RAVNE Leto XXV_____________________________________ Ravne na Koroškem, 14. marca 1988 informativni (m) glasilo ravenskih železarjev Bilanca kliče po boljših poslovnih rezultatih Poslovni rezultati o letu 1987 so štirinajst dni po sprejemu bilance še tako sveži, da jih ni treba ponavljati v podrobnostih. Vedno znova pa je treba poudarjati vzroke, zaradi katerih smo prišli na rob izgube, in kazati izhod iz težkega položaja. Lani se je vsa slovenska in jugoslovanska črna metalurgija znašla v težkem položaju. Tudi podražitve metalurških izdelkov v zadnjem kvartalu niso dosti izboljšale stanja, saj so se (kot običajno) vzporedno podražili tudi energija, transport in surovine. Proti koncu leta se je poslabšal še položaj kovinske predelovalne industrije. K temu je likvidnost v državi že dolgo slaba; zdaj nas je dosegla in se odrazila v slabših finančnih rezultatih. Posledice vsega tega niso prijetne in jih ne bo mogoče odpraviti čez noč. Manjkalo bo denarja za stanovanjsko gradnjo, upočasnile se bodo investicije (prav zdaj, ko imamo pred seboj jasne strateške cilje razvoja in jih bo vsako odlaganje odrivalo bolj daleč v prihodnost), občini in krajevnim skupnostim se bo poznalo, ker ne bomo mogli pokriti obveznosti zanje. Slabo bi bilo, če bi te neugodne poslovne rezultate in krizno stanje toliko ponavljali, da bi nam začela pešati volja do dela, kakor nas je nekdanja samohvala nemara preveč uspavala. Bolje je stati trezno na zemlji in se zagrizeno zoperstaviti vsemu sla- , kj. ga m prav maio mea nami . ^v.uu xx* tv.iiuu- loška disciplina, kvalitetno delo, varčnost, (pre)nizka produktivnost itn. Vse te resnice smo tolikokrat slišali in brali, da so postale prave lajne. Toda zaradi tega še niso nehale biti resnice. Predvsem pa: nobena druga pot ne vodi k boljšim poslovnim rezultatom. KADRI '87 • Poprečno nas je bilo zaposlenih manj, kot smo načrtovali. • Stopnja rasti zaposlovanja je bila nižja kot v letu 1986. • Najbolj se je število zaposlenih povečalo v skupnih dejavnostih (v Družbenem standardu zaradi priključitve Rimskega vrelca in v PII zaradi krepitve strokovnih služb), sledijo spremljajoče dejavnosti, delovne skupnosti in proizvodne dejavnosti. • Večja je bila izbežna fluktuacija. Največja je bila v Kovinarstvu in TSD, sledita Monter in Jeklolivarna. Zmanjšala se je v Jeklarni. • Odsotnosti zaradi začasne nezmožnosti in izredne odsotnosti so se zmanjšale, najbolj odsotnosti za družbenopolitično in kulturno dejavnost ter osebne zadeve. • Izobrazbena struktura zaposlenih se je izboljšala, najbolj pri delavoih s poklicno in srednjo šolo. Manj je tudi delavcev (Nadaljevanje na 2. strani) IZ VSEBINE • Drevesa, od katerega živimo, ne smemo pustiti rezati • Kako bodo delali Stroji in deli v letu 1988 • Vzdrževalci se prilagajajo zahtevam proizvodnih tozdov • Naše delo v januarju • Upoštevanje interesov • Beseda delavk: Osmi marec — leto in dan • Iz Valjarne odhaja poslednji Mohikanec • Izzivi: Možnosti za nadaljnji razvoj naše občine • Železarji delegati: O vlogi SIS za zaposlovanje • Naša inovativna dejavnost v letu 1987 • On-line informacijske poizvedbe po bazah podatkov • Iz naših krajev • Zdravje: Preventivni kabinet — pridobitev za zobno zdravstvo • Kultura: Zlata Prežihova plaketa za železarno Ob četrtkih pri Toniju • Rekreacija in šport • Hotuljski karneval 88 Jutro DREVESA, OD KATEREGA ŽIVIMO, NE SMEMO PUSTITI REZATI Decembrska stavka je nam vsem dala misliti. Tudi na programsko-volilni konferenci osnovnih organizacij sindikata Železarne Ravne, ki je bila 22. januarja na Rimskem vrelcu, je bilo največ besed izrečenih prav o njej; žal pa je bilo vse preveč samo analize že s.orjenega, že preživetega, premalo pa pogleda naprej. Izjema je bila razprava Antona Bertalaniča, člana OO tozda ETS. V njej je poudaril, da nam mora biti važna predvsem prihodnost; graditi pa jo moramo tudi z izkušnjami, ki nam jih je dala stavka. »Ko sem prišel med štrajkajoče delavce in zvedel za njihove zahteve, je bila moja odločitev, da kot član IO konference sindikata ne morem zastopati nekaterih dolgoročno tako pogubnih zahtev delavskega razreda. Prepričan sem, da sta v tem trenutku nastala dva tabora sindikata z različnimi stališči (dva delavska razreda, delovne obleke — plašči), kar je za dosedanjo ideologijo vprašljivo. Iz zahtev stavkajočih lahko zaključimo, da to ni bila zahteva celotnega sindikata, zato tudi sindikat ni mogel biti na čelu stavke (kot na Zapadu) in ne more biti govora, da se je celotni sindikat solidariziral s stavkajočimi. Prav tako se moramo vprašati, ali lahko sindikat zastopa zahteve delavskega razreda, ki ogrožajo lastno perspektivo. Vidimo, da se slabšajo rezultati (ni naročil — trga), delavci pa ne glede na to hočejo denar v »kuverti«. Ali hočemo dva koraka nazaj, enega naprej? Če tega nočemo, moramo : 1. Ugotoviti, koliko nas je in koliko nas je potrebnih (kdo dela, kdo ne dela, koliko dela je). 2. Zagotoviti moramo večjo moč odločanja vodilnim in tistim delavcem, ki se na določene stvari spoznajo, ter od njih zahtevati večjo odgovornost (ne more odločati vsak o vsem). 3. Večji poudarek in več sredstev moramo usmeriti v razvoj (novi proizvodi, tehnologije, trgi). Mi vsi smo dolžni zagotoviti tudi tistim, ki pridejo za nami (našim otrokom), čimbolj sigurno perspektivo, zato ne smemo pustiti nekaterim rezanje drevesa, od katerega živimo.« H. M. (Nadaljevanje s 1. strani) z nedokončano osnovno šolo. Delež zaposlenih z višjo in visoko šolo je še vedno premajhen. • V šolskem letu 1987/88 prejema v železarni štipendijo več štipendistov. Prav tako je bilo na novo razpisanih in podeljenih več štipendij. Nepodeljenih je ostalo manj štipendij (največ ne-podeljenih je za tehnične usmeritve). © Ob delu se izobražuje več delavcev. Zelo se je povečal vpis na III. stopnjo (magisterij) in I. stopnjo strojništva. Zelo pa se je zmanjšalo zanimanje za študij ob delu na II. in IV. stopnji. Na IV. in V. stopnji se je povečal osip (proizvodno delo). • Na počitniškem delu je bilo manj študentov in učencev, na proizvodnem delu in praksi pa približno enako kot leto prej. © Pripravnikov smo zaposlili manj. (Vir: kadrovsko poročilo za leto 1987) POJASNILO Kronološki pregled dogodkov ob prekinitvi dela v Železarni Ravne, objavljen v prejšnjih dveh številkah Fužinarja, je bil nekaterim nerazumljiv, in potrebuje pojasnilo. Za kronološki pregled dogodkov (kot so si časovno sledili) smo se v uredništvu odločili zato, da se v zapisanem ne bi prenaglili, saj so se dogodki v zvezi s stavko vlekli skoraj dva meseca. Torej smo po vrsti objavili vse, kar je bilo o stavki v železarni uradno zapisano; tudi vse sklepe, stališča in predloge, ki pa pozneje lahko da tudi niso bili sprejeti (npr. zahteva po inovacijskem dinarju 200 tisoč din). Uradno predlagan, na centralnem DS 27. 1. 1988 pa ne v celoti sprejet, je bil tudi predlog ocene o prekinitvi, ki ga je pripravil poslovodni odbor. Zavrnjen je bil celotni naslednji odstavek, ki se nanaša na tozd Industrijski noži: »— izredno slaba politična situacija v tozdu Industrijski noži, kjer se je stavka začela; ta se kaže v nerazumljivem odporu delavcev, da higiensko neustrezno razdeljevalnico malic zamenjajo z novo, sodobno, higiensko neoporečno razdeljevalnico; delavci Industrijskih nožev so brez pravih vzrokov zavrnili predlog reorganizacije, pa tudi s predlogom ocen in sklepov za ureditev razmer po stavki se niso strinjali; vse to kaže na to, da med delavci te temeljne organizacije prevladujejo izrazito kratkoročni interesi ter nepripravljenost ali nesposobnost za urejanje razmer dolgoročno in v okviru cele delovne organizacije.« Ker smo redakcijo 2. številke Fužinarja zaključili pred sejo DS, v njem ni napisano, da je bil ta sklep zavrnjen; na koncu prispevka pa je vendarle rečeno: »ali je centralni DS predlog ocene sprejel ali ne ...« Torej je možnost, da ga ni, zapisana. O dokončnih sklepih pa smo obveščali posebej. Uredništvo Nedavno evidentiranje za nosilce funkcij v družbenopolitične skupnosti in samoupravne organe je očitno, mogoče še najbolj doslej, pokazalo, da se ljudje funkcij otepajo. Na vprašanje, zakaj zaupanje, ki se jim z evidentiranjem oziroma z izvolitvijo posredno daje, odklanjajo, največkrat odgovorijo z napadom, ki je najboljša obramba: zakaj pa? Nato povejo, zakaj ne. Večina zato ne, ker je prepričana, da se tudi z maksimalnim angažiranjem le malo doseže, veliko pa jih je z izkušnjami iz časov, ko so bili aktivni, razočaranih zaradi odnosa množice do bolj zavzetih funkcionarjev. Gre enostavno za to, da zna ljudem, ki se angažirajo, po preteku nekega mandatnega obdobja le malokdo reči hvala. Zal smo ljudje tudi občutljivi. Zato knjige, ki jih je podelil sindikat svojim najbolj delavnim članom na januarski konferenci v Kotljah, niso čisto stran vržen denar, pa čeprav je bilo slišati, da so. H. M. SINDIKAT PODELIL PRIZNANJA Kako bodo delali Stroji in deli y letu 1988 ZNAČILNOST LANSKE PROIZVODNJE Lanski proizvodni načrt v Strojih in delih je znašal 9000 ton, vendar ga niso dosegli, saj so izdelali in prodali le 7544 ton izdelkov, torej približno 83 °/o načrtovane proizvodnje. Plan so presegli v obdelavi odlitkov, delov za vozila in pri valjih, zaostali pa so pri obdelanih odkovkih, sestavljenih izdelkih in stiskalnicah, ker je bilo za to proizvodnjo premalo naročil. V zadnjih mesecih leta 1987 je bilo to tendenco čutiti bolj kot prej, kar pomeni, da je tudi v predelovalnih tozdih železarne prišla do izraza kriza, ki že nekaj časa vlada v jugoslovanski predelovalni industriji. Stanje se tudi v 1. četrtletju leta 1988 ni izboljšalo. Kot je povedal vodja priprave dela SiD dipl. inž. Milan Košeljnik, v tozda opažajo, da se jugoslovansko tržišče vse bolj zapira. Kolikor dobijo naročil, so na zelo kratke dobavne roke, večinoma pa želijo kupci kar največji del finalizacije opraviti sami. NAROČILA IN PROIZVODNI NAČRTI ZA LETO 1988 Kljub težavam in čeprav niso izpolnili proizvodnih načrtov, so bili finančni rezultati lani razmeroma ugodni. Zato tudi letošnji skupni plan proizvodnje v Strojih in delih bistveno ne presega lanske realizacije — naredili naj bi okrog 7000 ton izdelkov. Imajo že dovolj naročil za valje, le nekaj jih manjka za strojegradnjo v 4. kvartalu. Največji problem je pri naročilih za obdelavo odkovkov; za prvo četrtletje jih je bilo komaj za 600 ton, premalo pa je tudi še naročil za litino. Čeprav bi bilo po trditvah Komerciale za prihodnje obdobje mogoče pridobiti precej več tovrstnih naročil, pa v Strojih in delih zaradi problemov v proizvodnji več kot 700 do 800 ton odkovkov v enem trimesečju skoraj niso sposobni obdelati. Tako za leto 1988 načrtujejo okoli 3000 ton obdelanih odkovkov, približno 760 ton valjev (lani so jih naredili blizu 1200 ton, letos pa je načrt manjši zaradi izpada ruskega tržišča), 250 ton ulitkov in približno 260 ton delov za vozila, tonažni načrt pa bodo dopolnili z manjšimi stroji, raznimi strojnimi deli in z uslugami. Če bodo uspeli zbrati več naročil, bodo v SiD ob polletju povečali plan. Izvoz strojev in delov je vse bolj usmerjen na Zahod. To velja predvsem za valje, delno pa tudi za proizvodnjo strojev, za katere se prek ameriških posrednikov odpira širše tuje tržišče, med drugimi tudi kitajsko. Najpomembnejši poslovni partner na Vzhodu je Sovjetska zveza, v katero Stroji in deli izvažajo že vrsto let. Zal tudi na tem hvaležnem tržišču v zadnjih letih naročila niso tako stoodstotno zagotovljena kot v preteklosti, na kar vplivajo tako razmere v njihovem gospodarstvu kot solidnost in nesolidnost naše proizvodnje. POSODOBITI OPREMO, TEHNOLOGIJO IN ORGANIZACIJO PROIZVODNJE Kakor za vso železarno, tako še posebej za obdelovalne tozde, ki delajo za domači trg in za izvoz, velja, da morajo bistveno več kot doslej narediti za povečanje kakovosti in za skrajšanje dobavnih rokov. Proizvodni delavci in organizatorji proizvodnje se še premalo zavedajo, kako se položaj zaostruje, in precenjujejo naše možnosti in kvalitete. 2e zdaj bi morali resno razmišljati o programih, ki bodo aktualni v letu 2000. Spremljati bi morali tehnologijo naših kupcev in se dosledno prilagajati zahtevam tržišča. Doslej, tako meni Košeljnik, smo bili premalo prisotni na tržišču, tako s proizvodnega kot z razvojnega vidika. Za Stroje in dele in za vso železarno je edina alternativa — posodobitev opreme in tehnologije. S tem se bodo znižali proizvodni stroški in skrajšali časi obdelave, kar bo omogočilo skrajšanje dobavnih rokov, kakor želijo in zahtevajo kupci. Ker so možnosti posodabljanja zaradi težkega gospodarskega stanja zelo omejene, je še toliko bolj nujno, da prej ko je mogoče izboljšamo našo organizacijo proizvodnje. Z njo bi morali doseči boljše načrtovanje, hitrejši pretok materiala, zagotoviti pravočasen dotok vložnega materiala, kar vse močno vpliva na naše dobavne roke. V PRIHODNOST — LE Z DOBRIMI KADRI Vedno ostrejšim zahtevam tržišča kmalu ne bomo mogli več ustreči s sicer solidno usposobljeno kvalificirano delovno silo, ki — odvisno od delovne zavesti in stimulacije — iztisne iz sedanjega strojnega parka toliko, kolikor smo zahtevali in je za naše kupce doslej še zadoščalo, sedanje težave z naročili pa že kažejo, da poslej to ne bo več dovolj. Kakor bomo morali poskrbeti za celotno tehnološko prenovo, spremeniti organizacijo, bomo morali usposobiti tudi dovolj strokovnjakov, ki bodo omogočili proizvodnjo, ki ne bo samo plod težkega fizičnega dela, ampak predvsem vloženega znanja. Postati bomo morali sposobni sprejemati vsa najzahtevnejša naročila, v stro- Pripravljeni za prevzem jegradnji pa se usmeriti v proizvodnjo avtomatiziranih, visoko produktivnih strojev. Glede na vse to je kadrovska struktura v Strojih in delih vse prej kot dobra. Pri številu 540 zaposlenih, med katerimi je kvalificiranih delavcev sicer dovolj, delata le dva dipl. inženirja, sedem pa je inženirjev prve stopnje. To je vsekakor premalo, da bi bila proizvodnja res strokovno vodena in da bi lahko hitro in učinkovito odpravljali tehnološke pomanjkljivosti ter s tem zniževali proizvodne stroške, večali kakovost in tako obdržali stare in pridobivali nove kupce, kar je za prihodnost tozda nujno. V SiD in drugih proizvodnih tozdih bodo morali najti način, kako delavoljne strokovnjake primerno nagraditi, da ne bodo še naprej, kakor doslej, uhajali iz proizvodnje v tako imenovane strokovne tozde in službe. Ker v Strojih in delih načrtujejo v letu 1988 uspešno delo, želijo pa, da bi bilo tako tudi v prihodnjih letih, bodo gotovo storili vse, kar je v njihovi moči, da bodo načrt izpolnili. Ker pot poznajo, smemo upati, da bodo tudi hodili po njej. Pred njimi so torej: posodabljanje strojnega parka, izboljšanje organizacije dela in kadrovske strukture. Vse seveda v skladu z možnostmi in ne brez volje po spremembi na bolje. Vzdrževalci se prilagajajo zahtevam proizvodnih tozdov LETNI REMONTI BODO TUDI LETOS POLETI Ob slabšanju poslovnih rezultatov v Železarni Ravne vedno bolj poudarjamo, da moramo znižati proizvodne stroške, med katerimi ima pomembno mesto vzdrževanje strojev, naprav in objektov. Vzdrževalci v železarni že doslej niso tratili sredstev in materiala, vendar stroški vzdrževanja niso odvisni zgolj od njih, marveč predvsem od starosti, izrabljenosti in s tem povezanih okvar na objektih vzdrževanja ter tudi od zahtev tozdov, za katere delajo. Posredno bi bilo mogoče zmanjšati stroške s tem, da bi letne remonte glavnih agregatov Jeklarne, Valjarne in Kovačnice premaknili na zimski čas, ko je električna energija najdražja in je primanjkuje. Vendar imajo pri tem odločilno besedo proizvodni tozdi, ki imajo svoje razloge, da velika popravila načrtujejo za poleti. Zaradi vročine so npr. delovne razmere poleti v topilnici in valjarni precej slabše kot pozimi, težave v proizvodnji pa nastajajo tudi zaradi letnih dopustov in drugih odsotnosti z dela. Zaradi vsega tega bodo tudi letos glavni remonti v Jeklarni in Valjarni poleti, in sicer od 15. julija do 15. avgusta. Prednost v primerjavi s prejšnjimi leti je v tem, da bodo agregati v obeh tozdih stali istočasno; tako se bodo jeklarji izognili proizvodnji jekla na zalogo, vzdrževalci pa bodo meli več časa za popravilo pomembnih proizvodnih naprav. V jeklarni bodo letos obnavljali obe 40-tonski ter 25-tonsko elek-troobločno peč, žerjave in druge naprave, pomembne za proizvodnjo, prav tako v Valjarni, kjer predvidevajo še rekonstrukcijo valjčnih obračalcev na težki progi. Pripravljalna dela v ETS in SGV so se že začela. V Kovačnici vzdrževalci letošnje poletje ne bodo imeli posebnih opravil, ker so zaradi pomanjkanja naročil remont na stiskalnicah opravili že decembra, generalni remont avlomatskega kovaškega stroja pa načrtujejo za september. ZA POT NAPREJ — IZPOPOLNJEVANJE O vzdrževalcih smo pred časom veliko pisali, največ tedaj, ko so se zaradi gospodarskih restrikcij začeli spopadati s pomanjkanjem nadomestnih delov in materialov. V zadnjem času je o njihovih težavah manj slišati. Po besedah vodja priprave dela ETS je več vzrokov za to. Deloma smo se na nekatere probleme, kot celotno gospodarstvo, že vsi navadili, deloma so se nekatere težave vsaj nekoliko ublažile, nekaj virov nezadovoljstva pa smo tudi odpravili. Elektrikarji, ki delajo v četrti izmeni v Valjarni, so letos nekoliko bolj zadovoljni z delovnim časom kot lani, ko so imeli glavna redna Naše delo v januarju ZNAČILNOSTI PROIZVODNJE Jeklarna januarja ni dosegla plana zaradi pomanjkanja naročil v predelovalnih tozdih (Jeklo-livarna, Kovačnica). Tako ves mesec ni obratovala ena 401 el. peč. Zaradi manjšega odvzema jekla v Jeklolivarni je bila ovirana tudi proizvodnja na ASEA, Siemens in 5 t el. peči. Poleg tega je ASEA peč mirovala 80 ur zaradi okvare na tuljavi. Skupaj je v Jeklarni izpadlo okoli 3000 ton jekla. Oskrba s surovinami je bila normalna. V Jeklolivarni kljub dospelim naročilom lažjih ulitkov, ki so prihajali v zadnji polovici decembra, plana niso dosegli. Vzrok je v premajhnih zalogah litine v čistilnici iz minulega obdobja. Svoje je prispevalo tudi pomanjkanje naročil težkih ulitkov, zato tudi veliko nižja proizvodnja, ki je močno vplivala na končni rezultat tozda. Poleg teh težav je bilo tudi precej fluktuacije in ponovno formiranje ter popol-njevanje delovnih mest na tistih agregatih, kjer so delavce prej zaradi pomanjkanja naročil premestili v druge tozde ali na druga delovna mesta v tozdu. Problem doseganja količinskega plana je tudi v slabšem asortimentu, za katerega je treba vložiti več fizičnega dela ter precejšnjega dela proizvodnje, ki je podvržena večkratni termični obdelavi. Za planom so zaostali tudi v Valjarni. Za to so krivi največ zastoji zaradi mehanskih okvar ogrodij in naprav za valjanje. Delež visoko legiranih jekel na srednji progi še vedno upada, medtem ko znaša na lahki progi okoli 60 odst. Občutno pomanjkanje naročil v Kovačnici se je nadaljevalo tudi v januarju. Dostava ingotov iz Jeklarne je potekala dobro, vendar pa prihajajo v avtomatsko kovačnico še vedno zelo slabo očiščeni ingoti. Največji problem je pomanjkanje naročil za domače tozde, prav tako ni dovolj naroči za kovaški stroj. Vse to povzroča velike težave pri planiranju, nastali zastoji pa podražujejo proizvodnjo. Plan proizvodnje v Jeklovleku je bil presežen, vendar po asortimentu zelo različno. Malo je bilo izdelane žice zaradi pomanjkanja naročil. Ob pomanjkanju vložka je bilo manj izdelanega tudi brušenega jekla. Zelo visok je bil izvoz, kar pa prinaša nekoliko slabše rezultate. V tozdu imajo vedno več težav z različnimi storitvami (ključavničarska, gradbena dela, izdelava lesenih zabojev). Od mehansko predelovalnih tozdov so imeli v Orodjarni ugoden asortiment. Strojem in delom se količinska proizvodnja postopno povečuje zaradi boljše zasedenosti kapacitet in večjega obsega naročil. Težave pa nastajajo zaradi omejenih kapacitet v Kalilnici. Pri proizvodnji stiskalnic kasnijo dobave iz uvoza. V Industrijskih nožih primanjkuje naročil. Prepozno je bil dobavljen tudi vložni material. Zaradi zmanjšanja naročil so imeli v Pnevmatičnih strojih nekaj več težav. Vzmetarno pestijo male serije in nasploh pomanjkanje naročil. V proizvodnji nastajajo zastoji zaradi izrabljenosti strojnega parka. Naročil primanjkuje tudi v TRO, razen v oddelku krožnih žag. Zaradi nekvalitetnega vložka se je povečal izmeček, dalj časa pa je bil v okvari tudi pomemben brusilni stroj. PRODAJA NA DOMAČEM TRGU Ob pomanjkanju naročil so za količinskim planom zaostali skoraj vsi tozdi. Vrednostnega plana pa na začetku leta glede na planirano visoko inflacijo verjetno dalj časa ne bodo dosegli v nobenem tozdu. Trenutno imajo dovolj naročil le v Pnevmatičnih strojih, Vzmetarni in TRO. V Jeklovleku ni dovolj naročil za žico, v Orodjarni za orodne plošče. Nekoliko se je izboljšalo stanje v Strojih in delih za obdelane odkovke. IZVOZ V januarju je bil izvoz na konvertibilno tržišče v primerjavi z mesečnim načrtom presežen. Največji izvoz so dosegli tozdi metalurške predelave, katerih vrednost je znesla 70 odst. v skupnem konvertibilnem izvozu. Na Valjarno odpade kar 1/3 celotnega izvoza. Operativni plan so presegli tudi drugi tozdi: Kovačnica 70 odstotkov, Jeklolivarna 10 odst., Jeklovlek 92 odst. in vsi tozdi mehanske obdelave, razen TRO. V januarju je bilo za .izvoz sklenjenih tudi več pogodb, in to za izvoz paličastnega jekla v ZRN, Bolgarijo, neobdelanih odkovkov v Avstrijo, armatur v ZRN, Avstrijo, SZ, obdelanih valjev in industrijskih nožev v ZDA, pnevmatičnega orodja za Bolgarijo itn. Skupno s pogodbami, sklenjenimi v zadnjih mesecih lanskega leta, imamo do konca januarja zaključenih pogodb v vrednosti prek 16 milijonov US $ in 9 milijonov C1 $. UVOZ Tudi v januarju je bila oskrba z A materiali dobra. Temu so pripomogle zaloge iz preteklega leta in možnost uvoza po kooperacijah, kjer smo imeli konec meseca že za okoli 6,5 milijona DM pozitivnih saldov. V glavnem smo v januarju razrešili tudi uvozne zaostanke za Stroje in dele, problematični pa so ostali materiali, ki jih ni možno uvoziti po nobeni od naših kooperacij (rezervni deli, ležaji) in realizacija uslug. Glavna dejavnost uvozne službe je bila v januarju namenjena prilagajanju uvoznih prijav novim predpisom (t. i. »reklamacije«) in pripravi naročil za zmanjšanje saldov v kooperaciji. IZKORISTEK DELOVNEGA ČASA V januarju je znašal izkoristek delovnega časa 80,03 odst., odsotnosti 19,97 odst. in so bile razdeljene tako: — letni dopust 6,98 % — izredno plačani dopust 0,44% — službena potovanja 0,22 % — boleznine 6,67 % — prazniki 4,44 %> — druge plačane odsotnosti 1,19% — neplačane odsotnosti 0,03 % Skupaj 19,97 % — ure v podaljšanem delovnem času 2,16 % NABAVA Na domačem trgu čedalje bolj primanjkuje starega železa. S teni naraščajo zahteve po višjih cenah. Prisotna je velika konkurenca, ker nekatere železarne vse dobave plačujejo z virmanom. Podobna situacija je tudi pri ferole-gurah, kjer zaradi interventnega izvoza dobavitelji ferolegur ne pristajajo na naše plačilne pogoje. Domače zaloge smo znižali na minimum, kar pa povzroča že bojazen za normalno proizvodnjo. Na skladišču tozda Jeklarna pa imamo zaradi preforsiranih dobav nekaterih materialov za celo prvo polletje. Dobave drobnega materiala za vzdrževanje in reprodukcijo so bile v večji meri zadovoljive, kljub temu da so ponekod nastajale težave, kar se je najbolj izražalo pri raznih specialnih orodjih. Prišlo je do nerednih dobav vzmetnega jekla iz štor. Zaradi slabega vložka, ki ga daje Železarna Ravne, so kasnile dobave za posebni program. Poslabšala se je tudi kvaliteta lahkih zvar-jencev. Težave pa smo imeli tudi pri oskrbi z embalažo. Izločili smo nekaj zunanjih izvajalcev, kapacitete doma pa ne zadovoljujejo trenutnih potreb. Varno delo vzdrževalna dela na progah v popoldanski izmeni ob koncu tedna. Letos so se valjarji po delovnem času prilagodili Jeklarni, torej ciklus 4. izmene poteka normalno (6 + 2), elektrikarjem pa še vedno ne ustreza to, da morajo višek delovnih ur izrabljati samo ob delavnikih v dopoldanskem času, le izjemoma pa jim obračunajo nadure. Ko smo se pred leti z gospodarskimi ukrepi zaprli pred tujim tržiščem in poskušali preiti n'a domače, so bile velike težave, ker domači proizvajalci niso premogli kakovostnih izdelkov, kakršne naša industrija za redno proizvodnjo potrebuje. Do danes se je stanje nekoliko popravilo, čeprav smo pri ključnih delih še vedno odvisni od uvoza. Predvsem velja to za našo proizvodnjo, to je strojegradnjo, pri kateri elektrikarji sodelujejo. Zaradi pomanjkanja deviz je uvoz tako omejen, da nastajajo skoraj nepremostljive težave oziroma grozi zamujanje dobavnih rokov. V tozdu ETS zato veliko pričakujejo od novega podjetja Juenna, ki naj bi v nujnih primerih poskrbelo za hiter uvoz. Pri delu za proizvodnjo pa se elektrikarji spopadajo še z enim problemom. Prehajajo na novo tehnologijo — namesto relejskega krmiljenja na stiskalnicah uvajajo prosto programiranje. Za strokovnjake in vse, ki to delajo, je potrebno temeljito izpopolnjevanje. V tozdu ETS so z njim že začeli. Mojca Potočnik Upoštevanje Interesov Za dosego istega cilja je vedno na voljo več poti. Recimo, da je osrednji cilj sleherne industrijske organizacije biti UČINKOVITA. Kako to doseči? Tema je gotovo aktualna in še dolgo neizpeta, predvsem pa neizogibna. Naslednji sestavek ima namen dodati delček pri iskanju poti k večji učinkovitosti naše delovne organizacije. Spodbujen je z rezultati raziskave: Javno mnenje delavcev Železarne Ravne 1986. KOLEKTIV = RAZLIČNOST INTERESOV V družbi se srečujemo s tremi modeli: s skupnostjo, kolektivom in agregatom. Za skupnost je značilna visoka stopnja družbene povezanosti (privrženost, solidarnost, nizka stopnja razlikovanja med člani) in skupno trošenje dobrin. Za agregat je značilen predvsem kratkotrajen obstoj in šibka povezanost članov (občinstvo). V kolektivu so člani manj povezani kot v skupnosti, dobrine trošijo posamezno, kar ima za posledico različne interese. Dejstvo o različnih interesih v naši delovni organizaciji ponazarjajo tudi odgovori na eno izmed vprašanj anketirancem: »Ali bi lahko rekli, da v vašem tozdu oz. delovni skupnosti prihaja do velikih razhajanj med interesi vodstvenih in drugih delavcev?«1 zelo pogosto 6,8 % pogosto 22,8 % včasih 46,8 % redko 20,2 °/o nikoli 2,9 % Iz podatkov žal ne vidimo, za kakšne interese gre, ampak le njihovo različnost. Vzemimo enostavna primera: ekonomski interes organizacije so velike jedilnice, v interesu zaposlenih bi gotovo bile manjše, ki so lahko prijetnejše. Najbolj očitno je področje osebnih dohodkov, ki ga na podružbljen način gotovo ni mogoče tako urediti, da bi zadovoljilo vse interese. Kako uskladiti množico interesov? IZRAŽANJE INTERESOV Pri tem se soočamo s problematiko vpliva in moči. Po eni izmed definicij »vpliv obstaja tedaj, ko dosežemo želeno obnašanje drugih subjektov tako, da neposredno spremenimo njihovo prepričanje in s tem šele posredno tudi njihovo ravnanje, medtem ko obstaja moč tedaj, ko spremenimo ravnanje drugih subjektov, ne da bi spremenili njihovo prepričanje«.2 Samoupravna organizacija združenega dela je še posebej občutljiva na porazdelitev vpliva in moči med hierarhijo (vodstvo,) predstavniško (delavski svet) in neposredno demokracijo (zbori) ter strokovnimi službami. V izkustvenih raziskavah so ugotovili pomen porazdelitve vpliva in moči na učinkovitost industrijske delovne organizacije. Gre za postopno izenačevanje moči med različnimi skupinami, čemur pravimo tudi demokratizacija delovne organizacije. To izenačevanje lahko poteka na dva načina: kot povečevanje moči skupinam z majhno močjo ali pa kot zmanjševanje moči skupinam z veliko močjo. V prvem primeru ustvarjamo izenačeno porazdelitev moči, ki dopušča vsem skupinam sorazmerno velik vpliv in moč na dogajanja v delovni organizaciji. Takšno porazdelitev imenujemo poliarhično in omogoča učinkovito poslovanje. V drugem primeru, ko z zmanjševanjem moči določenim skupinam ustvarjamo izenačeno porazdelitev moči, dobijo vse skupine majhen vpliv in moč. Dobili smo anarhično porazdelitev, ki vodi v neučinkovito delovno organizacijo. Pri demokratizaciji delovne organizacije pa moramo upoštevati štiri načela: 1. načelo politične enakosti (odloča se z večinskim glasovanjem). V organizacijah, ki imajo množico poklicev in razvito delitev dela, to načelo ne zadošča. Upoštevati moramo še tri načela. 2. načelo reprezentiranja (delegiranje posameznikovih pravic na predstavniška telesa: delavski svet) 3. načelo strokovne pristojnosti, ki ne dovoljuje večinskega odločanja o strokovnih zadevah in 4. načelo učinkovitosti, ki je pogoj preživetja organizacije. Zadnja tri načela so v sporu s prvim načelom politične enakosti. Učinkovito omejevanje prvega načela je možno le po pravilih in na osnovi spoznane nujnosti, sicer lahko ogrozimo ali učinkovitost ali demokratizacijo. Po tem daljšem uvodu skušajmo ponazoriti razmerje vpliva in moči v naši delovni organizaciji. Vprašanje v anketi je bilo: »Kdo ima po vašem mnenju odločilen vpliv na odločanje v vašem tozdu oz. delovni skupnosti«?5 1. vodstveni in vodilni delavci 25,0 % 2. ravnatelj 16,5% 3. delavski svet in samopravni organi 15,5 % 4. delavci na zborih 13,5 % 5. vplivni posamezniki 9,1 % 6. nihče nima odločilnega vpliva 5,9 % 7. organizacija ZK 1,2 % 8. strokovne službe 1,0% 9. sindikalna organizacija 0,7 % 10. neopredeljeni 11,5 o/o Ocene kažejo, da ima vodstvo po mnenju 41,5 %> zaposlenih najve-čji vpliv, sledijo organi in oblike samouprave (29%), strokovnjakom pa ne priznavamo velikega vpliva. Na ta način merjeno razmerje moči seveda le nakazuje določen trend. Gotovo pa so modeli porazdelitve vpliva po tozdih/delovnih skupnostih različni. Sliko razmerja moči si lahko dopolnimo še z naslednjimi podatki: »izražanje osebnega prepričanja je zelo redko v delovni enoti« (50,0%) in da »ni pametno hitro izražati lastnega mnenja« (49,7%), na strani 19, preliminarnega poročila J. M. 1986. Če se interesi ne morejo izraziti in uresničevati, je to znak neenakomerne porazdelitve vpliva in moči. Tako pridemo v situacijo, ki je opisana v naslednjem citatu: »... Za naše DO je značilno, da dejanski nosilci moči (manage-ment) nimajo toliko moči, da bi premagali pasivno rezistenco (odpor), ki jo razvijajo tisti, ki imajo najmanj moči, to pa je oblika negativne moči. Tisti, ki imajo najmanj moči, pa nimajo toliko moči, da bi spremenili vedenje tistih, ki imajo največ moči. Tako nastaja v DO medsebojna blokada; management ima več moči kot večina in samoupravni organi, toda njegova moč je nelegalna (ni potrjena z zakoni in s samoupravnimi akti) ... Ostali člani DO, predvsem delavci in strokovnjaki, torej tisti, ki si ne morejo pridobiti moči, razvijejo različne oblike pasivne rezistence. To je negativna moč, ki je neproduktivna z narodnogospodarskega in podjetniškega vidika, saj blokira poslovnost, uspešnost in povzroča zmanjšanje produktivnosti DO ipd ... Rešitev za prevlado pasivne rezistence bi bila njena transformacija v kontramoč, kar bi v bistvu pomenilo legalizacijo štrajkov, večjo sindikalizacijo delavcev in večjo moč managementa. Tako bi imel management večji manevrski prostor, bil bi boj j odgovoren in zajet v negativne sankcije. Delavstvo pa bi imelo možnost izražati svoje nezadovoljstvo in tako bi se zmanjšala pasivna rezistenca.«4 Kot že rečeno, je učinkovitost industrijske organizacije odvisna tudi od porazdelitve vpliva in moči med skupinami. Glede na to je lahko osrednje vprašanje delovanja sindikata v Železarni Ravne vzpodbujanje oblikovanja ustreznejše (poliarhične) porazdelitve vpliva in moči med skupinami. Pri tem je treba upoštevati ob načelu politične enakosti še načela: reprezentiranja, strokovnosti in učinkovitosti. Samo Save Viri: 1. Aktiv družboslovnih delavcev ŽR: Mnenjska raziskava ŽR 1986 (preliminarno poročilo). Ravne 1987 1 — str. 17 3 — str. 19 2. RUS V.; »Odločanje in moč«. Založba obzorja, Maribor, 1986« 2 — str. 194 3. ADAM F., »Moč in nemoč (samo)upravljanja,« Mladina, april 1987 4 — str. 17 PRIPRAVA VLOŽKA ALI SMETIŠČE Poslovodni odbor je že pred meseci sklenil, da o sortiranju jeklenih odpadkov v železarni ne bo več razpravljal, ker je jasno, da to mora biti urejeno. Jeklarji, še posebej na pripravi vložka, za njimi seveda tudi topilci, ki so tepeni po žepu — pa si pulijo lase, ker tega problema v obdelovalnih tozdih nočejo in nočejo urediti. Fotografija naj bi prikazovala sortirane ostružke kvalitete Č 1530; tako je pisalo na dobavnici št. 96, ki so jo skupno s tovorom poslali 4. 2. 1988 iz centralne delavnice SGV na pripravo vložka. Namesto napisanega so bili v pošiljki ostružki različnih kvalitet, tudi medeninasti, čistilna volna, zaščitne rokavice, kozarci PVC, steklovina ipd. Vodstvo priprave vložka je želelo z vodstvom SGV stvar razčistiti, vendar so na »lice mesta« priklicali samo navadnega delavca, ki je ob pogledu na fotografirani kup razširil usta v: »Ho-ho-ho!« Pa recimo tako še mi. Saj Meža teče dalje. P. S. Po zagotovilu vodja priprave vložka glede takega sortiranja SGV sploh ni izjema. ^ _ BESEDA DELAVK Osmi marec — leto in dan Ivanka Logar, saldakontistka v PFS MOJ NAJLJUBŠI KONJIČEK — RADIOAMATERSTVO Cilka Pačnik, tajnica službe metalurških raziskav ŽIVLJENJE SPREJEMAM TAKO, KOT JE Metka Jevšnikar, tajnica v Jeklarni ŽIVIM MED MLADIMI IN TO ME DRŽI POKONCI S svojim življenjem sem še kar zadovoljna. Domači mi celo pravijo, da sem prehitro zadovoljna s tem, kar dosežem in imam. 2e po značaju sem bolj skromna. Nikoli nisem imela prevelikih zahtev. Morda sem prvotno želela več, saj sem se vpisala na gimnazijo oziroma na učiteljišče. Zame je bila nekakšna življenjska prelomnica, ko se je oče v rudniku težko ponesrečil, in se nisem mogla odločiti, da bi šla od doma v Maribor. Raje sem se prešolala na administrativno šolo. Zdaj lahko rečem, da mi je ta poklic všeč. Tudi kot administrativna delavka lahko komu koristim in pomagam. To mi je v zadoščenje. Rada delam. Živim zdaj bolje kot v mladosti. Več si lahko privoščimo. V šolskih letih sem npr. s Prevalj na Leše kar pešačila. Zdaj se v glavnem vozimo z avtom. Obnavljamo namreč mojo rojstno hišo. Veseli me, da gredo dela že h kraju. To vzame veliko časa. Mogoče je to najteže prenašal moj oče, ki je starejši, pa smo v teh letih imeli zanj manj časa, kot bi ga potreboval, temu se pridružijo še druge nevšečnosti. Za vse bo veliko olajšanje, ko se bomo vselili v novi dom. Mogoče bosta imela najmanj od tega otroka, ki ju bo življenje najbrž vedno bolj odtegovalo od našega skupnega doma. Toda s tem se je treba sprijazniti. V šoli nimata posebnih težav. Vesela bom, če bosta v življenju dosegla več kot jaz. A nič ne rečem, četudi se zasuče drugače, kot si prvotno želiš, je včasih prav tako dobro. Zame je največ vredno razumevanje v družini. ne bi mogla živeti med samimi ženskami. Poklic elektrikarja, menim, je le bolj po tradiciji domena moških. So nekatera dela, ki jih ženska težko opravlja, a tako je tudi v drugih poklicih, posebno v železarstvu. Delam v proizvodnji, na montaži preoblikovalnih strojev. Fizično težjih del in del na višini mi ne nalagajo, zato pa mi radi poverijo fina, končna montažna dela, pri katerih prideta do izraza spretnost in smisel za estetiko. Za razliko od sodelavcev ne hodim na teren na montaže in servise, zato tudi ne sodelujem pri zagonih strojev. Zaradi tega sem imela že težave, ko je šlo za napredovanje v višjo grupo. Ob poklicnem delu se zanimam za šport. Spremljam tekmovanja v raznih panogah. S sodelavci se o njih veliko pogovarjamo. Sama rada smučam in tudi sodelujem na tozdovskih tekmovanjih. Zal je v našem tozdu bolj malo žensk, zato sem velikokrat sama. Doma zaradi bolj moškega poklicnega dela nimam težav. Še z večjim veseljem opravljam gospodinjska dela, ki so mi ob poklicnem kakor hobi. Samo doma — brez službe — ne bi želela biti. Ce pa bi organizirali celično proizvodnjo, kot so predlagali v neki raziskavi, bi to sprejela: tako bi se rešila vsakodnevne vožnje iz Črne, delala pa bi lahko tedaj, ko bi imela največ volje in bi bila najbolj zbrana. Marjana Sonjak, rezkalka v TSD SPROSTITEV NAJDEM V ŠPORTU Moji otroci so se rodili, ko je bilo porodniškega dopusta le tri mesece. Mož je bil veliko zdoma. Ves letni dopust sem tisti čas porabila za pranje — pralnega stroja še nismo imeli. Veliko dela smo si kot družina naložili sami; gradili samo dve hiši. Nihče nam ni kriv za to. Vendar sem zdaj že toliko izmučena, da bi se rada upokojila. Daljšo delovno dobo si želijo le tisti, ki nikoli v življenju niso garali. Ni pa prav, da bi bila ženska samo doma. Poklicno delo nima vrednosti samo zaradi denarja. Vredno je več. Tako ženska pride med ljudi in lahko uveljavi svoje sposobnosti, ki so pri marsikateri celo večje kot pri moških. Danes niso več časi, ko bi ženske samo rojevale in stregle možem in otrokom. To še — ob vsem drugem — tako moramo. Če je mož močno angažiran, se žena ob družini in službi ne more ljubiteljsko udejstvovati. Ko sem bila mlada, sem igrala, plesala v folklorni skupini, potem sem morala vse opustiti, kajti mož je bil 1 / zelo zavzet v službi in drugače. Če bi se hotela še jaz s čim ukvarjati, bi trpela družina. Meni je najlepše zdaj, ko so se otroci že osamosvojili. Stanujemo s hčerkama blizu skupaj, v dvojčku, z zetoma se dobro razumemo. Živim med mladimi — doma in v službi — in to mi daje elan, da še gledam tudi nase. Prej sem delala v tozdu Stroji in deli, medtem ko sem bila na porodniškem dopustu, pa so me premestili v TSD. Tu delam na univerzalnem rezkalnem stroju. Delo je zahtevno, vendar ga na stroju, ki je novejšega tipa, zmorem. Naredim vse, kar mi naročijo. Glede dela pri nas ni razlike med moškimi in ženskami, tudi ocenjeni smo enako — kakor je zahtevno delo na stroju. Razlika v primerjavi s prejšnjim delovnim mestom je v tem, da smo tam delali bolj serijsko, tu pa je več vrst obdelovancev, zato moraš večkrat menjati orodje in nastavljati stroj. To me ne moti, še celo vesela sem, kadar grem na boljše komade. Delam rada; v samoupravljanju — sem članica kadrovske komisije — sodelujem toliko, da vidim, da glede grup ni vse najbolj pošteno. Napredovanje je velikokrat bolj odvisno od mojstrov kot od sposobnosti in dela delavcev. Ob poklicnem delu sem tudi še gospodinja, kot večina sodelavk. To me ne obremenjuje preveč. Petletnega otroka mi varujejo starši, pomaga tudi mož, tako da se še vedno lahko ukvarjam s športom. Sem članica odbojkarskega kluba na Prevaljah; tekmujemo v republiški ligi. Dvakrat tedensko treniramo, ob sobotah so tekme. Mož me pri tem ne ovira. Tudi on ima rad šport — igra nogomet. Ko imam trening, večkrat prideta s sinom v telovadnico in si najdeta primerno zaposlitev. Ob vsakdanjem delu v železarni in doma vsak potrebuje nekaj, da se sprosti. Člani naše družine smo si našli možnost za sprostitev v športu. OB POKLICU MI JE GOSPODINJSKO DELO HOBI Zdenka Štruc, elektrikarka v ETS V elektrikarskem poklicu sem se znašla slučajno. Po končani osemletki sem se prijavila za strugarko. Medtem ko sem čakala na zdravstveno spričevalo, so vsa razpoložljiva mesta zasedli drugh V poklicni šoli za elektrikarje je bil še prostor. Prijavila sem se, ne da bi vedela, kaj me čaka. Zdaj sem že 15 let v tem poklicu in ni mi žal. Vživela sem se v moški kolektiv, zdi se mi, da Poklicno delo me zaposluje kot vsako žensko, kljub temu pa mi še ostane nekaj časa in energije za dejavnosti, ki me zanimajo in privlačijo. Razumevanje za to imajo tudi mož in otroka, ki imajo prav tako vsak svoj hobi. Ze od osnovnošolskih let se ukvarjam s planinstvom. Svoj čas sem bila načelnica mladinskega odseka pri planinskem društvu, opravila sem tečaj za gorske vodnike. Ker rada delam z otroki, me je, ko sta bila sinova še mlajša, pritegnilo delo pri TVD Partizan Ravne. Se zdaj sem vadnica, čeprav sta moja sinova presedlala k tekmovalnemu športu — plavanju. Delo pri Partizanu mi je všeč, ker je povsem prostovoljno, samo okrog novega leta ni prijet- Vera Petrič, natakarica v Družbenem standardu Mojca Kovač, administrativna delavka v Komerciali Cvetje za praznik Vlasta Hovnik, rezkalka v Pnevmatičnih strojih NE BI MOGLA UMORITI ŽIVLJENJA V SEBI no. Zaradi množice otrok, ki jih starši vključijo samo zaradi dedka Mraza, je nekaj tednov vadba skoraj nemogoča. Moj glavni in najljubši konjiček, s katerim se ukvarjam od srednje šole naprej in mi je prinesel vrsto republiških in državnih priznanj, pa je radioamaterstvo. Na predstavitvi dejavnosti v šoli za PTT v Ljubljani se nam je oglasil Korošec, pionir med ravenskimi radioamaterji, Alfonz Pavšer, in to me je, tudi zato, ker me je mučilo domotožje, tako navdušilo, da sem postala radio-amaterka. Dolgo časa sem bila med najaktivnejšimi v ravenskem radio klubu. Zdaj pomagam še predvsem organizacijsko. Namen te dejavnosti je lep — širiti poznanstvo in prijateljstvo med ljudmi po vsem svetu in pomagati ljudem v stiski. Zato bi že- lela, da bi se za radioamaterstvo navdušilo več mladih, še posebno, ker elan nekaterim starejšim radioamaterjem na Ravnah že pojema. VIDIM TUDI LEP SVET, ZARADI KATEREGA JE VREDNO ŽIVETI r.jih mi je služba bolj v veselje kot v breme, četudi mi niso vsi pri srcu, kakor tudi jaz nisem vsem. VESELA SEM, CE SO LJUDJE ZADOVOLJNI V mladosti, preden sem se poročila, sem mislila, da bom imela samo enega otroka. Zdelo se mi je, da bi bilo to dovolj. Zdaj imam štiri in se mi zdi to čisto normal- no. Načrtovanja družine pri nas pač ni bilo. Če sem že bila noseča, sem tudi donosila. Ne bi se mogla odločiti za splav. Umorila bi živo bitje v sebi, ki se ne more braniti. Vem, da nekatere glede tega niso posebno tenkočutne, mene bi pa preveč pekla vest, če bi storila kaj takega. Ne zdi se mi hudo, če je v družini več otrok. Starejši odraščajo in pomagajo pri mlajših. Pri vzgoji ne delamo razlike med fanti in dekleti. Najstarejši je sin, pa zna več skuhati kot hči, ki je nekoliko mlajša. Res pa je, da se mlajši sin že rad temu ali onemu izogne. Zanaša se, da bosta opravila starejša dva. Z osebnimi dohodki nekako shodimo. Otroškega dodatka ne dobivamo, ker malo prekoračujemo cenzus. Zaradi tega tudi starejši sin, ki že hodi v srednjo šolo, ni dobil štipendije v železarni. Dobil pa jo je pri Rudniku Mežica in je celo nekoliko višja, kot jo dajejo tu. Tako ima denar za svoje osebne potrebe. Z možem denar razporejava tako, da otroci niso prikrajšani. Raje se jaz čemu odrečem. Seveda pa otrokom ne moreva nuditi toliko kot tam, kjer imajo samo enega. Vendar jim skromnost v življenju ne bo škodila. Ob delu v službi in doma mi mnogo časa ne preostane. Kolikor ga imam, rada berem knjige, pogledam si kako oddajo po televiziji, posebno ob nedeljah. Drugače pa najraje vidim, da smo vsi zbrani doma. Če katerega od otrok ni, mi nekaj manjka. Na razne veselice in prireditve ne hodim, mož nekoliko več, posebno na tozdovske. Jaz ga pri tem ne oviram. Mojca Potočnik Ko bi se dalo življenje deliti, bi rekla, da je zame na prvem mestu rojstvo — otroci. To mi daje, kot ženski, smisel bivanja, in temu se v življenju ne bi hotela odreči. Druga stvar je poklicno delo. To po eni strani potrebujem, da preživim, po drugi strani pa mi omogoča, da nisem zaprta med stene stanovanja, da pridem med ljudi. Ljudi imam rada in zaradi Moj tretji svet je svet barv in slikanje. Rada se umaknem v samoto, v svet prvobitnosti in drobnih lepot brez hudobije, v svet, zaradi katerega se mi zdi vredno živeti. Občutke ob stiku s tem svetom poskušam izraziti na platnu. Ne slikam zato, da bi se uveljavila med ljudmi, čeprav mi tudi vsako priznanje veliko pomeni. Zame je pomembnejše osebno zadovoljstvo, če mi uspe, da se izrazim, kot želim. Pri tem mi pomagajo barve, ki jih imam rada. Kdo drug bi morda svoje občutke izrazil drugače, a to ni pomembno. Glavno je, da se potrjuješ. 2ivljenju bi brez tega nekaj manjkalo. Veliko žensk se takim dejavnostim odreka. Menim, da se na ljubo nekomu lahko odrekaš, dokler čutiš, da mu prinašaš sonce. Ko mu ga ne, je tako odrekanje brez pomena. Morda se nikoli nisem tako dobro zavedala življenja in tega, kje stojim, kot zdaj. Postavila sem se zase. Za natakarico sem se izučila v Nami; po dveh letih dela sem odšla od tam v železarno, predvsem zato, da bi se mi ne bilo treba ukvarjati s pijanci. Natakarsko delo me veseli, vsaka grobost me pa moti. Toda ko sem prišla v železarno, v jedilnico ob Valjarni, mi je bilo skoraj žal. Veliko takih ljudi je prihajalo, ki so se brez vzroka znašali nad teboj. Bife je tam majhen, brez blagajne, naročajo vse skrižem. Trudila sem se, da bi vsem hitro postregla, pa nikoli ni bilo dovolj hitro. Velikokrat sem poskušala stvar obrniti na šalo, a mi navadno ni uspelo. Odkar sem tu, v novi razdelje-valnici in v bifeju pri Pnevmatičnih strojih, je precej drugače. Večina ljudi je prijaznih ali vsaj strpnih, le nekaj je večno nezadovoljnih in brez olike. To me ne moti preveč; spet rada hodim v službo, čeprav je dokaj naporna. Ves čas moraš biti na nogah in, ko je naval, hiteti, kar se da. Doma me potem čaka še vse gospodinjsko delo in sin, ki hodi v 1. razred, potrebuje mojo pomoč pri učenju in nalogah. Tu moram biti zbrana. Drugače se ne ukvarjam s čim posebnim. Rada postre- žem ljudem, zato imamo doma precej obiskov. Moti me le to, da imamo premajhno stanovanje, živimo v garsonjeri, veliki 27 m2. Moja edina, velika želja je dobiti večje stanovanje. 2e vnaprej se bojim, da še dolgo ne bo izpolnjena. Kljub temu poskušam vsaj v službi ohranjati dobro voljo in ustreči ljudem, kadar in kolikor se le da. Iz Valjarne odhaja poslednji Mohikanec Alojz Račnik Na pultu, ki je škatla 2 X10X2 m, z dvema nogama razkrečena nad težko progo, je bilo na začetku popoldanske izmene kot v peklu. Proga pod njim je sijala skozi zamreženo stekleno steno, bobnela in neusmiljeno gnetla vroče hlode jekla v dolge žareče gredi. Kako, sta ji narekovala valjarja — pultista, sede nad njo kot v avtomobilu brez volana z dvema menjalnikoma. Lepo, kot da se peljeta na lep izlet. Starejši med njima, Alojz Račnik, me je pričakoval. Da bo imel razgovor za časopis, so vedeli tudi sodelavci, in so mu prijazno svetovali, naj naredi požirek templa, da bo laže »dajal intervju«. Ubogal jih je, nato pa sva sc jim umaknila v de-lovodsko pisarno. Najbrž sem se mu zdela zgubljena, mogoče je imel občutek, da me je strah drvečega jekla po progi, pa mi je, ko sva jo prečkala, začel pripovedovati o lanskem požaru na progi in o smrti, ki jo je popravilo terjalo. Obžaloval je smolo, ki jih je doletela, ko sva sedla v pisarno, pa je nadaljeval: »Jaz vedno mlade opominjam: budno glejte, kaj se v obratu dogaja, ne le strogo samo svoje delo. Jaz, ki imam dolga leta izkustva, vem, kje nezgoda Čaka. Pazljivost je vedno potrebna. Mogoče se nesreča 100 let ne zgodi, enkrat se pa.« Nato podrobno opiše nezgodo, ko so mu sodelavca, kolega iz vojske, stisnili valji. Začela sva torej z ljudmi, sodelavci, pa ga kar vprašam zanje. Valjarji so namreč vedno skupina; kako važno je, kakšna je? »Šiht je taka zadeva, da smo v takih obratih, kot je naŠ, vsi trdi, nobeden nobenega ne »špara«, ne glede na to, kdo je kdo, ker delo mora iti v redu naprej. Sentimentalnosti nobeden od nas ne more poznati. Narava dela zahteva od nas, da smo direktni, odkriti, da imamo pristne odnose — in to je največ vredno za dobro delo. Familiarnosti ne poznamo. Če je človek pravega mišljenja, ne bo zameril, če ga bo kdo nahrulil. Sam sem po naravi tak, da ne zamerim. Lepota je, ker smo velike skupine ljudi, po 15 nas je. To mi je všeč, da smo »banda«, kot rečemo, »banda« valjarjev, »banda« s preš. Jaz nisem individualist, nisem rad sam, mi je dolgčas že, če enega iz skupine manjka. Tako pa je zmeraj kak hcc, vsak dan je eden tarča, ker so pristni odnosi.« Ko si prižiga drugo cigareto, se vsilim z vprašanjem, čeprav malo zastonj, saj je pripravljen govoriti kar sam. Kdor ga pozna, ve, da Alojz Račnik rad govori. Vprašam ga, pravzaprav spomnim na odkrito, jasno postavljeno besedo valjarjev, ko so jim pred petimi leti hoteli zdajšnji izmenski ciklus 6 + 2 spremeniti v 3x2 + 2, pa jim ga niso uspeli. Podrobno razloži, kako je bilo in utemeljitev, zaradi katere valjarji še danes delajo 6 dni skupaj, potem pa so dva prosti. »Jaz sem izmensko delo zelo dobro preštudiral, posebno bioritem človeka. Če bi pogledal ljudi, ki hodijo na izmene, 90 ^/o jih ima kaj doma. To je kmečko, polkmečko prebivalstvo. V sistemu 6 + 2 imaš za-garantiran prosti dan, do minute imaš tempirano življenje, sc da planirati, pri 3X2 + 2 pa to ne bi bilo možno. Od 50. leta, odkar sem v železarni, delam na izmene. Moj prvi šiht je b:l nočni. Navadiš sc delati na izmene, ne bi zamenjal v nobenem pogledu. Čeprav je nočna težka, najtežja. Če ima kdo doma obveznosti, da si spanja ne privošči, je grozno. Tudi marsičemu sc moraš odreči, saj si na šihtu ob sobotah in nedeljah. Jaz sem se moral alpinizmu, nogometu, kinologiji, lavinstvu, čeprav so mi v tozdu šli na roke, vseeno sem moral vse pustiti. Mlade ljudi izmene najbolj žrejo. Ko imaš družinsko življenje urejeno, ko nastane harmonija in ko gre za denar, je pa v redu. »Zaslužite pa valjarji dobro, kajne?« »Mladi od začetka ne dojamejo, sčasoma pa vsak spozna, da se na progi da zaslužiti, če se pošteno poprime. 60 milijonov dobi, pa je sam, to je lepo.« »Ste vi ves čas valjar?« »Vseh 37 let sem valjar težke pro-gc\« »Nič napredovanja torej. Kako to?« »Zato, ker me to delo veseli in ker dobro zaslužim, več, kot če bi napredoval. In če bi šel še enkrat delat, bi šel za valjarja, vendar ne pod pogoji, kot sem začel. Danes, ko se tehnika in tehnologija razvijata, je »divota«. Bi šel še enkrat: zaradi dohodka in stabilnosti zaslužka. Biti valjar je spoštovanja vredno delo. Seveda pa ima tudi senčne strani. Zaradi monotonosti je utrudljivo, vročina ubija. Smo pa mi tudi sami organizatorji valjanja, nimamo predvaljarjev kot na srednji progi, je torej tudi odgovornost naša. Normo pa imamo skupinsko. 2e pride včasih tudi do problemov, a jih zgladimo. V redu je. Samo na eno izmeno ne bi mogel delati, bi mi bilo dolgčas. Najbolj mučno bi mi bilo, da bi moral stalno zgodaj vstajati. Tako, kot je zdaj, pa je »divota«, se sprostim.« Postane, in čeprav še skoraj nič nisva rekla o preteklosti, o težki progi v petdesetih itd., zinem, da se mu ta »sproščenost« pozna. Kdor pozna Alojza Račnika, bo vedel, da se dobro drži. In pove, zakaj. »Jaz se doma sprostim, se nimam za kaj nervirati. Imam tri sinove. Dva delata v železarni, eden je v metalurški, in sem strašno ponosen, da so taki, kot so, pošteni. Nikoli nisem imel problemov. Imam hišico na Ja-ncčem, ki sem jo resda malo bolj dolgo gradil, ker nisem imel kreditov. Oh, v družbenem stanovanju ne bi mogel biti, ves čas sem v naravi rasel in me ta privlači. Rodil sem se v Črnečah, nato smo živeli na Prežihovim, tri leta pa sem bil v bloku. Ampak jaz v bloku ne bi mogel živeti.« In res je, kdor pozna Alojza Račnika, bo vedel, da kmetuje. Čisto ob fabriškem plotu kosi in spravlja seno na kup za svoje »živalce«, kot jim »Banda« s proge pravi. Ima pa v najemu tudi Jane-tovo posestvo nad Janečim. »Imam 9 ovčk, zajce, lepe rasne lisce, osličko, telico, bika sem tudi imel, zdaj pa imam dva konja: enega »šekastega« indijanca, s katerim sem bil tudi na hotuljskem pustnem karnevalu, in enega ponija. Vse imam za hobi, čeprav so konji že malo večji hobi, ker več stanejo. Drugače pa je to ljubiteljstvo, čista sprostitev; no, čeprav, zdaj ko imam toliko živalic, te že skoraj rabijo celega človeka in me vse skupaj zraven službe že malo daje. Sreča, da mi domači pomagajo. Ne smem izpustiti žene, če ne bi imel tako pridne, pa otroke brez problemov, ne vem . . .« Če ima takšno veselje, pa ga vprašam, zakaj raje ni kmet. »Imel sem lepe možnosti, da bi bil kmet, pa je življenje drugače naneslo. Dobil sem dobro delo, imel sem socialno varnost. Ja, včasih smo se za takšna delovna mesta, kot je moje, borili. Ko sem šel k vojakom, sem si klešče zaklenil v omaro, pa si jih nihče ni upal ven vzeti. Počakale so me. Pač škoda se mi je zdelo prepustiti tako dobro delo drugemu.« Sklepam, da zato, da se mu bo laže godilo, težko čaka drugo leto, na 1. maj, ko se bo upokojil in imel ves čas za svoj hobi. To mu tudi rečem. »Ja, za takrat imam lepe načrte. Rad bi na Ivarčkem organiziral družinska jahanja. Tam bi bilo izhodišče za sprehode na Rimskega, na Poštarskega. Zanimivo bi bilo: lepo osedlani konji na Ivarčkem ...« Rečem si, zdaj je pravi čas butniti; in tudi kar, brez pomisleka: Pozornost pa radi zbujate! Kdor pozna Alojza Račnika, bo vedel, da je posebnež. »Jaz pravim tako: ljudem moraš nekaj novega pokazati, drugače življenje ni interesantno. Rad imam raznolikost, da je paša za ljudi. Sem pač entuziast, to sem po očetu podedoval. Eni sc mi res smejijo, jaz pa pravim, da so mi samo nevoščljivi. Inteligenten je zame tisti človek, ki me vpraša, če lahko konja poboža, ne tisti, ki sc namrdne. Toda jaz sc na ljudi ne oziram. Posebnež je pa zame vsak človek, tudi tisti, ki na trg pripelje avto, pa gleda okrog, če drugi njegov avto opazujejo. Jaz pa, zakaj bi imel veselje z avtom, če ga imam s konji, z živalicami, s psi.« Kdor pozna Alojza Račnika, bo vedel, da je pes njegov stalni spremljevalec. Ko ga vprašam, zakaj, najprej našteje, katere pse vse je imel in kaj se je z njimi dogajalo. Imel je Gara, ki je 10 let zaporedoma izpite z odličnim polagal. »Pes je tak prijatelj, a veš (in se zamisli), kamorkoli greš, če bi še tako sam bil, nisi sam. Jaz imam zelo lepo vzgojenega psa. Pes ne sme biti sadist, da lahko greš z njim med ljudi. Jaz ga ne rabim za čuvaja, ampak za to, da nisem sam. Pes je največji prijatelj, samo govori ne. Jaz ga še zvečer, ko pridem s šihta, vzamem iz boksa, pa grem z njim za celo uro na sprehod. Imam pa nemškega ovčarja, ta mi je najbolj všeč.« Razneži se ob psih tako zelo, da se ob mislih na našega Pazija raznežim še jaz. Priznam mu, da s-i nisem mislila, da ti lahko pes toliko pomeni; pa čeprav čisto navaden ... »Tu te moram takoj popraviti,« mi ostro seže v besedo, »ni važno, ali je pes navaden ali ne, lastniku je všeč. Vsak pes ima pri svojem gospodarju priljubljenost. Kinološko gledano nimam navade, da bi lastnika psa razočaral, sploh je to važno pri otrocih. Vsakemu pohvalim »peseka«, in razigranega srca grejo od mene, češ, če Račnik reče, da je v redu, je pa že. Drugače pa sem bil takrat, ko sem bil v komisiji za ocenjevanje lavinskih psov, zelo kritičen.« »Dobro je, tov. Račnik, vendarle morava reči še kaj o vaših 37 letih v železarni. Za danes vemo, kako je, vi pa povejte, kako je bilo.« »Lepe spomine imam čisto na začetek dela v železarni. Začel sem s petnajstimi leti. Ponoči me je bilo Še strah okrog hoditi, pa so me stari valjarji vseeno poslali k Melcžniku po mošt. Ko sem ga prinesel, pa ga piti nisem smel; si presmrkav, so rekli. Tudi ko sem šel s prvo plačo k Poriju, so me stari valjarji ven nagnali: pob, zgini, so rekli. Porabili pa so me za vse. S ,šajtrgo‘ smo hodili po pivo mimo vratarja. Vedno pa sc razveselim, ko se spomnim, kako je bilo, ko smo zgradili prvi fabriški dimnik. S kolegom sva pred otvoritvijo zlezla vanj, ko pa sva prišla dol, naju je pričakal Apohal in za uhlje vlekel v obrat; hecno je bilo, za uhlje.« »Zal pa vam najbrž ni, da je za vami že toliko let, saj so, kot pravite, vredna spomina.« »Kaj mi bo žal. Jaz se počutim še zelo mladega, zelo vitalnega. Če bi šel tekmovat z 19-letnim ,pobičem*, ga zadaj pustim! To naredi narava. In zato, ker sem tak, bom ob odhodu v pokoj organiziral banket v Nami. Povabil bom okoli 40, 43 ljudi. Imam poseben spisek. Povabil bom vse tiste, ki so mi karkoli dobrega naredili v železarni. Ogromno prijateljev imam, čeprav jih ne pobiram na cesti, ampak jih izbiram sam.« »Aha, to bo torej slovo poslednjega Mohikanca iz Valjarne, kot je slišati.« (Op. Mohikanci so izumrlo severnoameriško indijansko pleme). »Od generacije, ki je začela 50. leta, sem ostal sam. Nekaj jih je odšlo drugam, veliko pomrlo. Če bi naredil spisek, je gotovo 200 ljudi, ki so pomrli, pa sem jih poznal, veliko zaradi alkohola. Srečen sem, da sem šel zdrav skozi vsa ta leta, lahko potrkam. Lahko pa tudi rečem, da sem si sam zdravje ohranil. Slavje bom naredil iz veselja, da sem še takšen, kot sem. Povabljena pa si tudi ti.« Presenečena sem se mu zahvalila, tudi za pogovor. »Banda« s proge ni mogla dočakati, da bi nehala, in jo je, ko sva se vrnila v obrat, ravno mahnila na kavo. Progo je ustavila že prej, saj smo sc zmenili, da se bodo vsi skupaj z Rač-nikom pred njenimi mogočnimi valji fotografirali; za spomin, ki pa ga bo prinesel šele čas. Danes je pa to še zdaj, tukaj, resnično, in Račnik med njimi zdrav, vesel in zadovoljen sam s sabo an z vsemi okrog sebe. Ko sem hitela s šihta in so ugasnjeni stroji in popoldansko sonce naredili železarno prav prijazno, sem si mislila, da je vse skupaj pravzaprav čudovito. Helena Merkač Za boljši izkoristek toplote TRAJN0ŽARNI KOTEL ZA CENTRALNO OGREVANJE V trajnožarnem kotlu lahko kurimo skoraj z vsem, kar gori. Z ekološkega vidika ni dovoljeno kuriti lakiranega ali impregnira- Minimalng polnitev zalog ovnika nega lesa, plastike, gume, tekstilnih odpadkov, odpadnih olj, kemikalij in zdravil. Kotel je konstruiran in izdelan za naše premoge, od lignita do rjavih premogov. Zgkuritev Voda Premog liti Priporočljive so granulacije ko-sovca in kockovca. Odlično se obnesejo tudi vse vrste briketov. Naši črni premogi zaradi obilice žvepla in sprimkov niso primerni. D rva, predvsem zračno suha, gorijo v kotlih z zelo dobrim izkoristkom. Na kotel lahko priklopimo tudi oljni gorilnik, NIKAKOR PA NE PLINSKI GORILNIK, KER PROIZVAJALEC SE NIMA ATESTA. Kljub temu da so kotli konstruirani tako, da je omogočena enostavna strežba, je treba upoštevati določena pravila, če hočemo, da bomo privarčevali gorivo. — Kotel odpiramo in dodajamo gorivo šele takrat, ko pogore-va naloženi premog (znižuje se temperatura izstopne vode iz kotla). — Pred ponovnim dodajanjem premoga je treba rešetko kot vse druge rege dobro očistiti in pravilno popraviti žerjavico. — Iz kurišča odstraniti vso žlindro. — Vedno, razen za pripravo osnovne žerjavice ob zakuritvi, moramo napolniti vsaj polovico zalogovnika, sicer dobimo zgorevanje z ogljikovim monoksidom (slika). — Ob zakuritvi ali ob znižanju temperature dimnih plinov pod 160° C je treba zmanjšati del površine za prenos toplote s preklopom posebne lopute (slika). — Osnovno žerjavico ob zakuritvi pripraviti z minimalno potrebno količino premoga in s tem preprečiti CO v osnovni naložitvi. — Ne posegati v kurišče med zgorevanjem. — Kotel segreti na delovno temperaturo po možnosti s kurjenjem lesa, ker le-ta ne vsebuje žvepla. — Temperatura vode v kotlu naj ne bo nižja od 60° C in ne višja od 90° C. — Vse pripire na odprtinah na kotlu morajo biti dobro tesnjene zaradi bolj učinkovite regulacije toplotne moči kotla in iz varnostnih razlogov. če se boste držali teh navodil, bo izkoristek kotla 75 %>. Robert Jamšek OSKRBA Z ENERGIJO V JANUARJU 1988 Ker so cene energentov v januarju ostale še na ravni decembrskih, se tudi stroški porabljene energije v tem mesecu niso bistveno spremenili. Skupni stroški porabljene energije v železarni znašajo v januarju 4,2 mrd. din in so tako kot cene na ravni decembrskih. Skupna proizvodnja znaša v januarju po okvirnih podatkih 44.455 ton, to pa je v primerjavi z decembrom 19,7 °/o porast. Temu ustrezno nižji so tudi stroški energije na tono skupne proizvodnje, saj so znašali v decembru 112.930 din/tono, v januarju pa le 93.818 din/tono. Dobava primarnih energentov je bila v januarju v redu. Redna je bila tudi proizvodnja in oskrba porabnikov z vsemi sekundarnimi energenti. Občasno se je pojavljala motnja le pri oskrbi s kisikom, predvsem zaradi premajhne kapacitete kisikove naprave. Dobava kisika iz tovarne dušika Ruše ni mogoča v vsakem času. Kot v prejšnjih mesecih smo tudi v januarju zbrali v smislu šted-nje 7400 1 odpadnih olj, ki jih potem pokurimo v ogrevnih pečeh. Poraba energentov je bila v večini primerov pod planom, in to do 27,5 ®/o. Plan porabe smo presegli le pri hladilni vodi za 2,7 ''/o, sanitarni topli vodi za 0,4 Vo in pri kisiku za 2,6 «/o. Če pa primerjamo skupno proizvodnjo proti decembru 1987, vidimo, da je bila ta večja za 19,7 «/o, večja pa je bila tudi poraba energentov. Iz tega sledi, da so tudi specifične porabe na enoto ostale v mejah decembrskih. 1. Primarni energenti Poraba Str. v 1000 din Elektro energija 19 828 100 KWh 1 671 956 Zemeljski plin 5 827 506 Srn8 1 437 199 Butan propan 16 310 kg 6 474 Mazut 471 360 kg 141 815 Koks 11 340 kg 1 452 Karbid 13 700 kg 7 878 2. Sekundarni energenti Poraba Str. v 1000 din Acetilen 5 053 kg 14 090 Industrijska voda 1 658 130 m8 209 993 Sanitarna topla voda 12 660 m8 49 824 Para 4 891 200 kg 202 252 Centralno ogrevanje 13 309 000 MWh 540 142 Kisik 558 821 kg 171 561 Komprimirani zrak 6 242 000 m8n 73 736 Čisti dušik 86 m8n 157 Tehnični dušik 40 576 m8n 8 592 Argon 12 817 m8,, 97 890 Jože Oder Loputa .Zalogovnik -Voda —Premog JJrva .Žerjavica IZZIV Možnosti za nadaljnji razvoj naše občine Prispevki pod naslovom »Izzivi« so me vzpodbudili,, da sem prelistal še enkrat vse tri zbornike »Med Peco in Pohorjem«. Skozi vse gradivo se vleče kot rdeča nit dejstvo, da je razvoj koroške regije pogojen skoraj izključno od bolj ali manj pametnega izkoriščanja naravnih bogastev tega območja (kovinske in nekovinske rudnine ter les). V prvi polovici prejšnjega stoletja so bile izčrpane uporabne zaloge železove rude, v začetku tega stoletja zaloge premoga in sedaj usihajo zaloge svinčeve in cinkovc rude. Pred sto leti je zato propadla železarna na Prevaljah, ker ni mogla s svojim programom konkurirati onim bliže surovinam in glavnim prometnim potem. Obdržala se je mala železarna na Ravnah s svojim specialnim programom. Z bogatenjem znanja (dopolnjevanjem programov in posodabljanje proizvodnih naprav) in z že boljšimi transportnimi potmi bo imela zagotovljeno prihodnost. V teku je izgradnja še zadnjih čistilnih naprav, ki bodo povsem odpravile onesnaževanje okolja (ozračja in vodotoka) iz železarne. Modernizacija tovrstne dejavnosti pa pomeni tudi racionalizacijo dela in s tem mnogo počasnejšo rast zaposlovanja. Pri tem je iluzorno razmišljati o dislociranih proizvodnih celicah, saj sami avtorji navajajo, da potrebnih pogojev za to še zelo dolgo ne bo na Koroškem. V razvitem svetu velike organizacije ne propadajo, kot je navedeno v enem prispevku, temveč spretno izkoriščajo obrtnike in mala podjetja. Teh malih se pa res vsakodnevno rojeva na tisoče, vendar jih tudi na tisoče vsakodnevno propada. Obdržijo se le, dokler so inovativni, to je konkurenčni kot kooperanti velikih. Če velikemu podjetju trda preda, najprej odteguje delo kooperantom in s tem zagotavlja nadaljnje delo svojim delavcem. Z močnimi razvojnimi službami dopolnjuje in spreminja proizvodne programe in se povezuje z drugimi velikimi. Iz zbornikov je razvidno, da obstajajo v koroški regiji še druge nekovinske rudnine, ki bi se jih splačalo izkoriščati. Predvsem sta to dia-baz in pegmatoid. V programu zapiranja rudarskih obratov in flotacije Rudnika Mežica še ni kaj napisanega o preorientiranju na to področje. Program je bolj usmerjen na kovinsko industrijo. Zakaj ne bi še naprej izkoriščali naravnih danosti in pri tem izkoristili bogate rudarske izkušnje? Diabaz je, kot beremo, surovina za: stekleno izolacijsko volno, primes za obrabne asfaltne površine, kot nosilna asfaltna površina, za asfaltne makadamske obdelave. In zraven je že kar predlog za dogovarjanje s Termiko Ljubljana in Izolirko Jesenice za soinvestiranje takšnih obratov. Ti podjetji to surovino dovažata iz Hr-vatske. Te kamenine je menda ogromno v Javorju in bi jo lahko predelovali, verjetno najmanj vse naslednje stoletje. In si že predstavljam predor pod Bačovskim vrhom iz doline Javorškega potoka v dolino Vclunje (kaj je 1300 m predora proti 800.000 m rudniških rovov?!). S tem bi skrajšali pot teh proizvodov do glavnih porabnikov za 50 km. Odprle bi se za zgornjo Mežiško dolino nove svetlejše perspektive (turizem, trgovina). Na področju Žerjava in Jazbine so baje velike zaloge glinastih škrilavcev za klinker keramične proizvode. Ali bodo kakšne odločitve tudi v to smer? Razvoj Črne je bil vedno odvisen od razvoja rudnika, ne pa od kmetijske dejavnosti. Sedaj, ko tečejo zadnja leta rudarjenja, je čas za pripravo izkoriščanja drugih kamenin v neposredni bližini. Tozadevne sodobne naprave ne bodo ekološko ogrožale okolja, zagotavljale pa bodo nadaljnji razvoj zgornje Mežiške doline. Pegmatoida je menda na milijone ton v nedrih Zelenbrega in Strojne. To je »surovina za steklarsko industrijo, glinence za dodatke v papirni industriji in sljudo kot osnovo za industrijo izolatorjev.« (Če se pri tem komu toži po idiličnem kmečkem življenju, naj si prebere knjigo »Strojna in strojanoi« dr. Makarovičeve!) Lesna industrija koroške regije še tudi ne izkorišča dovolj pametno naravnih danosti, saj še vedno blizu 70% lesne mase odhaja iz regije v obliki navadnih desk. Torej možnosti za nadaljnjo industrializacijo v naši dolini na podlagi naravnih danosti je še mnogo, le hoteti je treba. Stokanje o praznih in skoraj praznih šolah v odmaknjenih krajih je ŽELEZARJI DELEGATI Železarji delegati so tudi naši delavci, ki opravljajo odgovorne funkcije zunaj železarne. Eden med njimi je tudi Milan Božinovski, ki je predsednik skupščine Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje v občini Ravne. Osem let že intenzivno dela na področju zaposlovanja: štiri leta je bil delegat KS, dve leti podpredsednik skupščine SIS in dve leti predsednik. Za predsednika je v zdajšnjem evidentiranju predlagan še za naslednji dve leti. Kot sam pravi, ga to delo zanima. Žene ga stalna želja po spreminjanju stanja na boljše in prepričanje, da se človek ne sme zadovoljiti z nekimi nevideznimi stalnicami. Prav tako prihaja pri njem do izraza afiniteta z delom, ki ga kot referent za samoupravo, kadrovske zadeve in OD opravlja v tozdu Valjarna. Z letošnjim marcem je končano eno obdobje njegovega dela v skupščini. Zato bo povedal, kako uspešno je to delo bilo. Ker pa postaja zaposlovanje vse zanimivejše družbeno področje, saj delovne organizacije tesno zapirajo svoja vrata, in je število brezposelnih vedno večje, bo povedal tudi, kako se lahko SIS vključuje v reševanje te problematike. »Kar se tiče našega preteklega dela, moram reči, da bi lahko bilo uspešnejše, če bi bili v njem zasebni interesi delegatov manjši in če bi bil res bolj nostalgičnega izvora kot logičnega razmišljanja in planiranja. Znano je, da se ljudje odseljujejo s hribovitih predelov v urbana industrializirana naselja že skoraj 200 let. Naša regija pri tem ne more biti izjema. Do sedaj je družba že veliko storila za olajšanje življenja v hribovitem svetu: šole, ceste, elektrika, telefoni. Nadaljuje se strokovna in gmotna pomoč pri preusmerjanju perspektivnih kmetij v živinorejo. Sicer pa je veliko kmetij bogatih z gozdovi. Odliv bi lahko zmanjšali z ustrezno kadrovsko politiko v OZD. Za otroke je vsekakor bolje, da sc šolajo v boljše opremljenih in kadrovsko kvalitetnejših šolah. Prometne zveze to omogočajo. Najbrž bi bilo gospodarno prazna šolska poslopja prepustiti drugim koristnim namenom. Take zgradbe se lahko preuredijo v planinske ali počitniške domove, v gostišča. To bi bilo v korist razvoju turizma, za katerega večji razvoj bodo sicer dani pogoji šele v naslednjem stoletju. Glede razvojne politike bi še rad navrgel željo: v prejšnjem in letošnjem letu se zamenjujejo kadri v naši občini na najpomembnejših položajih, tako v gospodarstvu kot negospodarstvu in v upravnih službah. Upam, da se bodo ti vrhovi znali in hoteli hitro dogovoriti za enotno in še uspešnejšo gospodarsko in razvojno politiko tako dolgoročno kot srednjeročno. Da pri tem ni treba čakati na boljše predpise, zakone in novo vlado, naj spomnim na misel, ki jo je izrazil eden od nagrajencev Kraigherjeve nagrade približno takole: uspešen direktor ne izgublja časa s kritiziranjem slabih zakonov in predpisov, ampak se pri svojem načrtovanju in delu prilagaja obstoječemu stanju v družbi in spremembam, ki so v teku. kontakt kadrovskih služb in skupščine, razen redkih izjem, močnejši. Bili so le redki primeri, ko so bili delegati oboroženi s stališči svojih strokovnih služb, pa čeprav so delegati praviloma ljudje iz kadrovske dejavnosti. Kljub temu je skupščina, resda oziraje se na nasvete strokovne službe, vedno oblikovala svoje pripombe in stališča na gradivo. Prav usklajevanje stališč delegatov iz OZD in KS v zvezi z načrtovanjem kadrovske reprodukcije pa je tudi osnovna vloga skupščine. Milan Božinovski Anton Vehovar 0 vlogi SIS za zaposlovanje V zadnjem času niso redka spraševanja o potrebnosti nekaterih SIS, tudi njihovih skupščin. Mogoče sem že tudi pod vtisom predlogov za ukinitev nekaterih SIS, vendar menim, da je naša skupščina kot mesto dogovarjanja potrebna, če je seveda celovito izpeljan namen organiziranosti skupščine. Ker pa je specifičnost področja, ki ga pokriva skupščina, zadeva posameznikov, ki se jih problematika tiče direktno ali pa ne, je bila aktivnost skupščine zelo različna. Do izraza so prihajali mnogi problemi. Od tega, ali je prav, da je skupščina enodomna in da o nezaposlenih (ki bi morali biti zbor uporabnikov) razpravljajo zaposleni, saj je za nezaposlenega nezaposlenost ogromen problem, za zaposlenega pa to sploh ni problem; do problemov poklicnega usmerjanja, ko se starši in otroci zaradi svoje aspiracije praviloma odločajo drugače, kot svetujejo poklicni usmerjevalci, ko imajo poklic, pa spet pridejo v skupnost, če ne dobijo službe; do razkoraka, ko skupnost na oblikovanje vzgojno-izobraževalnih procesov ne more vplivati, ker je to sfera izobraževanja, z ljudmi, ki jih šole dajo, pa nimajo zaposlitve, pa se mora ukvarjati itd. O vključevanju skupnosti v razreševanje trenutnih razmer pri zaposlovanju pa moram reči, da je bil problem zaposlovanja v občini Ravne do zdaj Še obroben. Zato problem odkrite nezaposlenosti v preteklosti ni povzročil bistvenih pritiskov. S sprejetjem zakona o stečajih pa je prišlo tudi do sprememb zakona o zaposlovanju v smislu zagotavljanja večje socialne varnosti. V prihodnje, ko bo delo kot ,naj‘ dobrina postalo zelo iskano, bo delo skupščine SIS, strokovne službe in kadrovskih služb gotovo izjemno zahtevno. Pri planiranju kadrovske reprodukcije za leto 1988 so bile OZD že dolžne povedati, ali pričakujejo ekonomske viške. Treba bo preiti od ekstenzivnega zaposlovanja (zaposliti vse, kar je), k racionalnemu itd. Vse to pa je že stvar kadrovskih služb in ne skupščine. Poudariti moram, da skupščina ni za operativne namene, in da je zato lahko npr. pri problemu zaposlovanja žensk v občini Ravne, pri katerem se je pokazalo, da v zavesti dejavnikov ni bil dovolj prisoten, le opozarjala na potrebo. Dejansko je tako, da več kot opozarjati na probleme ne moremo. Škarje imajo v rokah drugi. Kar se tiče zapiranja vrat delovnih organizacij in vedno večje množice nezaposlenih, sta skupščina in zveza skupnosti za zaposlovanje v spremembah delovne zakonodaje dali pobudo, da mora biti za delovno mesto omogočena konkurenca, kar pomeni, da širše družbene skupnosti ne zanimajo le tisti, ki so ostali brez dela in ki — mimogrede — niso le .predmet' dela skupščine SIS za zaposlovanje, ampak širše družbene skupnosti, temveč da to družbo zanimajo tudi tisti, ki so zaposleni, a neustrezno.« H. Merkač OPRAVIČILO IN PREKLIC Za vse, kar bi se dalo v prispevku Bolj je visoko, bolj je luštno (intervju z Zdenkom Krajnikom), objavljenim v 2. številki Informativnega fužinarja 1988, o pokojnem dr. Eratu iz Dravograda razumeti kot žalitev, se na zahtevo žene Sonje Erat iskreno opravičujem in zapisano o njem preklicujem. LIelena Merkač FUZINAR ZA RAZVOJ Naša inovativna dejavnost v letu 1987 Splošno gospodarsko krizo povzroča tudi kriza v inovativni dejavnosti. Ugotovitve o tem morajo kljub splošni drugačni tendenci voditi k iskanju izhoda v večjem znanju. Kljub temu pa se izboljšuje družbeno ozračje za inovacijsko dejavnost, kar se kaže v vse večjem številu OZD, v katerih vse bolj aktivno inovativno delujejo. Toda samo to še ni dovolj. Treba se je lotiti predvsem izoblikovanja zamisli, usmerjanja in uresničevanja, kot pravi M. Mulej. Zato je treba voditi inovacijsko politiko kot del družbene politike. Poraja pa se možnost, da se vodi inovacijsko politiko kot politiko znanja in ustvarjalnosti v OZD ter da se v teh okvirih združijo vsi delavci v prizadevanjih za njeno uresničitev. To pomeni, da je rešitev krize ne samo v racionalnem ekonomskem vedenju v reprodukciji, v odgovornem finančnem in tržnem vodenju, pač pa tudi v znanju in ustvarjalnosti. Tej gospodarski krizi se ni izognila niti Železarna Ravne, kar se je ob koncu leta tudi videlo v nekakšni nastrojenosti delavcev proti ustvarjalnosti in inovativnosti. Kljub tem negativnim tendencam, ki se zaradi vsesplošnega gospodarskega stanja pojavljajo pri nas, pa smo v železarni dosegali tekšne rezultate v inovativni dejavnosti, ki nas postavljajo v sam vrh slovenskega gospodarstva tako po številu vključenih delavcev v inovativno dejavnost kot pa doseženem povečanem dohodku od inovativne dejavnosti. Število delavcev, ki so vključeni v vse oblike inovativne dejavnosti, je v letu 1987 porastlo NAŠI INOVATORJI PO DEJANSKI IN ZAHTEVANI IZOBRAZBI: Sola/izobrazba Dejanska % Zahtevana % NOS 30 6,9 0 0 OS 11 2,6 7 1,6 PSS 21 4,9 10 2,3 SPS 143 33,0 161 37,2 UPS 62 14,3 60 13,9 sS 81 18,7 65 15,0 vsS 38 8,8 61 14,1 vS 42 9,7 69 15,9 MG 4 0,9 0 0 D 1 0,2 0 0 SKUPAJ: 433 100 433 100 OBLIKE INVENTIVNE DEJAVNOSTI IN ŠTEVILO VKLJUČENIH DELAVCEV od 1.1. - 31.12. 1987 TOZD,DSSS DELAVCI skup.% zap. akt. KORISTNI PREDL. št. št. K.P. del. K ROŽ št. kr. .KVAL. št. del. UST. št. nal. .NAL. št. , del. INOVACIJE št. št. ino. del. AKTIV št. pred. .SKUPAJ št. del. JEKLARNA 415 35,4 60 85 - 2 19 31 •54 29 133 147 JEKLOLIVARNA 682 9,2 6 8 - - 5 28 57 27 68 63 VALJARNA 470 31,5 27 39 2 21 24 45 47 43 100 148 KOVAČNICA 300 22,6 9 16 3 26 8 14 28 12 43 68 JEKLOVLEK 117 28,2 19 24 - 1 2 3 20 5 41 33 T S D 203 25,1 29 37 - - 1 1 11 13 41 51 KALILNICA 64 45,3 6 6 1 6 7 7 20 10 34 29 ORODJARNA 92 22,8 7 12 - - 5 7 1 2 13 21 SID 546 8,2 4 4 - - 3 4 59 37 66 45 IND.NOŽI 228 21,0 8 9 - - 9 27 11 12 28 48 PNEV.STROJI 202 15,8 16 18 - - 7 9 15 5 38 32 VZMETARNA 103 46,6 17 23 1 9 3 5 13 11 34 48 T R 0 338 19,2 25 30 - 9 14 27 21 61 65 KOVINARSTVO 169 32,5 10 11 18 18 20 10 6 40 55 BRATSTVO 78 - - -. _ _ _ _ _ MONTER 322 4,6 6 7 - _ - 4 8 10 15 ARMATURE 169 40,8 25 36 7 8 13 11 13 45 69 ENERGIJA 136 47,0 15 17 8 11 23 11 16 38 64 E T S 242 73,5 29 39 - 84 103 2 36 115 178 S G V 494 47,3 82 124 1 26 31 7 78 115 234 TRANSPORT 122 6,5 5 3 5 - _ _ _ 6 8 PII 71 95,7 5 9 - - 45 51 - 8 50 68 R P T 300 92,0 19 29 1 11 121 211 3 25 144 276 KOMERCIALA 275 12,7 3 2 1 5 20 27 _ 1 24 35 K K 226 46,9 8 9 - 1 61 85 2 11 71 106 DRUŽB.STAND. 150 17,3 6 6 2 15 5 5 - _ 13 26 DS ZA RAC. 120 10,8 - - - - 7 13 _ _ 7 13 D S G 86 124,4 5 7 - - 63 93 19 7 87 107 K S Z 230 22,1 7 12 2 13 16 25 1 1 26 51 PES 47 57,4 - - 2 20 6 7 _ _ 8 27 SKUPAJ: -§-.231. 30,4 458 622 20 169 na skoraj tretjino, glede na četrtino v letu 1986. Iz tabele je razvidno, kateri tozdi so bili v inovativni dejavnosti najbolj aktivni. Pri tem pa moramo opozoriti na tiste tozde, kjer je inovativna dejavnost porinjena na stranski tir (Jeklolivarna, SID, Monter, Transport...). V eh tozdih bo treba v bodoče narediti kvaliteten preskok v inovativnost. Število inovacij se je povečalo v letu 1987 na 480 glede na 212 v letu 1986, kar pomeni povečanje za faktor 2,29. Letni povečani dohodek v letu 1987 je bil 5.335.496,971 in je za faktor 2,73 večji od leta 1986 (1.952.434.104). Izplačana nadomestila avtorjem inovacij so bila v višini 181.209.827 din, kar pomeni povečanje glede na leto 1986 ■1.297.Pin.97fi :'i KOVACillCA It. J KM.O V I KK INDUSTR.. NOŽI. ^.flbk.aa9 PNEVMAT.STBPJI 1.738.771 2.3Ž2.661! ■m. ML DRU?.B. STAND. DS RAČ ps za gosppp 20.558 »Tnalo« RAZVIL! SMO NOVO HIDRAVLIČNO KLADIVO Precejšnje nazadovanje smo dosegli pri krožkih kvalitete, saj je število le-teh precej padlo z 29 v letu 1986 na 20 v letu 1987. Število KK se je zmanjšalo verjetno zaradi uvedbe nove kategorije inovativne dejavnosti — ustvarjalnih nalog, nekaj krivde pa nosijo tudi pospeševalci po tozdih zaradi animacije delavcev za to dejavnost. To bomo poskusili doseči z ocenjevanjem pospeševalcev po aktivnostih. Kljub temu pa je bilo delo pospeševalcev v letu 1987 na splošno zadovoljivo. Zelo kvalitetno je zaživela oblika ustvarjalnih nalog, saj je v 593 nalogah sodelovalo 902 delavcev. Iz tabele je razvidna udeležba delavcev po tozdih ter njihovo delovno področje in stopnje ustvarjalnosti nalog. Kljub težnjam k ukinitvi ustvarjalnih nalog pa lahko z gotovostjo trdimo, da so ustvarjalne naloge kvalitetno prispevale k boljšemu uspehu železarne, kar smo ugotovili tudi v analizi ustvarjalnih nalog, ki so bile končane v zadnjih šestih mesecih leta 1987. To analizo smo opravili v januarju in izsledki so dostopni v službi za inovacije ter na PO. Mag. Matic Tasič Po uspešnem obdobju razvoja pnevmatičnih kladiv so pred leti začeli v RPT razvijati hidravlična kladiva. Najprej so razvili hidravlično razbijalno kladivo, nato tri bagerska razbijalna in letos prvo vrtalno hidravlično kladivo HVK 110. Izdelali so tri prototipe, ki jih bodo preizkusili v Rudniku urana na Žirovskem vrhu, v Geotehniki Zagreb ter na Geološkem zavodu v Ljubljani. Če se bodo obnesli, bodo začeli kladiva v tozdu Pnevmatični stroji serijsko izdelovati. Hidravlično kladivo ima v primerjavi s pnevmatičnim mnoge prednosti, če vzamemo za pnevmatično kladivo 100fl/o, potem so za hidravlično odstotki naslednji: poraba energije 60°/o, stroški vrtalnega pribora 70®/o, stopnja učinkovitosti vrtanja na izmeno 130 ®/c, vibriranje 40 °/o in hrup 60®/o. Njegova masa je 110 kg, hitrost vrtanja od 1 do 2 m na minuto, premeri vrtin pa so od 38 do 88 mm. Poganja ga diesel ali elektro hidravlika. To kladivo je le člen v fazi razvoja celotnega vrtalnega stroja na gosenicah. Je prvo tovrstno kladivo v Jugoslaviji, zato je njegov pomen še večji. Do zdaj smo takšna kladiva samo uvažali, po trenutni ceni 18.500 $ brez carine. M (37.378.66'!) za faktor 4,85. Pri tem pa ni upoštevana vsota, ki smo jo vsi zaposleni v decembru ’87 prejeli iz naslova inovativne dejavnosti. V teh inovacijah je sodelovalo 433 avtorjev, katerih izobrazbena struktura je razvidna iz tabele. Koristnih predlogov je bilo 458, ki jih je predlagalo 611 ljudi, kar pomeni 1,2-krat več kot v letu 1986 (380 K. P. : 494 delavcev). 1.1. - 31.12.1987 St. Del.področje Stopnja ustvarj. ON-LINE informacijske poizvedbe po bazah podatkov TOZD nal. del. 1 2 3 1 2 3 JEKLARNA 19 31 19 3 9 7 16 8 JE.KLOLIVARNA 5 28 13 15 - - 25 3 VALJARNA 24 45 21 21 3 4 28 13 KOVAČNICA 8 14 10 4 - - 4 10 JEKL0VLEK 2 3 - 3 - - 3 - T S D 1 1 - 1 - - 1 - KALILNICA 7 7 5 2 - - 6 1 ORODJARNA 5 7 2 4 1 1 6 - S I D 3 4 3 - 1 - 3 1 IND. NOŽI 9 27 5 15 7 3 24 - PNEVM.STROJI 7 9 2 5 2 - 9 - VZMETARNA 3 5 3 2 - - 3 2 T R 0 9 14 6 6 2 1 8 5 KOVINARSTVO 18 20 2 16 2 2 13 5 ARMATURE 8 13 2 10 1 3 10 - ENERGIJA 11 23 3 19 1 - 23 - E T S 84 103 25 48 30 26 45 32 S G V 26 31 11 20 - 4 23 24 PII 45 51 13 35 3 6 21 24 RPT 121 211 32 176 3 24 149 38 KOMERCIALA 20 27 6 21 - - 24 3 K K 61 85 26 43 16 13 53 19 DRUŽB.STAND. 5 5 2 3 - - 3 2 RAČUNOVODSTVO 7 13 3 8 2 5 7 1 D S G 63 93 16 77 - 15 73 5 K S Z 16 25 12 12 1 2 13 10 P F S 6 7 2 5 - 1 2 4 SKUPAJ: §02 244 574 84 117 535 190 »Informacija jc bistveni del nacionalnega bogastva in dostop do nje je ena temeljnih človekovih pravic. Oblikovanje in izvajanje nacionalne informacijske politike mora zagotoviti vsem, ki delajo v upravnih, izobraževalnih, znanstvenih in kulturnih dejavnostih, dostop do informacij, katere potrebujejo. Prioritete v nacionalnem planiranju morajo zato biti izražene v specializiranih informacijskih podsistemih. Informacija ni le nacionalno bogastvo, pomembno za znanstveni in gospodarski napredek, temveč je sredstvo družbene komunikacije. Osebni, poklicni in družbeni razvoj posameznika jc odvisen od količine, kvalitete in dostopnosti informacij, ki jih potrebuje. Končni cilj informacijske politike mora biti informirana družba.«1 D&B - INTERNATIONAL DUN’S MARKET IDENTIFIERS’ File 518 Coverage: Current Kile Size: 502.330 records Updates: Quarterly rcloads Provlder: Dun's Marketing Services, Mountain Lake s, NJ DA D INTERNATIONAL DUN’S MARKE! IDEN TIFIERS* contains directory listings, sales volume and markelm? dala, and references to parent companics for over 500,000 non-U.S. companics. Leading companics in I33 countrics are seleeted for inclusion basod upon size as dclermined by sales volume. national promincnce, and intemational interest. Namcs, addresses, SIC codes, annual sales, number of employccs, typc of company, D-U-N-S numbers, parent company, and other information are provided for each company listing. Public and private companics are included. PIALINDFX Categories: ICO ■rd pri med obline or l>ped or dopla>ed online. v tiskani obliki, dostopno samo še on-line.« Strokovnjaki so torej izpostavljeni pravi poplavi (overflow) informacij, bistveno vprašanje pa jc, KAKO ob pravem času priti do ustrezne, kvalitetne informacije. Klasično ročno iskanje informacij po bibliografijah, referatnih revijah, indeksih zahteva izredno natančnost in sistematičnost (odbiranje relevantnih informacij), hkrati pa je to precej zamudno delo. Strokovnjaki pa tudi največkrat potrebujejo najnovejši podatek o znanstvenem dosežku na svojem področju. Dostop do teh jim omogočajo on-line informacijske poizvedbe po (tujih) bazah podatkov, to pomeni poizvedbe uporabnikov direktno prek terminala in telekomunikacij na računalnike ponudnikov. Podatkovne baze so dosegljive prek host-a (gostitelj baz podatkov), število baz in hostov pa v svetu izredno narašča. Med najbolj znanimi informacijskimi sistemi so: DIALOG, Palo Alto, Kalifornija PERGAMON INFOLINE, London DATA STAR, Bern STN International, ZRN FIZ TECHNIK, ZRN itd. V Sloveniji so se nekateri informacijski centri že konec 70-tih let povezali z različnimi informacijskimi sistemi (npr. informacjski center za biomedicino z DIMDI, Informacijski Priloga 1 Informaoijski pritisk je iz dneva v dan hujši, število (in obseg) znanstve-no-strokovnih revij nenehno narašča, hkrati pa je tovrstno literaturo vse teže nabavljati, saj tudi cene teh revij izredno hitro naraščajo. Peter Ha-vard-Williams2 je med tistimi informatiki, ki menijo, da bo verjetno »izdajanje in tiskanje večine znan-stvehin in tehničnih informacij postalo do preloma stoletja tako drago in neekonomično, da bo večina sekundarnega gradiva (abstrakci, indeksi), ki je sedaj dostopno on-line in BRITISH BOOKS IN PRINT File 430 Coverage: Cunent Kile Size: 92,000 records Updates: Monthly Provlder: J. Whilaker&Sons, Ltd., London, U.K. BRITISII BOOKS IN PRINT provides comprehcnsive indexing of books published in the United Kingdom plus other books pub lished ihroughout the wor!d which are printed in the English lan-guage and which are available within the U.K. Only those govem ment publications of wide general interest are included. Some maps are also listed in the database. BRITISH BOOKS IN PRIN1 corresponds to the print publicalion of the same name. DIALINDEX Categorles: BOOKS Priloga 2 »CONSUMER REPORTS Coverage: File 646 Monlhly issucs 1982 to the present; 1982 Buying C,uide Issue Kile Size: «00 records Updates: Monthly Provlder: Consumers Union, Mount Vemon, NY CONSUMER REPORTS contains the completc tcxt of the ele ven regular monthly issues of the printed Consumer Reports. Published by the nonprofil Consumer* Union. Consumer Reports is t|,c nation's preeminent producl-test and consumer advisory pub lication. Consumers Union docs not permit users of its material lo usc its name or work, including the CONSUMER REPORTS database, in advertising or as an endorsement of any product or servicc or for any other commercial purpose. Consumer Reports publishes results of tests on products ranging from major purchases such as automobiles and appliances to cvcryday itemi, such as foods and cleaning aupplies. Test reports inelude brand name rat-ings and Consumer's Union rreommendations. Also examincd are financial scrviccs and money management organizations, health, nulrition. and other medical matters, ne sv |aws affecting consumers, and on product recalls. SMVconnrvi h mir 7 V full rrcnrd printed offlinr. W'full record lyped or di«pliyed Online Priloga 3 center, organizacija za znanstveno m tehnično informatiko s sistemom DIALOG, INPADOC, SIC za strojništvo z DATA STAR in FIZ TECHNIK. Informacije iz tujih baz podatkov so prek teh centrov uporabljali tudi strokovnjaki v Železarni Ravne. Potrebe raziskovalcev in strokovnjakov univerze v Mariboru in v ACRONYM CATEGORY GENTECH GENERAL SCIENCE 4 TECHNOLOGY 6 NTIS 8 COMPENDF.X* 12 INSPEC 69-76 13 INSPEC 77- 34 SCISEARCH« 84 87 SCISEARCH« 81-83 94 SCISEARCH« 78 80 186 SCISEARCH« 74-77 77 CONFERENCE PAPERS INDEX 103 DOC ENERGY 83 104 DOE ENERGY 74 82 142 CURRENT TECMNOLOGY IN0EX 165 Ei ENGINEERING MEETINGS« 265 FEDERAL RESEARCH IN PROGRESS 270 SOVIET SCIENCE AND TECHNOLOGY SPCCTECH SPECIALIZEO SCIENCE 4 TECHNOLOGY 14 ISMEC 32 METADEX 33 VVORLD ALUMINUM ABSTRACTS 67 VVORLD TEXTILES 96 FLLHOEX 99 VVELDASEARCH 103 DOE ENERGY 83- 104 DOE ENERGY 74-82 108 AEROSPACE DATABASC 109 NUCIEAR SCIENCE ABSTRACTS 119 TEXTILE TECHNOLOGY 238 SUPERTECH 240 PAPERCHEM 252 PACKAGING SCI 4 TECH ABS 269 MATERIALS BUSINESS TILE Priloga 4: DIALINDEX Database Categorie s združenem delu tega območja so sprožile zahtevo, da se tudi v Mariboru ustvari možnost on-line dostopa do tujih baz podatkov in on-line katalogov. Tako je Univerzitetna knjižnica Maribor v letu 1986 sklenila pogodbo z informacijskimi službami DIALOG v Palo Altu v Kaliforniji. Menim, da bi strokovnjaki širše koroške regije lahko izkoristili bližino Maribora in uporabljali informacijske storitve UKM — procesiranje informacij iz sistema DIALOG; zato nameravam ta informacijski servis podrobneje predstaviti. Informacijski sistem DIALOG je na voljo uporabnikom že od leta 1972 in jim nudi najnovejše informacije iz več kot 280 baz, ki zajemajo širok spekter področij: trženje, bančništvo, pravo, medicina, kemija, biologija, fizika, energetika, tehnologija itd. Baze se nenehno dopolnjujejo, tako da prinašajo najnovejŠa spoznanja iz posameznih disciplin. V sistemu so dosegljive naslednje kategorije baz: — bibliografske (najpogosteje): zapisi nudjo bibliografske podatke — citirajo vir, avtorja, naslov in pogosto vsebujejo abstrakt; — numerične: zapisi vsebujejo statistične podatke, tabele itd. (prilo- Sa — t. i. adrcsarji/slovarji: nudijo sezname, imenike ipd. (priloga 2) — t. i. »complete text records« — baze, katerih zapisi prinašajo popoln oziroma celoten tekst članka, (priloga 3) DIALOG nudi še druge specialne usluge: Dialog OnDisc products (CDROM), Dialmail (elektronska pošta), DialOrder (on-line naročanje primarnih dokumentov), SDI Service (selektivna diseminacija informacij; strategija iskanja je shranjena, vsakokrat ko bazo ažurirajo, ponovno steče, rezultate pa pošljejo naročniku), Dialindex — uporabniku pomaga pri izbiri najustreznejše baze za določeno področje oz. temo; itd. (priloga 4) Sistem DIALOG je dostopen tako rekoč 24 ur dnevno, tudi konec tedna. Vse to je pomembno zaradi uporabnikov zunaj ZDA (časovna razlika!), pozorni moramo biti na komunikacijske konice, preobremenitve omrežja namreč povzročajo motnje, zaradi katerih je treba poizvedbo tudi prekiniti in jo izvesti ob ugodnejšem času. Cena on-line poizvedb je določena z več vrst stroški: telekomunikacijskih oz. cene posameznih baz in trde kopije kompletnega zapisa z abstrak-tom (off-line prints). (priloga 5) Če pa uporabnik želi kasneje še primarni dokument in ga je treba priskrbeti iz tujih knjižnic ali centrov (British Document Supply Centre npr.) prek medbibliotečne izposoje, predstavlja to še dodatne stroške. Da je poizvedba uspešna in da dobimo čimbolj relevantne zadetke, je potrebno iskanje v najmanj dveh ali treh bazah, to pa pomeni ob približno 10 minut trajajoči poizvedbi tudi 100$ ali več (odvisno od baze), uporabnik plača te storitve v dinarskih sredstvih. Seveda predpostavljamo, da je bila strategija iskanja ustrezno zastavljena. Najosnovnejši pogoj za slednje je, da je naročnik dovolj natančno opredelil temo, za katero želi on-line poizvedbo in navedel ključne besede ali deskriptorje (deskriptorje v angleškem jeziku in strategijo iskanja pripravi strokovnjak, ki poizvedbo izvaja, saj ob tem potrebuje kakovostno referalno literaturo, priročnike, ki jih naročnik nima na voljo). Najbolje je, da je naročnik ob iskanju navzoč, če pa to ni mogoče, pa vsaj dosegljiv prek telefona. Kako pomembna je prava strategija iskanja in izbira deskriptor-jev, vidimo v naslednjem primeru: (priloga 6) Mnenje o tem, kakšen profil strokovnjakov lahko poizveduje v bazah, so med informatiki zelo različna, celo nasprotujoča. Na 2. jugoslovanskem posvetovanju univerznih knjižnic v Mariboru3 je dr. Stefan Adamič opozoril, da gre razvoj znanosti v dve smeri; nastaja vse ožja specializacija znotraj znanstvenih disciplin, hkrati pa se razvijajo znanstveniki »generalisti«. oboji pa morajo tesno sodelovati. MiT.n, da je v teh ugotovitvah zajet tudi odgovor na to, kdo oz. kakšen naj bo informatik (>