark je pa trdi!, da Wood row Wilson pod noln-iimi pogojem ni hotel Bullittu poveriti kakšne važnejše služb«. tisoč draftanih za vojaško službo, ki jo bodo vršili doma, ne pa onkraj morja. Od redne kanadske armade je bilo poslanih doslej v Evropo od 35 do 40 tisoč mož. Precej jih bo poslanih jeseni. Kanadčani se tudi pritožujejo nad davki. Naložen je bil davek na plin in elektriko ter na konservirano in suho meso. Dohodninski davki na nekoliko večje dohodke, so silno narasli. Med prcbivalstvom je prav posebno zavrelo, ko se je zvedelo, da se bo kruh [»odra-Žil. jajtčo stavko proti Sheffield Farms Company. Nestrankarski načelnik Arthur S. Meyer je razsodil, da mora plačati linija konvpaniji deset tisoč do larjev odškodnine, obenem pa prosil družbo, naj se zadovolji z manjšini zneskom. Družba je izjavila, da bi bila za dovolj na s |>et tisoč dolarji, pa še te bo izročila penzijskeliui skladu svojih delavcev. Prejšnji četrtek bi morala biti zadeva urejena. Ker unija ni plačala $THXX) dolarjen-, bo morala sedaj odšteti deset tisočakov. nQLIS K A B P D I7* — Hew Jori? Wednesday, August 21,1 940 f "GLAS NARODA" (TOICK OF THE PEOPLE) Owned and PobMsfied toy Maveale Publishing Conpaax, (A Corporation), fruk Bakser. President; J. Lnpsha, Sec. — Place of business of tbe itkm and addnaaoa abova officars: 21« WEST I8tb 8TUEET, NEW TORE. N. Y. 47th Year la lamed every day except Sondaya and bolldeya. — Snbecrlptloo Yearly I«.—. Advertisement on Agreement. Ea celo lato velja list aa Ameriko In Kanado $«.—; aa pol leta $3.— ; aa četrt leta $1.80. — Ea New York aa celo leto 17.— ; aa pol leta 98 00 Ea Inosemstto u oelo leto 87.— ; ca peri leta $3.00. "QLA8 NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZKllSl NEDELJ IN PRAZNI KOV "OLAS NARODA" Sli WEST ISth STREET. NEW YORK, N. X. Telephone: CHelsea $—1242 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY *¥ S/pvem/e strašen zločin mlade vsakih izgovor priznala deja-matere. nje in ga še enkrat ponovila iPred nekaj dnevi .o na far-!™ opisani ,,a,"'in' nem pokopališču v Mekinjah brat je ustrelil brata. nad Kamnikom pokopali komaj dni staro hčerkico T. Fr., delavke na smodni-šiiici. I-totanl je v službi njen mož, ki je sedaj na orožnih vajah. Kovorojeweka je bil oče silno vesel, le materi je bil njene dnevne zaposlitve od ve«"!** mržnja, ki je Kila vzrok po-i in je za eel a mis iti, kako bi l*ostih prepirov in -popa do v. | ga iznebila. Sklenila je. da de- France je ibil star 2."i let, je bil = V vasi Drenovcih pri Vinici sta živela na posestvu svoje matere vdove Marije Medvetlo-I Ive brata France in Jože, med zaradi! katerima je vladala že dalje ča- POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ pl»-Čano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. ITALIJA IN GRČIJA Težko je uganiti, kakšen namen ima kampanja, ki jo uvedla Italija proti Groiji. Italijanska časopisje že v«- dni btjuje offenj m žveplo da Grke. Ni pa ostalo sannj pri besed ih h napadih. Prejšnji teden je brla namreč torpedirana. grška kri žarka "Helle", ki je bila zasidrmra v pri stani šču Tiaios. Vse se »vrši ipo stari metodi. To je zgodba o ovci, ki Je volku \\xk) kalila. Volk ji je očital, da mu votlo kali, pa če je pila višje ali nižje njeg«.. To ji je očital, da je ni prav brez vsega vzroka l*)lirust ah Tistemu vdlku v basni ;ažnje. Kajti kaj je v balkanskih gorati človeško živPjetije? Koliko življenj so že ugasnili streli iiz za se*He, ne da !bi se kdo brigaj za to. Toda Italija ršče povod oa ustrahovanje Grške. I'mor albanskega "patriota" je že nekaj, na kar se lahko sklicuje, toda niti v teh nenavadnlili časih ni dovolj. Grki se niso zmeniti 7a\ strupeno pisanje italijanskega časotprsjft. Mirno so požirali <\ise ooitke. Toda toil]>ediranje one linjvečjih ladij neznatne grške mornarice ne morejo mirno in kar tja vend am prenesti. Unška je poklicala z dopusta Vlomov vse mornariške častnike m tndbitiairala momarioo. Tudi s'vojo armado je pripravila. Kakorh-itro je biLo objai\ijeno poročilo o umoru albanskega 4'patriota", je italijansko časopisje »poročilo, da "bo zahtevala Albanija nekaj ozemlja, pa ne samo od Grške, pač pa tudi od Jugoslavije. Allbanijo. je .iwstala žeto bojevita, odkar je pod Musso-linijevo komando. Nepotrebno 1>i bilo omenjati, lia bo Mussolini pograbU vse, kar bo mogel .pograbiti. V tem slučaju j*a pridejo vipoštev dosti važnejši razlogi, maprimeir kontrola iiwl grškim pristaniščem Solunom db Egejskem morju, kar ibii zelo povečalo italijansko moč v vzhodnem Sredozemlju, kjer je rz njega edino izhodišče <—4 Sueški kanal. S tem l>i Italija in Nemčija ojačili svojo kampanjo proti Angliji. Z nemško pomočjo bi se Italija prav lahko polastila Soluna, Če bi bas v sedanjem času slučajno ne imela opravka drugod. Grška ima z Anglijo in Turčdjo pogodbo o medsebojni pomoči. Sfrvrlia italijanske teroristične kampanje je bila napotiti Grško, da bi preklicala to pogodbo. Ker Grška tega m hotela storiti, je bila fpo/klioan«. na politično pozonraico Bolgarska ter zalrtoMalla Traoijo, ki jo je ddbila (Ji-ška posredoval, ker bi tako posredovanje tudi Hitlerju ne t>i'V> prav ija je ugotovila, da je 27-letni poljski delaven? Dominik Hrastenšek iz Sv. Uršule. Pokojnikove glave ni»»o našli, bii-zu njegovega trupla pa je bila škatlica z dvema vžigalicama, pod njim pa je ležal suknjič. Menijo, da je Hrastenšek končal življenje s samomorom tako, da si je vtaknil v usta di-namitno patrono, ki mu je srla-vo popolnoma raztrgala. Po-le*r trupla so našli prazno steklenico žganja. zverina konj. V Harlbergu v nemški Sta-jeivki so vozili z dvema konjema premog s postaje v neko skladišče. Že med natovarjanjem premoga je eden izmed konj ugriznil nekega hlapca. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JStJEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,500.000 SOLVENTNC 1ST K. S. K. JEDNOTE ZXASA VŽl.Z&Vc Ce botri dobro sebi in svojim dr*ci«, zavaruj w pri wjboljfti, pošteni in nadsolTfutni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVEN -SKI KATOU&KI JEDNOTI, kjer m lahke tavarajeft ta razne poftkodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDXOTA sprejema voske in ženske od K. do 6f. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta ped svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $25«.M do $5,«MJI. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ce ie nisi ftan ali tlanlea te aiogoiue in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pajiimili o zavarovalnini in za vse druge pedrebneeti se obrnite na uradnike in umpire krajevnih društev K S. K. Mode, ali pa aa: • GLAVNI 'URAD 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V trta krititffib1 tasib je vsakemu titatelju dnevnih vrsti pOlieben ta prirotni ATLAS, ki g* pošljemo ua»im naročnikom po najnižji ceni. — Naročile za še danes! Velikost 9 H x 14 54 inter 48 vflikib strani; :r_' barvmilli zemljevidov tajili držav in 9 zemljevidov Zdr. držav In zastsv volilnih držav; 45 svetovnih slllc poitolnoma o-ziiHfVnib; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže rell svft in tudi: RAZDELITEV PUI.JSKE ME1» NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV AJ. BANIJE pkikiju^itev čehoslilva- ŠKF. K NEMČIJI NOVA FINSKO-RCSKA 1IKJA Cena 25 centov 1'oAljife svoto v znamkab po 3 oz. |m) 2 centa. Peter Zgaga ASOCIACIJA MISIA To bi se reklo po naše, da Mlada zakonska ženioa raz vtV- ljudi istočasno i>t<» misli, j misija: — Za nedeljo sem j>o-To je |«u- nekakšna duševna jKu'MjeiiH na svatbo. Kdo ve. kako -IhmIo o*>lw*ene? Tudi 01.- Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite z atlasom In ko ga izpolnite in poftljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daj** pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujo tib m* držav, kakor bodo preme-njene |k> setlanjl vojni. Naročite Atlas pri: " GLAS NARODA - 21« WEST I8tb STREET NRW T O R K , N. I. zveza, ki reKiiieno <»i»t«*1o uro ■popoldne. V vabilu je /. debelimi črkami poudarjeno: Začetek točno ob petib. Vsak, ki je namenjen na veselico, si pa inisli: — Xak, oh petih.i|»a /.«• ne bom tam. Si je namreč hujše stvari, kot stopiti v prazno dvorano, sesti k prazni mizi in čakati. Ko pridejo udeleženci, se oči vseli zapičijo v pp\vkah važno vlogo. med vožnjo pa je ugriznil drugega konja v vrat. Ko jt- hotel voznik izpreči ugrizujeno žival, ga je pobesneli konj zagrabil z zobmi za desni komolec in ga vlekel kakšnih deset metrov > seboj. Čeprav so štiri osebe z biči na vso moč obdelavah* nevarno žival, svoje žrtve iii izpustila, dokler ji ni roke popolnoma zlomila. Voznika >o hitro odpeljali v bolnišnico, kjer so nm morali ro- razvoj Človeškega sluha. iskavah z živalmi iu tudi ljudmi, da dobi 'zaplodek že zgodaj sposobnost sluha. Gotovo je, da more bodoči Zemljan v.saj tri ine.-eee pred svojim rojstvom vztrepetati pod vtisom topovskega strela in dobiti eelo neko vrsto živčnega pretresa. Na obisku Svetovne razstave <)J> priliki ooiska Svetovne razstave se je v našem uradu oglasil Mr. Anton Tomšič iz Cleveland«, O. Ž njim je pri šlo tudi več njegovih prijateljev, ki Tlodo tri dni ostali v Pogostoma so že dvomili o izjavah mater, ki so trdile, da so razločno začutile, kako se je Vorku, nato pa se 'bodo preko Philadelphije in \Vash-ingtoua zoj>et vrnili na svoj«* njih še nerojeno dete ob nenadnem močnem trušču zdrznilo. Danes vemo po natančnih raz-J domove. DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO i«te DIN.---$ 2.30 DIN.---$ AM DIN.---$ 636 DIN.---$ 154 DIN.---$10.25 DIN.---$20.— DIN.---$30.— v dinarjih V LIRAH 1000 LIR---$ »Ji UR---$11.50 LIR---$17.— LIR---$29.— LIR---$55.— Ker zaradi položaja v Evropi paraiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati $i.—. V sled razmer v Evropi nI mogoče v Jugoslavijo In Italijo nakatati denarja t DOLARJIH, Umre« samo ▼ dinarjih as. lirah. laU velja tudi ta vse druge ev rapahe driave. SLOVENIC PUBLISHING CO. it t POTNllKI ODDELKI t H 216 West 18th Street. Wow York gavova Polona, ki je žive ne morem videti, Ik> tam. Kdo ve, kaj lw> nataknila nase! Novo ofoleko moram kupiti, toda kakšno bi kupila.' '/a- vem, kalesno. V Down tow n u >em jo vi dela: zeleno z žametnim nalivom in z rdečo rožo na pr>ih. Tako sklene in je zadovoljna, ker je tako pametno j>o-grniitaki. (ire in kupi zeleno <» bleko z žametnim našivom n. z rdečo rožo na prsih. Pomeri si jo in se kar ne more nagle-dati v -zrcalu, tako se ji po1c-čena. Rada bi videla ongavovo Polono! Saj se bo same jeze požrla. Težko pričaka nedelje in .-v odpelje na svatbo. St<«f»i v (ivorano in se ji zazdi, da jo bo pri priči božje udarilo. Pri mizi, *koro prav q>oleg ženine iu neveste, set I i onga vova Polona. Tista, ki je žive ne more videti. In kako je oblečena Polona ' Sveta Pomagal-ka ! N'a sebi ima zel«*no oljheko z žametnimi naši vi iti rdečo rožo na prsih . . . 0 asociaciji misli bi >\edela dosti povedati tudi marsikatera lievesta. Na svatbo povabi naprimer petdeset o.-eb. To se pravi, da bo petdeset darov v denarju ali v blagu. In prihajajo |poval>ljenci od vseli >trani, vsak s precejšnjo skatljo jiod pazduho. NcVf*r*ta odvija, se navidez čudi in hvali, najraje bi pa jeze zajokala. V vsaki škatlji je uainret dvanajst krožnikov in dvanajst šali«* za kavo. Vsak pohabljenec si je namreč mislil: — Taka stvar vedno prav pride, osebno po me denih tednih, ko beseda že ta ko nanese, tla mora včasi sfr-čati preko mize kakšen krožnik v glavo boljše ali slabs« Zfikonske } mi lov ice Res sfrči kakšen krožnik, toda zakoncema še vedno o->tane toliko primerne |>osode. d;i bi lahko odprla kavarno. Trsto veste, kako .je fajmo šter Fronc z mežnarjem Matevžem |>obiral 'biro (»o Dolenj skem. Navzezgo«laj zjutraj sta "t* odpravila in naložila na voz prazen ki sod. — Res je bila letos slaba letina, — si je mislil fajinošter, — in prav dosti ne Immii naga-njal faranov. Sto hiš spada f>od mojo faro, in če mi Imdo v vsaki le liter vina dali, bo za zimo dovolj. Prideta k prvemu vinogradniku. Gospodar tarna o shid namesto vina liter votle, se ne bo nič poznalo. Kaj bo liter votle meti tlevet-indevetdesetimi litri vina? Rečeno, storjeno. 1 K) večera ol>ereta fajinošter in mcžnnr vseh sto vinogradnikov in se s polnim sodom vračata domov. Sod zavalita v klet, nakar pravi župnik: — Matevž, pa ga prinesi polič, -bova pokusila, kaj sva nal»ra!a. Matevž gre in prinese v polič, — čiste vode. Vsak vinogradnik si je namreč misJil: — Letina je bila slaba. Liter vode Fe v stoliter-skem sodu vina ne bo prav nič poznalo . . . r "GLIB NAHOD i" — New Ycrf Wednesday, August 21,1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY I II Porodila is raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci NA STRAŽI OB KANADSKEM OBREŽJU Sodelovanje med Združenimi država mi in Kanado Važno posvetovanje kanadskega ministrskega predsednika s predsednikom Rooseveltom. Ustanovljena bo skupna obrambna oblest, ki bo začela takoj poslovati. — Zaenkrat se še ne ve, kakšne posledice bo imel ta zgodovinski dogodek. — Roosevelt je že pred d verni leti oblju bil Kanadi, da se lahko zanese na ameriško pomoč. Zgodovinski sestanek V soboto j«« dospel v mesto Ogdeitsburg v ameriški državi New York ka«iadski ministrski predsednik \V. L. Mackenzie King v spremstvu ameriškega poliklinika v Kanadi. Picrpon-ta Moffat ta. Tam se je mudil tudi ameriški predsednik Franklin I). Roosevelt ter opazoval vojaški* m mi e vrv, ki se jih udeležuje devetdeset tisoe iiiok. Sestanek je bil že vnaprej določen, dasi javnost ni bila obveščena o njem. P(»|N)ldne sla se odpeljala Mackenzie King in predsednik v bližnje mestece Heirulton ter ostala v vlaku več ur. Ob tisti priliki se je vršil med njima zgodovinski pogovor. Predsednikova obljuba V ozadju tega sestanka je predsednikova obljuba, da bodo Združene države pomagale Kanadi v slučaju napada. Ta obljubo je stara dve leti. 18. avgusta lU.'JH je namreč rekel predsednik Koosevelt v Kingstonu, Ontario: — Združene države ne bodo držale rok križem, če bo katerakoli druga država napadla Kanado. Pi *edno je oil potoval predsed nik Roosevelt v Ogdensburg, je namignil časnikarjem, da so s Kanado v teku pogajanja glede skupne obnunbe zapadne poloble in da se z Anglijo vt-še posvetovanja glede nabave zračnih in mornariških o[m> riše na angleških otokib na za-padmi polobli. Vojaški strokovnjaki s o namreč mnenja, da morajo Združene države prevoeti tudi obrambo Kanade, ce hočejo zadostno i>oskH>eti za s«vojo lastno varnost. V svrho zaščite naj bi Amerika utrdila razne si rateške točke med Novo Fundlaudijo in Karibskim morjem. Stalna obrambna oblast Časnikarja so nestrpno čakali, o čem se bosta ameriški predsed. Roosevelt in kanadski ministrski predsednik Mačku ezie King dogovorila. V nedeljo zjutraj je bilo zadoščeno njihovi radovednosti. — Amerika in Kanada sta napravili zgdoviuski korak za skupno obrambo pred 'vsakim mupadom. Mackenzie King »n predsednik Roosevelt sta izdala po konfemci naslednjo izjavo: — Sklenjeno je bilo, di obe deželi takoj ustanovila skupno in stalna obrambno oblast. — Ustanovljena bo komisija, v kateri bo pet ameriških in pet kanadskih vojaških zastopnikov. Komisija bo takoj začela proučevati probleme kopenske, mofrske in izračne o-brambe. V širšem smislu rečeno: razpravljala bo o obrambi severnega dela zaipadne poloble. Če bo ta pogodba, sklenjena v privatnem železniškem voau ob ameriško-kanadski meji, tako daiekosežna, da bo dovedla do vojaške zveze med obema deželama, sc zaenkrat še ne ve. Pogodba pa pomeni, da je a- meriška zunanja i>olitika krenila iz svojega dosedanjega praven in da je Amerika sklenila najtesnejšo »vezo z v voj ni nahajajoč«* se tleželo. Kakšne bodo posledice? Dalekosežne možnosti, ki se utegnejo roditi iz te pogodbe, močno poudarjajo izjavo, ki jo je podal predsednik Roosevelt pred dvenii leti, da namreč Združene države ne bod«> mimo glodale, če bo Kanadi grozil napad kakšne tuje države. Predsednik Roosevelt je rekel v nedeljo, da ji* izjava, k: jo je podal pred dvenii leti o priliki otvoritve medna ro«lne-ga mostu v Kingstonu, Ontario, še vedno veljavna. Vse strateške postojanke bodo močno ojačene in ooskrb Državnika sta se prijateljsko pogovarjala, pri tem pa reševala zadeve, ki bodo za obe di-žavi zgodovinskega pomena. Posledica tega va-žnega pogo vora bo najbrž pogo<|ba o med • bojni pomoči. Nova smer ameriške zunanje politike Ze izza dni George Washing-tona niso hotele Združene države, niti v mirnem času, nikdar sklepati kakšnih zapletenih zvez z drugimi državami. I stanovitev skupne komisije s Kanado, katero je aktivno udeležena v evropski vojni, po-menjn vs-ledtega i>ovsem nov korak v ameriški zunanji politiki. Amerika je prav do poslednjih let živela v prepričanju, da sta ji Atlantski in Paeifičiii ocean zadostna zaščita pred vsakim zunanjim sovražnikom. Z napredovanjem letalstva se je pa razdalja med Ameriko ter med evropskimi državami na eni strani in azijskimi državami na drugi, presenetljivo skrčila. Ni več daleč čas, ko Imj o-gromiiemu letalu, opreinjene- Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, ta se poslužujejo — UNITED STATES oziroma canadian postal money order, •iko je vam le priročno •Mornariški aeroplani, ki nori jo im«* "Straaiaer Atlantiku. stalno patrulira.jo kanadsko obrežje ol ČASOPISJE PRIPOROČA MANJ OBZIRNOST! Kanadske oblasti so baje preveč popustljive napram ljudem, ki simpatizirajo s sovražnikom. — Kazni bo menda treba poostriti. Kanadsko časopisje napada A' Sa~katrliewanu j«- nekaj kanadske oblasti, češ, da so ženska zatrjevala, da je v soro-j! ravno-t izjavili. d;i je vsaka ] m »i noč. k i jo dob«* Angleži, brez koristi. '"'Viim bi pomagali Angleži *i i ?. *' j«- rek«*l neki mornar, ki j«- imel -Ir.miic i'i-v je. da so mu je preve«'* |M:]>ustljive napram lju- «lu /. m*mškim maršalom <»«»«*-dem. ki sovražniki! javno hva-ringom ter pretila s«ise«lom. «la l»r~ti gledali i*/- njih. izgubi] no. I i jo in -e zavzemajo zanj. i jim bo Hitler ž«- ]Miknxal. k<» Znani list "Financial P«»-t*' l»o prišel v Kanado.*' Plačati j -amo _.» dolarjev pravi. «la ravnajo kanadske ob- j«* morala lasti z rokavicami z ljudmi, ki 'r!ol>e. j skušajo uničiti državo, katera! Neki krununist je v Ontario ] jim daje svobodo ter navaja prer. za' električni vod. Za t«, sledeče primer«-: | sabotažno dejanje je dobil sa- "'V Montrealu je sodnik pri-; mo dve eti. . -odil samo l.~> dolarjev globe! V Kdmontonu je bilo pet ko-nekenru moškemu, ki s«* i«* jav- iininistov. ki so delali komuni Ijen«) bo skupno obramlk> na j V'.U s 1olM>N« in drugim oro-kopnein, na morju in v zraku i umgoee v nekaj uran Če bi bili v slučaju kakšnega *,rt*M<'ti Atlantik, napada od zunaj kanadska in predsednik Roose- ameriška obrambna sila jmd p'1*®1 I"'^1« bro zaveda in zato skupnim poveljstvom, se ne ve. k11*4* 2 vs,'n,i mogočimi sr«*«l j s t a i zaščititi ameriški konti Kanada in Monroe Doktrina Pa še nekaj drugega pomeni ta izjaod zaščito Monroe doktrine. V nedeljo je namreč rekel, da so Kanadčani ravno tako «lel A meri k«- kot je narod Z« 1 niže nih držav. Pogodba glede skupne obrambe ameriškega kontinenta je ) »osebno vsledtega značilna, ker je Anglija danes edina država, ki se upira mogočnemu nemško-italijanskemu vojnemu stroju. I>anzadnem dežujejo nanjo nemške bombe in od dne do oim*iia kot je bil sobotni, ko je šlo za obrambno probleme dveh mogočni sose«! —Združenili držav in Kanade. V privatnem železniškem vo zu sta bila «več ur, nakar se je podal Roosevelt s posebnim vlakom v Hvde Park, N. Y., Mackenzie King pa z avtomobilom v kanadsko glavno mesto Ottawo. Pred odpotovanjem sta se še udeležila spominske sVcvano-sti na čast v "svetovni vojni padlim članom 28. divizije pennsvlvanske milice. Navzoča sta bila tudi vojni tajnik M". Stimson, ki je bil za časa Hoovrove administracije ameriški državni tajnik, ter Jav Pierpont Moffatt, ameriški poslanik v Kanadi. Mof-fatt je bil spremil Kinga «v Ogdensburg ter se ž njim tudi odpeljal. Brez formalnosti Pri konfernci ni bilo nobenih diplomatskih formalnosti. Iiient preil zunanjimi napa«li. Predpriprave Že prejšnji p«*t«*k je rekel predsednik Roosevelt v \Vash-ingtonu, da s«» s Kanado v teku pogajanja glede obrambe ameriškega kontinenta. Istočasno je tudi omenil, «la se po-gaja z Anglijo glede nabave mornariških iu vojaških oporišč v angleških posestvih na ameriškem kontinentu. Njihova svrha je predvsem ojačenje obramb«* Panamskega kanala. Registracija v Kanadi 11 utla vroeina in susa sta me pof]»olnoma zmešali. «la s«*m prezrl številke poleg naslova ♦>..'{0.40. Zato Vam priloženo pošiljam $.'>.00 za naročnino. Registracija se je pri nas pričela že 12. avgusta ter bo trajala «*eli te«len za vse zaposlene 7>ri Int. Xi«*k«*l Co., ter 1h> 11*., 20. in 21. avgusta samo za ženske in zasebnik«*, ki niso zaposleni pri I. X. Co. Vročina še nekoliko pritiska, ali jutra so precej hladna in meglena, kar pomeni, da bo kmalu hladno tudi po dnevi. Valentin Cebulj, Crcighton Mine, Out. no hvalil. «la j«- v zvezi z naciji in fašisti. '*X«*ki mladenič iz British Colunrbije -e postavlja - >vo jim nemškim pokol« njem t«*r stične pam'flete. ol>-oj«>nih na *> »Hsi^cv ječe. V>i ti slučaji s«* zgodili |k» 1. juniju 1«-k«»i" ga !«*ta. Javnost je mnen ja, da bili krš»|ei ob- GOZDARJI V VOJA-SKI SLU2BI Kanadska vla«la je tudi med tujimi nar«»»iim-tmi pričela nabirati imviuee za \-ojašk<» -lu Ž bo, pa tudi za strokovna «l«da v razuili -t rokah, ki izdeluje-j«» različne potrebši-ine za armado. Ti nab«»ri -«» osre Liga sploh še kda j oživljena, še ne ve. Dragocena knjižnica Lige je še vedno v Švici. za Nemčijo. So«lnik ira sploh ni kaznoval, ampak ira je malo ozmerjal in mu v 1 »o«loče molčati. ■"Dva prerijska farmerja -ta napram svojim sosihIohi večkrat hvalila Xemei j«> in jim zatrjevala. da je Nemčiji zmaga zagotovljena. l>«'t«*ktivi -ona šli na njunih farmah prrcej o rožja in municije. Plačati sta morala rt<» »lolarjev urlolie. K" All»erti je bil neki X d miri je bil zastran istega pregroška ob-o j«*n na šest mesecev ječ . V ^niith Fa 1- je bil obsojen neki moški na mopece ječe. ker jo rekel, da -bo v«)«lil ]»arado. ko bo prišel TTifler v «lo-tično nvsto. "Kaj bi se ziro«lilo temi viudmi." vprašuje '^Finaneialj ukazal | Post **. '*«"«* nekaj "'ličnega j počeli v X«*mčiji ? Nekateri 1»T Mi r.« niti domov. Xam -o naše diužinc žive ali mrtve. |X'č« sar ni-mo slišali o njih.*' Ko so stopili mornarji iz vla- j k i. -o ni'i postavljeni v dv<- vrsti. nakar -«> <»dš!] v ironija na«|sfr«»pje. kjer je l»il urejen 17.ač;isni urad. V-akeira r-o fo-1 - .. i tografirali. Nato so jih spra-j vili v bu-e »n jih odjM'ljal: skozi TTo lan«! pre«l«u- v N«-\v J«-r- .. v. Letalce vi ženi prete V-i so bili slab«» oi»Iečei-r. X«*-i ... kateri -o imeli na s« bi strgane mornarske uniforme, nekateri i,, r . i i • ... ... x. i isM'ira l«*talea. ki ga i« liuno-ene civilne ob eke. Na - i ■ - ,' .. . ... . španske državljanske pnln-ah so nosili cule. Skoro; .. ... , ... .. . r lauco Ujel m obsodil na smrt, v«ak ie un«*l v ko-itniasti skat-1 • .. j pozneje pa ponnlostil. Na vprašanj«* časnikarjev, kaj je namen njenega obiska. \ Montreal j«* dos'pela Mr-. Kdith Rogers I »aid. žena aine- tekom v« j j ne Iji plin-ko masko. ;N«*k oliko obzira so i m- li u-radniki - kapitanoma Afarcoin '"•■".I ••«•. ii,mi\ • r> M M 111 .<( II. illliri l-hl i van ja ]ir«»ti «lržavi. Nekaj na^oiniškj inšpektor je rekel, i ročil je pa dospelo iz < 'ešk«*.ameriška vlada nima s to b:!i u-tr«*!jeni. nekateri iK>s]ani j P<'ti«»tom in (io«l«*t'royeni Ofmi-v «l«»-mrtno j čo V-<* bi zade-Jnom. Oipeljali soju - taksiea-a najstrožja ka7.«*n.*' ; bom na francoskT konzulat, od- Tz Nemčije ne pride dosti po u"n P« 1!:l P«niik. i-očil «> slučajih izdajstva, ali i Harrv Oo«m1iiuui. ameriški ruvanja 1* ki je p«» imenu -vobo«lna. v res-Stvarjo nob.-nega opravka, niei je pa i^.«! nacijskim pro- Mornarji s,, },;ii zaradi tega lektoratom. 'pripeljali v New York, ker ni Neki moški je «l«*!il plakate. |jo dobiti v TTalifaxn nobene-k: imeli j»o zatnlihi n< ni^ke: .^j, parnika. tajne polici ie veleizdn jalniško j v-ebino. Obsojen j«- bil nn 10_ b*t ieče. - . . Neki Čeh je javni pri p« »v -1 Časopisni papir «loval. kar je .s]išn po radiu i/ i Ameriški založniki in iz«la- 'nu/etivstva. Kaznovan je bil, jat,.j jj ]jstov naročajo velike c I j ■ * i . . na i» ieT i«-«* . _ množine «"a-o[)i-nega "Z ljudmi." zaključuje ninp-'j7 Kanade n jeni li-t r-v«>j «v-laiiek. "kateri j i z j m hI k o pa va jo na Še pore, mor na je resna stvar in se ni -al it i » ■ ,, z mo. je o« I vrnila. «la j«* tekom svojega bivanja v Združenih «lr-žavah «1« bila neb r« j j |»isem, »v katerih so naeijonalisti in fašisti njenemu možu in nji grozili s smrtjo. X'j«'U mož j<* inštruktor v Ontario. se«laj letalski Camp Borden, Veteranska organizacija Veterani svetovne vojne v Vancouver, so organizirali škadron, ki j<* z vsem potrebnim opremljen ter pripravljen takoj stoi]»iti v akcijo. i Skadronu bo poveljeval II. H. Furnival. kot polovica, nainre«- Opremo so si veterani naba-nva jo nase vojne na-|;e>t(lo>,et j.r«)t kov, v-ega po- vili s pr«»stovoI jnimi prr^pev-rnmn Int. -trog,. \ oj-, tro]mf^a T^p;rj;i luW.e iz Ka- ki. papirja KANADA JE IZGNALA 258 FRANCOZOV Ker so rekli, da se nočejo boriti za Anglijo, bodo deportirani v Francijo. — Po njihovem mnenju bi bila vsaka žrtev odveč. A Ifalitasu, N. S., je bilo in- -o pazili na vsako njihovo kret ternirano moštvo «lveli fianeo- njo. skill trgovskih parnikov, vsega skupaj 2."j8 častnikov in mož. Ker so izjavili, da ^e no«Vjo 1m>-riti za Anglijo, -o bili poslani v New York, odkoder ImmI«i a!'n,k] ;N"il.T kl "Pasteur'' in "Rt. Malo." •,'.1! b.° Lizbono. Par- pri- St razi I i mi jih člani ameriške obmejne patruie iu kanadski naselnFšk? nnidniki. V avtomobilih ji), peljali skozi H«»l-lan«l predor t« r jih vkrcali na iSvoje o«lpornosti proti na-daljnemu lxijevanjn nič ne prikrivajo, odločno pa zavračajo trditve, da so skušali po padcu y j Francije potopiti omenjena ~ nik je bil vsak trenutek pravi jen na o« 1 plutje. 'V-i r-o se pritoževali na«l ravnanjem kanadskih oblasti, a vse niog«>če načine so bili dva parnika, da bi ne padla'^rah"V?ni \n «?P^t»vljani. Angležem v roke.- Kanadskim oblastim se je po 'Iz Halifaxa so dospeli s ])o- dolgotrajnem prizadevanju po-sr« čilo pregovoriti 65 mornar- sebnini vlakom. seMoječiin iz; jev, «la se bo ni jpotekla. Tmli nekaj novih naročnikov smo dobili. — Ako je še kateri, ki je zaostal z naročnino, prosimo ga, raf\nal račun in s tem listu I »omagal v veliki meri. Ako veste, za koga prijatelja, ki sini iiaro«*.nik "Glasa Naroda", ne lu-li šli listu na rokn in s te?n tudi fMunagali k izboijšanju lista, in ga opozorili na čtivo v listu s tem, da bi mu izročili današnjo izdajo ko ste jo pre-čitali * Hvala Vam za uslugo! Uprava. "BEZ 8 II A*0BX"-Xew3r«rfi ▼ ^------------■ ■ ■ n BLOVENE (YUGOSLAV) DAILT iiiiNiiHKiifflniiniiiiiitiinmojdite sami. Pa lepo zapojte!" IPo končani popoldanski službi božji, ko so se večidel vrnili ljud je iz cerkve domov, je iz šole pritekel deček k Dominikovim in v župnišče z nepričakovanim naročilom: "Pridite takoj! Gospodu Ketteju se je udrla kri!" Župnik Torkar je brž pohitel k bolniku.. Pa žaJ, prišel je že k umirajočemu. Spolnil je nad njim vso prijateljsko pomoč, kolikor le bi jo mogel bolnik še sprejeti. V svoji velikosrčni ljubeznivosti je vzel svojega prijatelja Filipa celo v svoje naročje, da bi ta lažje dihal. Pa globoko hro-penje in dihanje bolnikovo, o-hoje je počasi poneha val o in ponehalo. . Dajte mi zrcalo," je velel župnik in ga tesno približal k bledemu obrazu dragejra prijatelja. Zrca'o se ni več oro«ilo. *4Xi ga več živega med nami." je žalostno zaklical župnik Matija Torkar in polomil na posteljo učitelja Filipa Ketteja — mrtvega. Drugi dan je že stal Drago-tin pred mrtvaškim odrom svojega očeta. V silni žalosti je pri bežal k Dominikovim. Naslonil se je na kostanjevo kredenco in ihtel, da so «e tresle in zvene'e steklene posode; svetle kakor njegove solze, prazne kakor njekovo srce. (Dvanajsti april 1891, dan o-Četove Imrti je preusmeril, ob-težil ter za mnogo prikrajšal tudi Ainu življensko pot. Učitelja Filipa Ketteja so pokopali na vidnem in lepem Ženske v moških oblekah Nagneiije mnogih žen do moških oblek je že staro. V vsakem stoletju ga lahko oiikrije-mo. Mnoge slovite žene so v Dolga je vr-ta žen, ki eo -e oblačile v moške obleke zato, da bi se bojevale z moškimi -za I domovino in svobodo. Že llo- prejšnjih stoletjih rade nosile j mer piše o ženskih bojevitih moške obleke. Moške obleke I narodih, ki niso med seboj tr- kraju košanskega pokopališča. Tik tam ob gomili, ob kateri so Košanci pred 15 leti stali potopljeni v enako žalost kakor ob smrti gospoda Ketteja. To je grob košanskega zaslužnega župnika Jožefa Berasanta, ki je bil po svojem rojaku Jakobu Bohinjcu dobro poznan tudi škofu Slomšku. Jožef Bergant je umrl tisto leto v Košani, ko je bil na bližnjem Premu rojen Dragotin Kette. Ne t=amo pokop, tudi grob u-ritelja Ketteja je pričal in še danes priča, da je Košana o-hranila vrlemu možu hvaležen spomin. Določeno je, da se crrob Filipa Ketteja ne sm.e prekopati nikoli. Mislimo. da bi bilo prav. da bi se prav za 50 letnico njegove smrti o'epšal in popravil grob vzornega očeta slovečega sina. Kakor je slav-ljen Dragotinov spomin, naj l>o častitljiv tudi Filipov grob. (NajU p^o in nevenljivo rožo pa je položil svojemu očetu na irrob sin Dragot in v spominskem sonetu: " Povedi mračni me grobar. s seboj, na zeleni, na senčni ,yrob njegov, kjer križ železen, kamenit je krov; pod njim uživa oče svet pokoj." Ali, odbro ti je tukaj, oče moj! A jaz potujem pot ti negotov. Brez smotra, brez prijateljev d m gov, brez sreče, sam. a z dušoj žalostnoj. Zakaj si pravil, oče, mi nekdaj o svet-ki sreči, oče? Sen je sen! Življenje je sovraštvo, večen boj . . . (Pač ljubim te. a ker te ljubim, znaj, Ine želel bi ti spet iz groba ven. Le spavaj, spavaj, srečni oče moj!" ' Kdo ne čuti, kako topla in oka -i now«, k a ljubezen je izražena v tem sonetu. Petkrat je v njeni ob značilni misli postavljeno ljubljeno ime: oče. Kdor pa bolj pozna Kettejeve življenjske poti in skušnje, l»o vedel, da vsebuje ta «pon*inski sonet tisti grenki o-čitek in občutek, ki bi ga bil Dragot in najtežje povedal živemu očetu; *zato je bilo sinu sedaj lažje pri srcu, da je to izrekel vsaj mrtvemu na njegovem grobu. Prav tako je tudi oče Filip v življenju nosil v svojem srcu bridko bol, ki je ni mosrel ali ni hotel T>otožiti nikomur. Osem let 7J\ očetom Filipom in v intern mesecu, namreč v aprilu, le štirinajst dni pozne-ie. je umrl tudi sin Dragotin. Oče: 12. aprila, sin 26. aprila. Očeta so pokopali 15. aprila, sina 28. aprila. (Dominikova Terezija, večletna pevka v košanskrm cerkvenem zboru, mati znanega izseljenskega učitelja Janka .Tan-koviča, je skozi petnajst let z iskreno pozornostjo in postrež-Ijivostjo spremljala deloma Filipa, deloma Dragotina Kette-Se ob svoji nedavni smrti, 24. marca 1940, je bila veselo pomirjena, da je mogla svoje zvesf -» spomine na oba draira ji prijatelja izročiti rokam, ki naj bi jih otele pozahnosti. H1 o se ie sedaj zcrodilo v teh spominskih podlistkih. Naj bodo dopolnilo h književnim zgodovinskim listom, ki jih je tudi o Ketteju priobčil Slovenski so pa oblačile tudi ženske predvsem iz nagiba, ker so se hotele priljubiti kakemu moškemu. Tako čitamo v stari kroniki, da je že v dobi cesarja Avgusta neka dama iz rimske družbe oblačila iz ljubezni do igralca Stephana moško obleko, da l»i mu lahko služila pri javnih nastopih kot sužnja. Nekatere ženske so nosile moške obleke zato. ker so zaničevale svoj spol. Tzmcd teli je treba omeniti Kristino Švedsko. hčer (lustava Adolfa. Njr-na želja po neodvi-nosti je bila tako močna, da je odložila s k nil jo vt-ki m i odznaki tudi žensko obleko. Nosila je obleko mladeara plemiča in vedla I se je povsem kakor mladi moški. Tudi drugi švedski kraljici sestri Karla NIT., Viri k i Kleonori, je bila zelo vš«»č moška obleka. Želja po enuincipaciji je tako vplivala na mnoge ženske, da so oblačile moško obleko. Tako na pr. baronica Durand, vnukinja CJeorge Sand. Ker George Sand ni našla razumevanja pri svojem možu za >vo-je nagibe, se je ločila. Da bi lahko prihajala v -tike z literati in da bi lahko obiskovala ]>a-riška gledališča in kavarne, -i je rz>l>rala dijaško obleko iz srobesra blag« in okroirli visoki klobuk.. Savna slikarka živali Bon-lieur je nosili* moško obleko že v rani mladosti. V poznejših letih je bila podobna v svoji ob- peli nobenega moškega ter o-menja "borbe amazonskih moža«".*' Znana je povest o kraljici amazonk. ki j" ubila IPcr-kula. Največji velotok na zem-j Iji je dobil ime po bojevitih' ženskah amazoiikali. o katerih i govore španski raziskovalci. j Tine "Vigaro" (žena-mož) 1 je bilo že v 15. in lfi. stoletju v i rabi za tovarišice italijanskih ' Condottierijev, ki ro s trdo pestjo in ne g ede na očitke vesti delali prevrate in nstanav-ljali nove dinastije. Takšna "Vijraro" katere junaštvo )o bilo znano v vojaških taborih tudi pri sovražnikih, da je šla njena slika iz rok do rok. je bila Katarina Sforza. naŠtvo je budilo spoštovanje tudi pri sovražnikih. Oaesare Borgia se je boji val i>ekaj mesecev .proti Katarini, ki se je utrdila na gradu Forli in -o udeležila well bojev svojih vojsk. V Napoleonovi armadi je dosegla neka gospa Schellinir dostojanstvo oficirja, ne da bi kdo slutil, da je ž nska. Že prej ko so Turki oblegali Duna i. se STRAHOTE VOJNE Času primerna KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENTC PUBLISHING CO. >16 \V. 18 St., New York cev. obb čena v lovsko obleko. Tudi druge slovite francoske žene so »e dale slikati v moški ob eki. Tako na primer Du barrv in T^ola Montez. Naklonjenost do nje j»» stala Ludvika Njeno ju- 1 Bavaiskega kraljevski pre- j stol. . Nova zaloga... in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE CIGANKA I Vre* t o mladi eigariki, ki mi j«, hoteli prodati. pa je I»olM-guila. cena 75c DAMA S KAMELJAMI Spisal Al.KKSWDKK Dl'MAS t«-lj sam pravi, ila je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v za-*tor, ki zakriva wler, kjer se Ih» igral k«»s življenja. In v tem slavnem roma-Iill se res igra vidik kosi lo zanimivima življenja. cena SI.75 rokavski preliv in njegova pristanišča. ■Roka vek i preliv, ob katerem: m- ta čas vršijo ljuti boji. j»* najbolj prometna pomorska cesta na svetu. Ob tej mor-ki o-žini med I lovor«, iu in 4'alaisoin aii v njeni bližini ležijo največja pristanišča na > v<*t u. v zmagoviti poljski vojski I l^ondon. Rotte^lam Anvers iti Jana Sobie-keira posebno odlikoval praporščak, ki ro ga pozneje spoznali za ličei Mnk-a Enian u el a Ba va rsk ega. Naša generacija se že najbr-e spominja slike nrapoljske :raljice, hrabre Gaeti. Ta junakinja v kalabrijski moški u-•'ifonni je stala sredi morskih valov in malia'a s sieilij-kinii leki norvrŠkim duhovnikom, "napori, ko je Garibaldi svo kakor vidimo na starih slikah. Sarah Bernhardt, ki je bila Židinja. kakor Bonliour. ni nastopala le na odru v hlačah, temveč tudi v zasebnem življenju. ;imi četami 1. 1S4>0 osvojeval 'iižno Italijo. Tudi velika nisva carica Katarina TT. jo rada nosila moško obleko. Dalje je. ohranjena slika Madame de Pompadour, ki stoji sredi lov- Veliki Atlas sveta Vojujoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je na primer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pre-menjene meje vseh držav, ki bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli te- Ha t lih ur ir. ki imajo sama let- ' no 1M> do Pki milijonov ton blagovnega prometa. Iz Dovora, ki šteje 41.<«m> prebiva 'cev. .«e je razvijal v prvi vrsti angleški promet s celino, a tu j«* bila tudi ena izhodnih prntnj za promet z A-; meriko. Blagovni promet I)o-vra. ki je znašal v mirnem ča-j s.u milijona ton, je vsekako znaten. Bližnji Folkstone jej imel 1 milijon ton blagovnega | prometa. Portsmouth ima kot največja angleška vojna Inka I le majhen gospodarski pomen, tem večii pomen pa ima Southampton kot zaščita otoka Vi'\-ghta. Tu je ena glavnih izhodnih postaj za velike prekomor-sko pamike. Luka je imeal o-krog 13.5 ni i i jona ton prometa ter ima poleg mnogih ladjedelnic in dokov tovarne za s j stroje, železniške vozove, slad-Plvmoutli s kom GO dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne kor Jt,] pogodbe. (Listek, ki je treba | prebivah i je vojno in trgovin-izpolniti in poslati naravnostr«ko pristanišče z okroglo H mina zalagatelja, je v vsakem at-jiijoni ton blagovnega prometni lasu.) Ti dodatni zemljevidi na leto. vam bodo do zadnje natančno sti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NARODA'*, 216 West 18tb St., New York. Z vsakim naročilom priloži knjigarna brezplačno 5 slovenskih knjig, ki jih izberite iz seznama na zadnji strani lista. jezik, letnik II. snopič 1—2. 1. 1939. Po teh podatkih moremo nekoliko presoditi, v čem sta si bila starejši in mlajši Kette podobna. Kakor oče Filip, je bil tudi sin Dragotin zelo nadarjen, duhovit in dovtipen; šega-vo govorjenje in vedenje se je obema zelo podalo: "Mi smo Vrtiničani! Mi moramo biti veseli!" Tako so večkrat slišali govoriti učitelja Ketteja. "Le kako more biti človek tako miren in dolgočasen!" je eodil o mladem Ivanu Cankarju, preden si je ta v zavesti bodočega velikega pisatelja priboril neustrašen, skoraj da drzen nastop, po katerem je hil potem le predobro znan med sovrstniki Bil je torej vpliv Kettejev, deloma Filipov, deloma Dragotinov, če je Ivan Cankar pr-vakoval v slovenski mladi modemi. Takemu talentu se prilega pogumen nastop." V tem duhu sta oba Ketteja potrjevala Cankarja. . Dragotin je bil podoben svojemu očetu tudi v obraz; le da je ves izraz pri njem mnogo bolj poduhovljen kakor pri njegovem očetu. Pri tem naj govori le priča, ki je skozi dolgo vrsto let opazovala, kako se je sinov obraz vedno jasneje izoblikoval po očetovem. Ta odločilna priča je zopet Terezija Janko vič. Visoko čelo ni bilo prevzetno, marveč preprosto zasenčeno po go-tih laseh. Oči so razmišljajoče, ne prodirajoče gledale v življenje; zato je sijala v njih neka tiha zadovoljnost. Okrog uisten je bila razlita prijazna vdanost. Če je bilo kdaj preko teh usten prišlo kaj manj lepega in plemenitega, se ni dvignilo iz srca, marveč se je prikradlo od drugod. Prav brez pomisleka bi mogli pod ta Dragotinov obraz zapisati njegovo življenjsko pesniško se-slo: "Spopolnitev bodi moj edini vzor, luč, resnica moje delovanje 1" Na nasprotni strani preliva je Abbeville, majhno pristaniško mesto z 19.fH)<> prebivalci. Primerno je le za majhne ladje. Tz te točke je v ostalem 1. 1(MU> Viljem Osvoboditelj izvedel svoj pohod na britanski otok. To je bil zadnji naval na Anglijo s celinsko strani. Kraj ima tovarne za tek>tilno blago. Mesto Boulogne severno od njega šteje sicer parno 52.000 prebivalcev, je pa veliko trgovinsko pristanišče z letno 4 milijoni tonami prometa. Calais s 70.000 prebivalci ima 2.5 milijona ton prometa. Tu uvažajo zTasti volno, les in premog, mesto samo je središče industrije tula, svile in čipk. Dun-querque, naj vzhodne jše francosko pristanišče ob prelivu z 32 tiisoč prebivalci je imelo 4.5 milijona ton prometa. Sem je prihajalo mnogo oljnih sadežev ki so jih v tamkajšnjih tovarnah predelovali v olje. Izvoz iz Dunquerque, Calaisa in Boulogne pa je obsegal zlasti cement, železo in jeklo. I \ 'GLAS NARODA' t poči!jamo v staro do-jj movitio. Kdor ga ho-j de naročiti za svoje " sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — j Naročnina za stari p kraj stane $7. — V p (talijo lista ne poli-^ Ijamo. | ROKOVNJACl IZPOD TRATE Spinal Kjuimir Prz«T>r»-Trlmajrr. Zelo zaiiiiuiira rxirettt o divjt-m Ivrcn Ur<>nitovsk*-ni. cena 75c BOŠLIN in VERJANKO Spisal JANKO KKKSMK Kfi-Miik. ki je |m.|«-k J<>*i]>a Jorfii« naš luijU.ljši pHpo-r**«laliii pihalclj, x t» iu romanu popiicaje življenje in gixlke na urudu Dror v doli* ni Krke na 1 »uienjnkem. ft<»-mac Jp zelo zanimiv od za-/H-tka do konca. cena GROFOV JAGER Spisal A!l>in Hrovatin. 1'ovest i/, dom.tčili liril»ov. ali |H.rMt o erofoTPtii ja-trru Janezu Kresiiiku. cena 75c HUBERT Spisal Paul Keller. Uoiuiin iz lovskega življenja. cena Si.— JARI JUNAKI Spisal KAIMJ MIRNI K Knjiga vselnije kraikili. >>uifšiili | vest i iu Ih» vsakemu v veliko razveiirilo in zabavo. cena $1.- JERNAČ ZMAGOVAC Spisal sloviti poljski pisatelj IIKNKIK SIKNKIKWKZ Kakor vsi njegovi romani, j venV-ine v t«-in svoj in romanu živo in zanimivo popi-uj« življenje na deželi. cena $1.75 SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAVORNIK 1'isatelj v knjigi jNtve l>to, kot |M»ve naslov: xre<"-al se je z ljudmi. rued katerimi stt nekateri ž«- mrtvi, dru^i še živi. Njihova usiHla je hila zanimiva, pri neka* t»-rih tudi tragika. i*rei| vsem pa |»ipisiije resiilAuo življenje Iiosameznih. cena $1.—- V ZARJE VIDOVE Spisal OTON ZllMXflC Najinilj.ši In Ce živeei slovenski |iesnik |HMlaja s to zhirko zojs-t n«'kaj umotvorov. 1'esmi stt |>«sve£vue njegovi ženi Ani. cena $i— cena si.— JUTRANJA ZVEZDA Iz angleščine prevedel P. M. fERNIGOJ Roman se vrši v Kgiptu in pisatelj prav zanimivo jirislstav 1 J-» zmagoslavje prave ljul>ezui nad velikimi ov i ram i iti nevarnosi ml. cena $1. KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JLRAČ Mladi koroški Sl<»vene<- zelo ja* kuo Iu zanimivo |«.pisuje življenje kmetov it. rudarjev. cena $1.— KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Straehwitz. Zelo zanimiva i>ovest iz di»- macega življenja. cena 75c MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najlx»ljši slovenski pripovedu'k iu pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življeaja. cena 75c. NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj popisujn sijajno zmago poljskega kralja Jana JSobieske-ga nad Turki pri Hotinu in s tem osvobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila. |mm1 katero so toliko tri»eli tudi slovenski kraji. cena $ I.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo južnega solnea in senco hladne severne noči. cena $ I.— V LIBIJSKI PUŠČAVI Spisal A. Conan Ltoyle. Zelo zanimiv roman. čegAr dejanje s«* dogaja v Kgiptu. v deželi bajnega Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal IVO &ORM Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi iK»luja zelo zanimive (»odatke o svo-jih doživljajih v Rogaški Slatini. cena $ I.— ZNANCI Spisal RADO M URN IK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sum ozuačuje kot "Poveati iu orisi." cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmetih in poaebuo v gozdovih. cena $1.25 ŽITO POGANJA Spisal Rene Razin. Praueif&i roman zelo na* pete vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. Ivjanje se vrSi v letn 1757, ko so še Indljanei kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega wdanjl državi New York In Vermont. cena $ 1.— NaroČite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in' zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek.