SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO) XXXII. (26)
No. (.štev.) 41
ESLOVENIA LIBRE
LLENOS AIRES
11. oktobra 1973
RAZOČARANJE ALI SPOZNANJE
K«| je 29. oktober?
(Iz govora dr. Alojzija Kuharja na proslavi 404etnice narodnega praznika, dne 26. oktobra 1958 v New Yorku.)
29. oktober je eden izmed največjih dni v zgodovini slovenskega naroda. Izjava, ki so jo takrat v imenu slovenskega naroda dali poklicni in zakoniti zastopniki, je eno izmed največjih, če ne največje zgodovinsko dejanje, ki ga hranimo v svojih svetih izročilih. Z njim smo napravili usoden pre-> lom v baši zgodovini. 'Slovenski narod je takrat rekel, da je spoznal, da vodi pot, po kateri je hodil, neizprosno v narodovo smrt, in da jo zaradi tega za vedno zapušča. Izjavil je tudi, da je po dolgem premišljevanju, tehtanju in iskanju našel novo pot, ki po njegovem odkritosrčnem prepričanju vodi v življenje; z vero v srcu stopa na to novo pot.
Ta zgodovinski prelom je podoben sklepu armade, ki je podrla za seboj mostove in izročila svojo usodo novim obrežjem in nepoznanim obzorjem.
Ta prelom ima nekaj posebnosti, ki mu dajejo poseben značaj, pomen in vrednost.
29. oktober ni bil storjen vrtoglavo, lahkomiselno, v nekakem pijanem, sentimentalnem vzdušju. Priprave nanj so trajale več kot sto let: od Ilirizma, mimo kratkih sončnih dni leta 1848, mimo prekipevajočih ljudskih taborov ob koncu preteklega stoletja, katoliških shodov z resolucijami, ki so kazale smer naših želja, pa vse dokler ni prva svetovna vojna sprostila vseh narodovih sil in zgostila moč njegove volje v vrsto zgodovinskih aktov: Izjava Jugoslovanskega narodnega odbora v Londonu, resolucija srbske narodne skupščine v Nišu, Krfski pakt, aleluja Majniške deklaracije leta 1917, ustanovitev slovenske vlade in vrhunec: 29. oktober, kjer smo rekli, da zapuščamo staro za vselej in da gremo na novo pot tudi za vselej.
29. oktober ni bil storjen pod pritiskom, ampak prostovoljno, po svobodni odločitvi naroda in njegovih voditeljev. Izjava nosi pečat sodelovanja in odobritve vseh slovenskih političnih gibanj — razen komunistov; slovesno so jo potrdili slovenski ljudje vseh stanov, poklicev in svetovnih nazorov. Pomislimo le na stotisoče podpisov, ki so jih za Majniško deklaracijo zbrale slovenske žene in to v času vojne, polne grozot. Nobena druga slovenska narodna odločitev ni tei podobna.
29. oktober je zgodovinsko dejanje, ki je bilo pripravljeno in storjeno navkljub prekim sodom in puškinim cevem na prsih. Možje, ki so ga pripravljali in končno izpeljali, in vsi ki so ga podpisali v dimu vojne, so vedeli, kaj tvegajo; saj je avstrijska oblast še imela vso moč in vsa sredstva, da uveljavi svojo postavo in kaznuje. 29. oktober je bil torej junaško dejanje, storjeno v brk življenjski nevarnosti.
EDITORIAL
Ante un nuevo perillo presidencial
Ob stoletnici „Slovenca*6
Dne 14. oktobra 1873 je bil dan, ko je izšla prva številka „Slovenca“, lista, ki je bil tesno povezan z našo zgodovino v dneh, ko se je naš narod prebujal. V dneh hudih bojev za „ločitev duhov“ med svobodomiselci in katoličani je bil, sicer neuradno, glasilo bohotnega katoliškega, političnega, gospodarskega, socialnega in prosvetnega razmaha. V letih pred prvo svetovno vojno in po prvi svetovni vojni je zvesto spremljal borbo za pravice slovenskega naroda v novi državi. V letih pred drugo svetovne vojno in med njo pa je bil neomajen glasnik odpora proti zločinskemu komunizmu, tako, da je v polni meri zaslužil čast, ki so mu jo določili „zmagovalci“: namreč to, da so kot eno prvih osvobodilnih gest odpeljali in uničili dvainsedemdeset letnikov lista, ki je na Slovenskem mnogo pomenil.
Pra - je, da danes, ko že1 mineva 28 let, odkar je moral umolkniti, ne pozabimo na tiste slovenske može, ki So že pred sto leti bili trdno prepričani, da se vsaka ideja širi in brani uspešno le potom tiska.
Ni bilo lahko začeti. Prelom je bil rana, ki je bolela vse, a kljub bolečini je bila operacija potrebna, kajti šlo je za nekaj velikega: ali bo naš narod ostal zvest katoliškim načelom, ali bo krenil v svobodomiselstvo, kot toliko njegovih sosedov.
Pri Blasniku so natisnili 1000 izvo dov prve številke lista in trikrat na teden je prihajal v roke tisoč naročnikov. Trd začetek in malo upanja na uspeh. Pa je vendar uspelo list ohraniti in po skoro 10 letih spremeniti ga v dnevnik.
Duša listu je bil kanonik Karel Klun, ki je sprva list skoro sam piša1. Imel je veljavnega svetovalca profesorja Marna, čigar avtoriteta je listu dajala veljavo in zaupanje.
Mož, ki je listu dal svoje življenje, je bil kanonik dr. Ignacij Žitnik. Svoje delo je delil na dvoje: pol v dunajskem parlamentu, kjer je zastopal dolenjske kmete, pol pa v uredništvu lista, ki mu je bil varen voditelj preko političnih težav.
V tej dobi sta listu veliko pomagala Evaiigelist Krek in dr. Šušteršič, ki sta potom Slovenca navduševala narod eden bolj za politične-gospodarske, drugi za prosvetno-socialne ideale. In vemo, ca ne brez uspeha. Okrog lista so se pričeli zbirati v vedno večjem številu katoliški izobraženci, duhovni in laiki, ki so listu prinesli svežega duha in mu dali modernejšo obliko.
Ko je list prestal nevarno dobo razkola v lastni hiši, se je tako uredništvo, kot uprava in lastništvo z vso silo vrglo na delo, da Slovenec postane dnevnik, ki se bo lahko. s ponosom postavil ob stran ostalih dnevnikov v Jugoslaviji, pa tudi izven nje.
Možje kot Franc Zabret, dr. Ivan Ahčin, dr. Lojze Kuhar so se posvetili študiju žurnalistike v Berlinu, Parizu, Londonu, Švici; modernizirale so se ti-skarniške in uredniške uprave, ustanovil se je dobro organiziran propagandni oddelek lista, ki je imel svoje zastopnike tudi v inozemstvu. Ogromno truda je bilo treba, da je list dosegel število naročnikov, ki so listu dali glas, da ga povsod bero in da Slovenca mora brati, če hoče biti dobro informiran.
Težko je majhnemu narodu ustvariti velik list. S Slovencem se nam je to posrečilo, žrtve so bile velike, a ne zastonj.
Danes „Slovenca“ ni več. Mlajši rod doma morda niti njegovega imena ne pozna. Mi ga pa ne smemo pozabiti. Je bil glasnik lepih dni naše zgodovine.
Mi dnevnika nimamo. Nas je premalo, pa morda tudi nimamo več tiste požrtvovalnosti in optimizma, ki so ga naši predniki imeli. Vendar pa imamo svoj tisk, ki hodi po stopinjah Slovenčevih, ki nas hoče družiti in buditi k
V	zadnji številki našega lista smo pokazali na tragično usodo Slovenev na Koroškem, ki so se v svojem težkem boju za narodne pravie znašli med dvema ognjema. Avstrijske vlade in stran ke jim že 18 let obljubljajo izpolnitev državne pogodbe, pa je mnogo določb ostalo na papirju in pri obljubah. V prepričanju, da bo matična domovina res podpirala zahteve koroških Slovencev in tako izpolnila svojo dolžnost, -o je tudi Narodni svet koroških Slovencev z naravnost otroškim zaupanjem obrnil za pomoč za reševanje svojih narodnih interesov, na komunistični vladi v Ljubljani in Beogradu.
Nikdar si nismo lastili pravico sodnika ali vodnika Narodnega sveta koroških Slovencev. Bili pa smo zaskrbljeni, ker le predobro poznamo vrednostno lestvico komunistične partije. Zaskrbljeni glede razočaranja, ki bi prej ali slej doletelo koroške Slovence v njihovem naslonu na Ljubljano.
Po obisku obeh predstavniških organizacij v Beogradu in Ljubljani, o katerem smo poročali v zadnji številki, pa je Naš Tednik, ki ga v Celovcu izdaja Narodni svet, v številki z dne 27. septembra objavil članek pod naslovom „Narodnost in ideologija“, ki je vzbudil našo pozornost. Daši nekateri stavki v uvodu temeljijo na ponesrečenih prijemih, je večina vsebine taka, da kaže, da se je pri koroških Slovencih vzbudi la samozavest. Kaže pa obenem, da so se zjasnili pogledi tudi v smereh, kjer je doslej vladala neka zamegljenost.
V	nadaljnem objavljamo najvažnejše odstavke iz tega članka:
„Ustvarjamo novo narodno-idejno osnovo, ideologijo, če kdo tako hoče, ki bo predvsem naša in idejno dovolj široka, da lahko poveže vse naše pozitivne zavzete moči za skupen narodnostni nastop in obenem za povezavo z vsemi poštenimi tokovi v deželi, državi in svetu, ki priznavajo načelo dostojanstva in pravičnosti.
Sin-: za lastno enotnost in povezanost z drugimi,- a vedno na enakopravni m samostojni podlagi. Iz izkušnje vemo, da so mnoge sile, ki se izdajajo za napredne in pravične, lahko samo formalno take,, njihova vsakdanja praksa pa je čisto drugačna. Tu gre za strategijo in taktiko, ža politično pretkanost. Zato, kdo bo koga oknoig pajinjesell in pjokaisiiral njegove volilne glasove.
Biti pošten, toda ne naiven, uči še sveto pismo. Zaupati sam vase, v lastno moč, je zato geslo samostojnega rfaistopa. Mnogi se ne morejo še rešiti nekega kompleksa, češ da smo „majhni“, kaj da bomo „sami“ zato se povežimo z „velikimi“' silami, po možnosti s tistimi, ki so se oklicale za papredne, itd.
Zgodovina nas uči ravno narobe. Vedno so bili posamezniki, osebnosti in duhovi tistih, ki so dajali utrip boja za čolvečnost, pravičnost, posodobljenje, dajali duhovno moč, kot jo danes
dajeta v navidezno brezupnem položaju iSolženicin in. Saharov.
Zato pravim, najprej sami, z lastnim nastopom, kot samostojen dejavnik in ne kot privesek bolj ali manj naklonjenim formalno flraviČniim silam. Šele potem v povezanosti z vsemi, ki pokažem dejansko pripravljenost za pravičnost in se ne pretvarjajo.
Posnemanje in kopiranje idolov, ki jih ja razbobnal tisk -enega ali drugega jezika, iskanje neke utopije, ki bo enkrat za vselej odrešila naš položaj, revolucionarna romantika, idilična mednarodnost, kopirana naprednost, itd., vse to ni nič novega v našem družbenopolitičnem dogajanju. Pogosto so nekateri argumenti naivni in to toliko bolj, kolikor bolj hočejo biti razglašeni v absolutnem smislu, kot „znanstveni“, ali še s kakim drugim naslovom. Ti naj hi prepričali preproste in študirajoče, da so za pravi Irazvoj neizbežni itd.
Seveda pa neka absolutnost oziroma znanstvenost ni v tem, da označujemo stare stvari z novimi besedami; da rečemo npr. namesto napuh „ambicioznost“ ali namesto nečisnost „intimnost“ itd. Tudi neka resnična -odprtost svetu ne pomeni tega, da imaš besedo- -odprtosti na jeziku ali ponavljanje tega, kar si bil pravkar prebral v bolj a-li manj zastarelem bes-tsellerju take aili drugačne barve, ki nima prave zvezie z okoljem, iz katerega izhajaš.
Prava odprtost je v tem, da svet izve za nas. Torej stvarna in-tetrmacionaliza-cija. Obenem pa vživete* v naše resnic, ne razmere, uspešna in spretna diplomacija, čim hitrejše prilagajanje trenutnemu domačemu in mednarodnemu položaju brez neka ideološke dolgoročne togosti. In predvsem,, čut za ustvarjalnost: kajti so področja, ki so še nedotaknjena, in isicer, gospodarski nastop, naša povezanost in sožitje, pritegnitev našega izobraženstva, ki ni književne smeri in je sedaj ostajalo bolj zunaj našega isl-ovensko-ko-roškega dogajanja. — Ustvarjanje prave miselne narodne osnove, ki bo lahko sprejela vse toko-ve, ki jim je do samostojnega rfaistopanja, do enakopravnega sožitja, do prostega diplomatskega in političnega delovanja, brez omejevanja v neki kalup, ki je nastal iz nekega, kompleksa „majhnosti“ ali ideološkosti.
Ustvarjalna širina naj preveva naša ljudi in skupnost. Spoznanje vsakogar izmed nas, da lahko tudi kot posameznik veliko stori: če vztrajno širi misel zauuanja v našo lastno moč, v naš samostojni nastop in s tem, da uspešno podira malodušje, nekakšen mit majhnosti in nepotrebnosti, ki ga je tuja propaganda zasejaia med naše zdravo misleče ljudi. Iz tega domačnostnega malodušja pa ne smemo stopiti v drugo skrajnost, to je, v razdalje nekih mednarodnih formalno pravičnih in napred-njih ideologij, ki niso nikoli ničesar odrešile, se za nas nikoli zmenile, niti danes ne, ampak delajo tisto, kar ji.n trenutno prija.
Naša ideologija niso uvožene ideje, to sme mi sami!“
El próximo 12 de octubre, fiesta cívica nacional, el teniente general don Juan Domingo Beirón, asume por tercera vez la presidencia de la Argentina. Regresa a la conducción del país tras 18 años de ausencia, de exilio, durante los cuales sin embargo jamás1 ha sido olvidado por ie-1 pueblo, que se ha mantenido fiel a sus consignas.
Juan Domingo Barón regresa al poder, y lo hace con esa confianza total que le da al gobierno la certeza de verse acompañado y respaldado por la inmensa n ayoría del pueblo. Claras fueron lais cifrar del último comido, donde '.a fórmula peronista obtuvo el 62% de les
Kmečke zveze obrnila na deželnega poslanca dr- Draga Štoko. Na sestanku, katerega so se udeležili predsednik in tajnik te Zveze, ter predstavniki prizadetih lastnikov, je Drago Štoka razjasnil položaj, ki ga -slovenska skup-nos zavzema do tega vprašanja. Stališče Slovenske skupnosti, katere poslanec je dr. Štoka, je bilo podkno v posebnem dokumentu, ki ga je skupnost objavi'a istega 14. septembra. V tem dokumetnu se jasno nakaže; da je postopanje EZIT-a krivično in v nekaterih' primerih tendenciozno protislovensko. Zahteva se tudi da, izven sodnijskih po. stopkov, ki jih bodo lastniki podvzeli, EZTT sam odstopi od svojih krivičnih pretenzij. Omenimo še, za boljše razumevanje položaja naših bralcev, da so v klujcnih položajih EZIT-a vidni predstavniki Socialistične stranke (PSI) in komunistične partije (KPI) in celo pet predstavnikov delavskih sindikatov.
Dokument islov-enlskle skupnosti pa med .drugim pravi takole:
„Proti temu razlaščanju se je Slovenska skupnost odločno borila, saj je povzročila krizo v tržaškem občinskem svetu leta 1967 prav zaradi nameravanega širjenja EZIT-a. Ker nismo bili deležni pri tem boju pomoči s strani drugih strank tkzv. -ustavnega bloka, so nam v dolinski občini razlastili dejansko že skoino vsa zemljišča, ki so za nas imela ne- samo neko — in to še celo veliko — ekonomsko vrednost, ampak so Ml? za na® tudi ogromne narodnostne važnosti, saj smo se kot Slovenci
votos. Y otro gran porcentaje se pronuncio por otras pautas, que asimismo son, como las peronistas, de reconstrucción, de convivencia, de libertad por y para todos los1 argentino».
Juan Domingo' Perón asume la presidencia, en m-edio -de las esperanzas del pueblo. Esperanzas de reconstrucción nacional, -de- paz y fraternidad, de trabajo y justicia para todos, de auténtica libertad. Quiera Dios, fuente de toda razón y justicia, según reza el preámbulo de la Constitución argentina, inspirarlo y darle feurzas, para que pueda llevar a feliz término esas esperanzas de su pueblo.
ohranili v, teku stoletij na tem kosu zemlje tudi zaradi tega, ker smo bili lastni'.! zemlje, ki nam je dajala hrano in življenjske gotovosti.
Za Slovensko skupnorst je ohranitev zemlje bistvene važnosti, 'ker menimo, da ima naš človek pravico ostati na lastnih tleh. Odškodnina za vzeto zemljo je za nas — posebej v tem času — dejansko drugotnega pomena. Za nas ni torej važno, ali pridejo Slovenci ob zemljo z -razlastitvenimi dekreti ali s prostovoljnim prodajanjem, pa čeprav „s po-siredvanjem občin.“ Vies to nas pripelje o> zemljo za vse večne čase, pičle denarce, ki jih lastnik prejme za razlaščeno ali dejansko Vzeto zemljo, pa mora kmalu oddati za navadne dobrine, ki ni-niti o.i daleč ne odtehtajo vrednosti njegovih zemljišč.
V	tem smislu bi bilo potrebno skupno zahtevati in tudi doseči vrnitev zemljišč našim vrtnarjem, dh bi lahko še (naprej živeli bd lastne zemljje. Pia Orehu je namreč prišlo do grobega razlaščanja vrtov z namakalnimi napravami, v bližini hiš in cest, 'ki sploh ne morejo priti v poštev za kake tovarne, ki np.j hi jih zgradili v bodočnosti. V nekaterih primerih so razlastili celo dvorišča, hiše pa pustili lastnikom.
V	tem obupnem [položaju, ko je EZIT že dejansko postal pravni laistnik naše zemlje na podlagi izdaniK razlastitvenih dekretov, moramo usmeriti vse naše skupne napore v to, da se reši čim več zemlje, ki ji od vsepovsod grozi razlastitev.
Razlastitve slovense zemljje na Tržaškem
(Po nekaj letih zatišja je -slovensko narodno skupnost na Tržaškem zajel novi val prisilnega razlaščanja- Ustanova za tržaško industrijsko področje (EZIT) je v času od februarja do avgusta ’etos izvedla razlastitev obširne--ga ravnmskega področja v spodnjem delu Osapske doilne pri Orehu. Razlastitvene dekrete je poslala že več kot šestdesetim lastnikom zemlje.
T> razlaščanje pa zadobi posebne oblike, ako se upošteva dejstvo, da so prizadeti lastniki v veliki večini Slo-----i---------------------------   -r.msssz
dobremu. Morda nam tak tiks ni bil nikdar tako potreben, kakor prav danes.
Naj nam ob stoletnici, ki jo praznujemo, oživi želja, da bomo vse žrtvovali, da naš slovenski tisk med nami ne zamre. Če bi se to zgodilo, bi bilo tudi nas konec. Tega pa ne smemo in ne maramo dopustiti.
K.k.
venci. Spričo načina postopanja, pa tudi poouenjih cen za razlastitveno zemljo, so zaprepaščeni ne isamo: prizadeti lastniki, temveč vsa slovenska javnost-Tako politične kot strokovne organizacije tržaških 'Slvancev soglašajo, da gre za primer nepojmljive zaostritve V škode razlaščence v celotne slovenske narodno skupnosti s tipičnimi značilnostmi izpred deset in več let.
Razlastilne dekrete je družba poslala lastnikom v treh skupinah. Prvo že meseca februarja. Slovenska javnost je na t-o -premalo reagirala 'Prvi, ki je opozoril in postopek ostro obsodil je bil tržaški list Gospiodartsvto, in sicer 13. maja t. 1. Za njim se je proti razlastitvami izrekel tudi goriški Katoliški glas, v svoji izdaji z dne 7- junija. V celoti pa je skupnost reagirala šele mesecu septembru, ko so bili dekreti poslani že vsem lastnikom.
Dr.e 14. septembra se je delegacija
IVOV SPOPAD IVA BLIŽNJEM VZHODU
Mednarodni teden
ZDA IN ZSSR SE POSVETUJETA
Nov vojni požar, sedaj v razdobju po drugi svetovni vojni že tretji, se je minulo soboto razplamtel na Bližnjem vzhodu.
Po šestih letih negotovega premirja sta se Egipt in Sirija zagnali v „četrto sveto vojno“ proti Izraelu. Egipčani trdijo, da hočejo dobiti nazaj ozemlje, izgubljeno v šestdnevni vojni leta 1967.
Priprave za isiedanji spopad so bi'e tajne, nasprotno od spopada leta 1967. Kaže, da Egipt in 'Sirija nekaterih arah. skih držav nista pireji obvestila in zato ni bilo zadevne propagande v arabskem svetu. Odziv med arabskimi državami ni bil povsem navdušen. Podpora Kairu in Damasku je večinoma besedna, dasd so nekatere arabske države napovedale odpošiljatav vojaških oddelkov na bojišče. Jordan, ki dmh najdaljšo mejo z Izraelom pa, kakor kaže, namerava ta spopad mirno preživeti.
Egipčanski in sirijski napad je arah. ski propagadni aparat spremljal z bombastičnimi poročili. Toda večina opazovalcev nad temi poročili dvomi, ker so morda bila ravno tako vnaprej pripravljena, kakor so bila prVa arabska poročila v šestdnevni vojni leta 1967. ‘Sta pa vsekakor egipčanska, in sirijska Voj. S'ka bolje pripravljeni, kakor prej, toda zato more ibiti tudi njun morebitni poraz toliko bolj ponižujoč, kakor je bil leta 1967. Izrael drži svojo obramb-
no linijo ok. 40 km vzhodno od sueškega prekopa v upanju, da bo tako zajel večino egipčanske vojiske tostran prekopa, čez katerega ji 'bo z razbitjem mostišč -onemogočil urnik. Do končnega spopada ho verjetno prišlo šele v nekaj dneh ter je zato težko govoriti o njegovem izidu, kakor je težko- ugotavljati, zakaj so Egipčani napadli pirav sedaj
Kaže. da so arabski vodje politično nezreli ljudje. 'Svetovno mnenje s'e je začelo ipol-ag-oma nagibati na arabsko gibr-an v zvezi z njihovimi zahtevami po izraelski vrnitvi zasedenega ozemlja. Ce-l-o člani izraelske vlade, lcakot je npr. zunanji minister Abba E-ban, nasprotujejo dokončni poselitvi zasedenega -ozemlja z izraelskim ljudstvom- Egipt in Sirija Pa sta sedaj izvršili napad. Rezultat: vsi izarelski golobje ®o se čez noč spremenili v jastrebe, svetovnemu mne. nju pa j-2 postalo jasno, zakaj Izrael tako krčevito -drži ozemlje, ki mu služi za obirambo.
ZDA in Zahodna Evropa ter Japonska, katerih normalno -delovanje njihovih industrij je- -odvisno tudi ob bližinje-vzhodnega petroleja, so se zagrizle v čim, hitrejše pomirjenje med napadalci in Izraelom-. ZIDA ®'o iskl-icale- zasedanje Varnostnega isveta ZN, predsednik Nixon pa je poveril -svojega zunanjega ministra Kissingerja, naj stori vse, da se spopad omeji in ustavi.
Milijoni hočejo zapustiti ZSSR
SAHAROV ZAHTEVA PRAVICE
Sovjetskemu znanstevniku Saharovu se j® nedavno poslrečilio dobiti telefonsko zvezo iz- MoiskVe z uredništvom zahiodnobierlinskega dnevnika „Berliner Mopgenpost“ ter je uredniku izjavil, da „ne samo Judje, temveč milijoni drugih preganjanih -ljudi hočejo zapustiti Sovjetsko zvezo.“
Saharov je nadaljeval: „Zahtevamo pjravico emigriranja za, vse. Zunanji svet pozablja, dh milijoni drugih preganjanih oseb hoče zapustiti Sovjetsko zvezto, toda drugi narodi, druge organizacije in tisk ne razpravljajo o njih. Mnogi narodi, manjšine in preganjani posamezniki nimajo ¡opore, ki jo imajo Judje.“
Saharov je tudi dejal, da bi morali zahodni časnikarji, predstavniki Medna, rodnega rdečega križa, in psihiatri potovati v Rusijo in preiskovat; zadeve disidentov, zaprtih v umobolnicah.
Berliner Mo(rgenpioisit poroča, da je bil telefonski pogovolr v tem trenutku za nekaj minut -blokiran, nakar je 'Saharov dejal: „Vidite kako važen smatrajo najin -razgovor“ in dodal: „Ze-lo malo nas je in nimamo možnosti, da bi spremenili nečloveško postopanj©. To-
da >od časa do časa moremo opozoriti na slab položaj. 'Pomoč more priti -samio z Zahoda in od svetovn-e javnosti.“
ČILSKA VOJAŠKA JUNTA nadaljuje s čiščenjem države levičarskih elementov ter mnoge, ki jih zaloti z orožjem ali osumi prevratništva, smrtno kaznuje. Čilska vojska in orožništvo je izvršilo velike čistilne operacije zlasti na jugu države. V velikih mestih se življenje normalizira. Tuji levičarski elementi, ki se jim je posrečilo dobiti azil na raznih poslaništvih, so bili večinoma že vsi prepeljani z letali v posamezne južnoameriške države. Kazno je, da jih povsod neradi sprejemajo, toda posamezne vlade nočejo kršiti načela azila, dasi bi se levičarskih prevratnc-žev rade znebile.
WILLY STOPH, vladni predsednik komunistične Vzhodne Nemčije, je bil postavljen za predsednika države, na njegovo mesto pa je partija imenovala Horsta Sindermanna. Šef vzhodnonemške partije pa je Erich Honecker.
SEVERNOAMERIŠKI ZUN. MIN Kissinger bo med 25. in 29. oktobrom spet obiskal Peking, je objavil Nixon. Severnoameriški predsednik pa namerava potovati v Zahodno Evropo šele čez tri ali štiri mesece.
V MOSKVI se mudi japonski ministrski predsednik Tanaka z veliko politično in trgovsko delegacijo. Tanaka se je sestal z Brežnjevom in sovjetskim zun.. ministrom Gromikom. Japonska še vedno zahteva od sovjetov vrnitev nekaterih otokov, ki jih je sovjetska vojska zasedla ob koncu druge svetovne vojne.
GRŠKA VOJSKA, ki je doslej vladala v Grčiji, je poverila sestavo civilne oblasti 64 letnemu vodji grške napredne stranke Spyrosu Markezinisu. Pred desetimi leti je grška vojska odstavila kralja in proglasila republiko.
Upor kmetov iz Rudna
URBANISTI IN RODOVITNA ZEMLJA
Urbanisti škofjeloške občine so zaradi cenene komunale — ravnina, 'bližina ceste, vode in urbanega centra, hitro privolili tovarni Alples iz Železnikov, da zgradi na 35 hektarjih Rudenskega polja naselje za Alplesove varčevalce. Prebivalcev Rudna ni nihče vprašal in so o tem načrtu zvedeli šele iz Alplesovega tovarniškega glasila. Do avgusta je bil novi urbanistični načrt razgrnjen na škofjeloški občini. V knjigi pripomb in predlogov bi bile napisane le ugodne ocene, če bi Rudenci ne zvedeli za ta načrt in nato popisali z okorno pisavo in trdimi besedami svoj protest: „Zakaj nam hočete vzeti zemljo, na kateri delamo? Zemlja je vendar naš kruh, brez zemlje bomo propadli! če jo nam boste vzeli kljub našim ustavnim pravicam, to jasno dokazuje, da je kmet kljub vsem lepim be-
sedam še vedno manjvreden član- naše „samoupravne“ skupnosti! Delo z dne
6.	septembra, ki navidez brani Rudence, pa jim v isti sapi prerokuje, da bodo potegnili „ta kratko“. Konec septembra je bilo v škofjeloški občini glasovanje o tem, sestava glasovalcev ni kmetom v prid, „čeprav vse to ni v skladu z dolgoročno politiko republike, da si zagotovi hrano doma, ker se za hrano obetajo črni časi“. Podoben primer imajo tudi v Dobrepoljah, kjer bodo podgo-riški kmetje prodali Slovenijalesu najboljšo zemljo za novo tovarno, če bodo le pribarantali višjo ceno za kv. meter, za katerega jim sedaj ponujajo 8 dinarjev. Nikogar pa ne zanima, da ta zemlja leži sredi kraške doline kot rodoviten otok; tovarno pa bilal^ko postavili tudi na kakem manj rodovitnem kraju, A gospodarstvo je brez glave.
A, dargi, hočeš modro živeti, ti dvojne oči mi imej — in z enimi gledaj po sveti, a z drugimi v srce si glej!
Simon Gregorčič, V srce si glej!
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Razplet dogodkov na buenosaireški univerzi, ki je stala v središču zanimanja piretekli teden, jiei pripeljal do na-kakšna vrste šahovskega remija. Rektor dr. Puiggros je, kljub opoziciji študentov proti vladni želji odšel s svojega mesta. Prav tako pa :se ni obdržal detet-gat dr. Banfi, ta pa prav zaradi nasprotovanja študentov, pa seveda tudi zaradi premalo jasnega nastopa vlade. Ta nejasnost se je pokazala zlasti, ko je bilo treba povedati, kdo je zahteval odstop Puiggrosa. Prvotnemu mnenju, da j® 'bila bila to izključna želja ministra dr. Taiana, so sledila poročila, da je ta sledil navodilom Perona. Po sestanku novoizvoljenega predsednika s odstavljenim Puiggrosom pa je ta izjavil, da njegov odstop ni bil zahtevan na željo Perona. Vendar je moral odstopiti. Kdo je torej zahteval njegovo oddaljitev od univerze? Na njegovo mesto je bil končno imenovan dotedanji glavni tajnik univerze in Puiggrosov najožji sodelavec lic. Ernesto Villanueva, ki je zatrdil, da bo nadaljeval z delom in politiko odstavljenega rektorja. Vprašanje sedaj ostane, kateri bi bil naslednji korak na tsm polju po Peronovem nastopu prihodnji petek. Tedaj bc ta morai potrditi sedanje funkcionarje, ali na njihova mesta imenovati n'oVe.
Če je bodoča politika na univerzi ne» jasna, je pa že gotovo da se bo v gospodarstvu dosedanje delo nadaljevalo. Enako je zatrdil sam P¡e|rón, ki je v četr tek 4. t m. na zborovanju gospodarskih družb pohlvialil dosedanjo politiko in napovedal, da bo ista Istrner diržala v bodoče. Kar se tiče gospodarstva omenimo še, da je v prvem semestru tega leta notranja bruto proizvodnja narasla, po uradnih statistikah, 5,2%.
Na političnem polju pa se je zanimanje opazovalcev osredotočilo na dveh dogodkih. Brvi je bil sestanek radikal nega vodja Bhlbina is Peronom. Predmet razgovorov je bilo bodoče razmerje med obema političnma strujama, ki sta bili na zadnjih Volitvah najbolj številni. Perón naj bi baje želel pritegniti radikale' v konkretno delo vlade (govorilo se je o dveh ministrstvih), a je o-stalo le pri foeesdah. Radikali so bolj kot kdaj prej namenjeni, ohraniti svoje stališča „konstruktivne opozicije“, t. j;. sodelovanja v pozitivnem, a brez formalnega kompromisa, pri omenjenem sestanku je prisostvoval tudi bivši podpredsednik 'dr, - ¡Solano Lima, kateremu opazovalci pripisujejo važno vlogo V bo. dbči Peronovi vladi. Stari konservativni vodja naj bi prvotno zasedel mesto
glavnega tajnika predsedništva. Ta organizem (Glavno tajništvo) naj bi (preuredili in mu dali še važnejše funkcije kot jih je imel doslej. Spremenil naj bi tudi ime, tako da bi se imenoval Tajništvo za koordinacijo in načrtovanje (Secretaría de coordinación y planificación).
Kljub temu, da je preteklo že precej dni, pa je še vedno snov obravnavanj (in to je drugi „dogodek“ v zanimanju analistov v preteklem tednu) tajni dokument vlade, ki ga je ta našlo, vila na provincijiske guverneje, in ki go. vori o izločanju malrksistov iz provbi-cijskih vlad in javnih organov. Ta dokument je dvignil več prahu kot je bilo pričakovati, tako, d k vladni krogi menijo, da bi bilo bolje, ako foi ga formulirali na kak drug način. A storjeno je storjeno ¡in dokument gotovo jasno izraža stališče sedanje (in bodoče) vlade do komunizma, zlasti do ekstremnega in p'a tistega, „ki je infiltriran v naših vrstah.“
Kar se vlade tiče, in pa njene sestave, je splošno mnenje, da bodo vsaj v začetku ostali na svojih mestih vsi ministri, med njimi tudi minister za so. cialno skrbstvo López Rega, ki je bil odsoten za časa volilne kampanje. Verjetno bo ostal nespremenjen položaj tudi v senatu, 'kjer bo za predsedniškega namestnika senatne zbornice potrjen njen sedanji podpredsednik, demokristjan dr.. José Allende Po argentinski ustavi je predstavnik senatne zbolrnice državni podpredsednik, V tem primeru gospa María Estela Mrrtinez de Perón. Kar Se nje tiče, pa za dan nastopa nove vlade, petek 12. ton. vladne organizatorje 'skrbi še druga stvar. Po protokolu mora podpredsednik priti v palačo deiset minut pred predsednikom. Se bo ta protokol ohranil?
Prihodnji petek, 12. bo torej nastopil Perón svojo tretjo predsedniško dobo, to po abšoltni večini ljudstva. Tedaj se bo gotovo začelh nova, poisebna doba argentinske zgodovine. Upajmo, kakor upa večina argentincev, da bo v njen narod resnično našel svojo blaginjo, in v vseh ozirih.
Zapečateni televizorji. V Jugoslaviji so zvišali radijsko in televizijsko naročnino. Zaradi povišice je po vsej državi precej naročnikov odpovedalo naročnino in so jim zato zapečatili sprejemnike. Humor pa je tudi tu pišel do veljave: širijo vesti, da bodo trgovci prodajali sedaj že kar zapečatene sprejemnike...
Proti Nohlovi mirovni ngradi Titu
ODPRTO PISMO DR. LJUBA SIRCA
Eden svetovno najbolj znanih nasprotnikov podelitve Nobelove mirovna nagrade jugoslovanskemu komunistične, mu diktatorju Titu je Nobelov literarni nagrajenec Aleksander ¡Solženici. V svojem nedavnem članku, ki ga je poslal švedskemu časopisu Altempoisten, Solženicin izrecno ¡omenja Jugoslavijo in nasprotuje Titovi kandidaturi za mirovno nagrado.
V vrsto protestnih pisem Nobelovemu odboru (The Nobel Committee of the Norvegiam Parliamenit) v Oslu na Norveškem, ki prihajajo iz vsega sveta • proti, podelitvi letošnje mirovne nagira-de jugoslovanskemu komunističnemu diktatorju Titu, spada tudi odprto - pismo dr. Ljuba Sirca, ki ga je založila Slovenska Pravda v Londonu ter ga je pisec poslal omenjenemu odboru ter številnim vladam, ustanovam in ujmi-ništvom časopisov in revij v svobodnem svetu. Dr. Sire je svoje odprto pismo poslal tudi našemu uredništvu ter iz njega našim bralcem v prevodu ponatiskujemo nekatere najzanimivejše dr Silrčeve ugotovitve:
„Predsednik Tito ni nikdar zanikal, da je m arksist-leninist in revolucionar. Razen morda v razdobju nekako med 1955 in 1965 je Tito živel izključno po svojem komunističnem prepričanju. Med dlrugo svetovno vojno so se Titovi komunisti obrnili proti drugim Jugoslovanom, ki so se hoteli boriti proti os-
nim silam, ker So smatrali za najvažnejše, da 'bo oblast po vojni v njihovih rokah. Ko so isi prigrabili oblast, je bil njihov način vladanja natančna kopijk stalinizma... PJroti koncu šestdesetih letih je Tito vzpostavil svoj prvotni način vladanja, dasi v nekoliko milejši obliki. Siamo komunistična partija, se pravi Tito sam ve, ikaj je prav za Jugoslavijo in si jemlje pravico vsiliti svojo voljo državi is kakršnimi koTi sredstvi.“
Tito sam je bil tisti, „ki je odločil — :n v Sloveniji so to komunisti javno objavili —- da se nihče ne bo smel boriti proti sovražniku, če in dokler ne sprejme komunistične nadvlade. Komunisti so začeli pobijati — celo v vrstah svoje lastne osvobodilne vojske — vse in vsakogar, ki jim ni bil podložen ali ki je kazal simpatije do Zahodnih zaveznikov. ..“
„Neodvisnost je za Tita pomenila popolna komunistična kontrola Jugoslavije. Zapisano je, kako so pobili številno ljudi, ki niso hoteli sprejeti njihove nadoblasti in kako so druge potisnili v kolaboracijo s sovražnikom, kar so komunisti pozneje izkoriščali kot opravičilo za svoje poboje. Toda vse to ni preprečilo Titu, da ne bi leta 1943 posla’ generala Velebita in Popoviča in še nekega Petroviča v Zagreb s ponudbo Hitlerju za dogovor. Nikakor ni Titu šteti v dobro, če ga je Hitler zavrnil...“
„Ko je bilo vojne konec, so jugoslo-
vanski komunisti uprizorili množične poboje. Nihče ne ve, koliko ljudi je bilo pobitih, toda ni mogoče dvomiti, da gredo poboji v stotiisoče'.
Med pobitimi je bilo več deset tisoč ustašev, ki so se pridružili osnim silam še predno je bila Jugoslavija napadena in od katerih so morda nekateri zaslužili smrt zaradi svojih lastnih zločinov. Toda sleherna civilizirana in v osnovi miroljubna vlada bi jih po zajetju sodila, ne pa obrnila strojnice kar na vse.
Druge so komunisti množično pobili potem, ko so jih prisilili v kolaboracijo zaradi njihovega resničnega protikomunizma ali ker so jih ožigosali kot take. To je bil slučaj z okoli 12.000 slovenskimi domobranci, o katerih piše Tone Svetina. To skupino so Britanci s Koroške vrnili jugoslovanskim komunistom. Z redkim' izjemami iso bili vsi pomorjeni v kraških jamah. Ta množični poboj je dobro dokumentiran. Svetina ga opisuje na koncu svoje tretje knjige, obstoja pa tudi seznam 6.000 imen pobitih, ki pa: seveda ni popoln.“
„Vzporedno z množičnimi poboji leta 1945 je komunistična policija pobijala kolaboracioniste in nedolžne ljudi širom države, kakor se ji je pač zdelo. Navadno so izbrali po deset, dvajset ali tride set ljudi, kakor je pač bilo veliko tisto mesto ali vas, jih zvlekli na skrit kraj in jih tam pobili. V Splitu so javno pobili okrog 10 ljudi takoj po .osvoboditvi leta 1944. Te vrste poboji so se vršili tudi na bližnjem Koroškem in v Trstu V Pliberku so jugoslovanski partizani ob koncu vojne ugrabili okrog 200 Avstrijcev in niso nikdar pojasnili njiho-
vega izginotja. V Trstu so polovili okrog 800 ljudi in jih pobili v kraških jamah.“
„.. .Vsekakor ni nobenega dvoma, da je Tito sam podpisal to fantastično na-, vodilo za raj na zemlji in tudi odobri! in ukazal poboje, saj' so bili tako veliki, da jih ni bilo mogoče izpeljati brez njegovega pristanka.“
Dr. Ljubo Sire nato popiše razloge za Stalinov izgon Tita iz sovjetske skupnosti, Titovo novo privitje vijaka nad jugoslovanskimi narodi po praksi ,pomladi ter Titovo prosovjetsko zunanjo politiko. Pod zaglavjem: „Nobelovo m:-rovno nagrado predsedniku Titu?“ dr Sire pribija:
„Z ozirom na vse to bi bilo paradoksno Titu podeliti mirovno nagrado, ker:
1.	je predsednik Tito vedno zaničeval strpnost in umirjenost, ki sta resnična temelja miru. Do danes trdi, da je revolucionar in smatra, da je treba marksi-zem-leninizem vzpostaviti tudi s silo, če je treba. Tito je za ,mir’ samo v smislu, kakor je za ,mir’ sovjetski Mirovni odbor, ki enači ,mir’ s .komunizmom’, tako da vzpostavitev komunizma s silo zanje pomeni boj za mir.
2.	ne glede na to, kakšna je bila Titova ideologija včeraj ali kakšnai je danes, on je bil tisti, ki je predsedoval množičnim pobojem in množičnim preganjanjem, z drugimi besedami, vodil je stalinistični teror v Jugoslaviji od 1941 do 1952. Morala zahteva, da že kot tak ne more dobiti Nobelove nagrade, če že ne zaradi drugega pa zaradi spoštovanja do njegovih žrtev.
3.	v sedanjih političnih okoliščinah v Jugoslaviji bi nagrada Titu pomenila podpreti Titove dogmatike v njihovem boju proti liberalnim komunistom.
4.	nagrada miru nasilnemu in nestrpnemu človeku kakor je Tito, bi bila silna podpora vsem tistim, ki se poslužujejo nasilja za svoje navidezne politične cilje, ker bi bil v Titovem slučaju revolucionarni teror povzdignjen v ,boj za mir’.
Za konec ne zahtevam, da bi moje argumente sprejeli kot zanesljive, dasi so dobro dokumentirani. Prosim pa Nobelov odbor in vse tiste, ki so odgovorni za podeljevanje Nobelove mirovne nagrade, da jih skrbno preiščejo.“
V dodatku dr- Sire navaja svoje osebne podatke in preganjanje, ki ga je doživel sam, ko je bil obsojen v Titovi Jugoslaviji na smrt ter zaključuje:
„Zahodni politiki se pogostokrat name jezijo, ker neprestano skušam razgaljati resnično naravo Titovega režima; velikokrat so mi že svetovali, naj pozabim preteklost. Toda, zakaj ti politiki z enakimi nasveti ne pritiskajo na svoje prijatelje v Jugoslaviji? Jugoslovanski oblastniki me še vedno opisujejo; kot .navadnega zločinca’ (v pismu The Daily Telegraphu 6. avgusta 1969) in kot .vohuna’ in .tajnega agenta’ (beograjska Politika-Expres, 25. oktobra in 6. novembra 1972), dasi dobro vedo, da sem bil leta 1947 obsojen, ker sem kot liberalni demokrat nasprotoval stalinističnim metodam. Tudi danes še vedno nasprotujem pobojem in terorju kot politični metodi, pač pa sem -za strpnost in umirjenost.“
SVOBODNA SLOVENIJA

LJUBLJANA — Kulturna skupnost Slovenije je filmskemu podjetju VIBA zagotovila 4 milijone dinarjev, s katerimi naj bi že letos začeli snemati 4 celovečerne filme: „Zlatorog“, „šentmartin-ski labirint“, „Prerahel stik“ in „Julij-avgust“. Vibini finančni strokovnjaki pa so ugotovili, da ne bi mogli s tem denarjem izdelati niti dveh filmov. Zato so poslali KSS sporočilo, da bodo spremenili program in da bodo začeli snemati le tri celovečerne filme: „Adam“. „Zbiralec starin“ in „Mladost na smučih“. Sedaj je KSS izjavila, da bi VIBA morala iskati dodatnih virov financiranja in izpeljati program, za katerega je dobila pomoč. Zadeva pa s to izjavo še ni rešena in bo v kratkem še precej razprav o problemu programske usmeri tve filmskih stvaritev v Sloveniji.
BEOGRAD — Beograjska založba „Nolit“ bo izdala „Zgodovino slovenske književnosti“. Knjigo, ki naj bi izšla že 29. oktobra ob otvoritvi mednarodnega knjižnega sejma v Beogradu, sta napi sala dr. Eranc Zadravec in dr. Jože Pogačnik.
PORTOROŽ — V Avditoriju je 11. septembra nastopil 150-članski pevski zbor „Rheinlands Pfalz“ iz Koblenza, ki je pred tem uspešno goistopal že v Ljubljani in na Bledu. Tu pa niso imeli posebne sreče; občinstva, ki je pevce sicer navdušeno pozdravilo, je bilo komaj malo več kot pevcev1. Razen tega tudi pevci niso mogli izvesti cikla pesmi „Pomlad ob Bodenskem jezeru“, ker v Avditoriju ni bilo — klavirja.
KOPER — Ekipa filmskega podjetja Viba, '7 Ljubljane je posnela 350 metrski propagandni film io lepotah slovenske obale. Film bodo izdelali v 25 kopijah, trajal bo 13 minut, omel pa bo podnaslove v petih jezikih.
LJUBLJANA — Tudi letos je „Sončni vlak“ pripie-ljar v Slovenijo na svoji poti po Avstriji in drugi državah 450 invalidov iz Italije in Avstrije. Prejšnja leta so se vožnje s „'Sončnim vlakom“ udeleževali tudi .slovenski onvalidi, za letošnje potovanje pa rii bilo kreditov. 'Sončni vlak je pripeljal v Šentilj 7. septembra, Slovenijo pa je zapustil na Jesenicah.
BRNIK. — Nove brniške letališke zgradbe so slovesno odprli 7. septembra ob navzočnosti gospodarskih in drugih predstavnikov. Letališče sedaj more sprejeti nad 2000 potnikov na uro ali povedano v letalih DC-9 — kar 10 letal na uro. Zaposlenih je na brniškem letališču 420 oseb. Ob otvoritvi novih letaliških zgradb so tudi govorili o novem velikem mariborskem letališču in o še nekaterih manjših letališčih v Sloveniji; toda čeprav je bilo o tem že mnogo govorjenja, kakšnih del ni na vidiku. Je pa brniška letališka zgrad-
Dvakrat pisati o isti stvari, zlasti če je obakrat potekla, kakor je bilo pričakovati, je praktično nemogoče. Pisca teh vrstic je doletela ta nesreča, ker je v naši pismeni skupnoisiti tako težko najti človeka, ki bi se bil pripravljen podpisati pod svoje ugotovitve: bodisi da se sam noče „zameriti“ drugim, bodisi da se boji, da bi mu drugi „zamerili“. Tako v naših zadevnih tipanjih običajno naletimo na odklonilen odgovor — z redkimi častnimi izjemami.
Reprezentančni slovenski pevski zbor Gallus je namreč v komaj par tednih že drugič v vsej svoji polnosti nastopil pred slovensko publiko v veliki dovrari Slovenske hiše v Buenos Airesu. Skeptike, ki so dvomili, da bi v tako kratkem presledku mogel napolniti dvorano v parterju in na balkonu, je zbor dokazal, da si je gotov zvestega občinstva, odn. da pravilno računa na pevsko zavzetost slovenskega človeka, ki ga melodija, zlasti če je iz domačih logov, nezadržno pritegne. Tako je tudi tokrac zbor pel pred polno dvorano, minulo soboto, 6. oktobra zvečer.
„Anu pejsem čmo zapet...“ je bil mobto koncerta slovenski© narodne pesmi, ki jo je zbor v bogatem sporedu 23 melodij s kratkim odmorom po enajsti, poklonil slovenskemu občinstvu, mladini in odraslim.
V pričakovanju posebnega pevskega užitka je bil sleherni poslušalec, ki je v lično natisnjenem programu prebral imena solistov sopranov, altov, tenor-
ba med najmodernejšimi v Evropi. Opremljena je z elektronskimi tehtnicami, tekočimi transportnimi trakovi ter z najsodobnejšim rentgenom za pregled potnikov in prtljage.
PORTOROŽ. — V solinah v Strunjanu in Sečovljah so letos pridelali 0.900 ton morske soli, kar je nad 100% več kot lani. Toda kljub temu solinarji ne gledajo preveč optimistično na gospodarski rezultat produkcije. Proizvodni stroški za kilogram soli presegajo zamrznjene cene. Lani so imeli pri Drogi, ki se poleg drugega ukvarja s soljo, 1,320.000 dinarjev izgube in so jo krili iz drugih virov; za letošnjo rekordno letino pa sodijo, da ne bo krila vse amortizacije. Proizvajalci so zahtevali podražitev soli za 30 par, pa jim je zvezni zavod za cene zahtevo odbil. Ta povišek tudi ne bi bil pomenil, da bi s tem postala proizvodnja soli rentabilna, ampak bi pomagala premostiti razliko v dohodkih zaradi izrednega nihanja produkcije iz leta v leto.
LJUBLJANA —- Zaradi izredne letošnje suše, izrednih popravil v termoelektrarni Šoštanj III, ter pomanjkanja premoga v drugih termoelektrarnah, je bila preskrba z elektriko zelo pomanjkljiva v avgustu in septembru, strokovnjaki pa menijo, da bo tako tudi v oktobru in morda še kak mesec več. Ker imajo podobne težave tudi v drugih republikah in v sosednjih državah, odkoder uvažajo električno energijo v Slovenijo, je položaj precej kritičen. V Ljubljani imajo dostikrat velike redukcije dobave toka, izklopijo dobavo toka med 8. in 10. uro kar do 90% potrošnikov. Najbolj pa so seveda prizadete velike industrije kakor železarne in tovarna dušika v Rušah.
TRENTA — Zaradi izredne suše je bila sredi septembra pri Trennti struga Sioče v dolžini pol kilometra brez kaplje vode. Nekaj malega vode si je našlo pot kar pod običajno strugo, na vrhu pa j© ostalo lei 'kamenje. Ribiči so imeli veliko dela, da iso prenesli postrvi do vode.
MaMB-OR — Stavbno podjetje Stav. bar je v grobem dokončalo stavbo za Visoko ekonomske komeria-lno šolo. Po pogodbi bi morala biti istavba gotova do avgusta prihodnjega let?a, toda dela so tako napredovala, da upajo, da bodo do marca odprli prvi del objekta, do julija pa ho šola popolnoma dokončana.
METLIKA — Letošnjo poletno sezono je vozil iz Ljubljane v Metliko izletniški vlak, ki se je ustavljal le na nekaterih postajah in tako kar naglo pr.-spel na cilj. Toda potniki, ki bi radi prišli do zaenkrat najbolj čiste reke Kolpe na kopanje, so bili razočaram, ker ni bilo avtobusnih zvez v skladu z voznim redom vlakov, ki bi jih prepeljali do kopališč ob Kolpi.
jev in basov, ki jih je bil ta koncert posebno bogat. Ni treba posebej omenjati pevskih vrlin Anice Mehletove, Anice Rodetove pa Marije Marinčkove, Vide Bedenčičeve in Fani Mačkove, kakor tudi ne glasov Ivana Rodeta, Janeza Mežnarja, Silva Lipuščka in Andreja Makeka. Ne bi bilo podajanje zbora dopolnjeno brez solistov v tako bogatem prvem delu sporeda, kakor so bile pesmi: Vrabčevi Dober večer, ljubo dakle in Polževa ženitev; Mihelčičeva Tam v dolu; Tomčevi Kaj ti je, deklica in Na-pojnica. Kramolcev iSonteir pojd in Sem se raj tov ženiti pa Mirkova Dekle, to mi povej, Kemjakova Oj ti prebuma ženska stvar ter šijančeva S koroških planin. Kljub obilju melodij, poskočnosti zbadljivk, nežnosti ljubavnih napevov, je bilo občunstvu žal, da ni moglo slišati še Miheličeve Puabeč sem star, ker je zbolel solist Rok Fink in tudi ne Roze Golobove žametnega alta, ker jo je doletela enaka usoda.
Prvih pet pesmi drugega dela je izvajal moški zbor: Pregljevi Od žeg-nanega britofa in V nebesih je en lušten kraj; Maroltovi Vabovska in Moja kosa tor Kernjakovo Juhe, Pojdhmo v v škof’ča. Ves zbor je nato zapel še sedem slovenskih melodij: Puševi Na Gorenjskem je fletno in Venček dolenjskih napitnic:	škobemetovo Furmanska;
Kramolčevi Pesem o rojstvu in Jaz bi rad cigajnar bil; Simonittijevo Kolo ter Vrabčevo Bratci veseli vsi.
Dirigent dr. Julij Savelli je tudi to-
SLOVENCI V
Osebne novice
Krst. V slov. cerkvi Marij,e Pomagaj je bil 7. okt. krščen Albin Vladimir Magister, 'Slin Albina in ge. Metke roj. Haveika,. Botra sta. bila Milan Muster in gdč. Majda -Pekolj; krstil pa je delegat misgr.^ Anton Oirehar; v San Justa pa je ¡bil kršče-n Gabrijel Oblak, sin Cirila in'ge. Marije roj. Poberžnik; botrovala sta ga. Milena Poberžnik in Feliks Oblak; krstil je g. dr. Ato'zij Starc.
V nedeljo, 7. oktobra, je bila krščena v farni cerkvi sv. Janeza Bosca v Lomas
Umrli so od 10. 9. do 16. 9. 1973:
LJLBLJANA — Vencelj Šturm; Frančiška Lepin r. Milakar, 93; Stanko Marovt, dipl. jurist; Alberta -Ntovak r. Logar, 78; Pavla Oop vd. Fišler r. Žagar; Marija Velkavrh r. Žerovnik; Antonija Felle r- Arnišek, 90; Josipina Pavlič r. Skubic, 93; Marija Hercigonja; Branko Mitrav, p. n.; Rozalija Mohar r. Zajc, 72; Albina Pečak r.Birtič; Je-li-sava Vrhovnik r. Kreševič; Anton De-belec; Franc 'Skubic; Staša Golob r. Rožman; Fani Klopčič r. Legat.
RAZNil KRAJI — Danko Flego, Laško; Cirila Kricman, Dravljei; Marija Piskar, Motnik; Franc Tomše, šentlenart pri Brežicah, pl. n.; Vekoslav Terzer, up. kroj. mojster, Koper; Katarina Povšdn r- Korošec, Bled; -Stane Kangler, Dobrna; Julij Jeran, up. ščetarski mojster, Šmarca; Alojz Sever, Stožice;-Lj1.; Mira Arlič, Hrastnik; Anton Gal, Novo mesto; Alojz Hjrašček, Anhovo; Slavko Popotnik, Radeče: Gino Vežnav-er, Vi-gn-ol, p. n.; Julij Jurinčič, Moste pri Žirovnici in Janez Grčar, Zabreznica pri Žirovnici (-se ponesrečila v Rjavih stenah Stala); Julijana Trunk, 60, Gorišnica, p. n.; Franc Rajh, up. rudar, Šentilj piri Velenju; Marija Štiglic r. Š-kru-ba, Miozarje; Rudi Kuraš, up. avtoprevoznik, Bled; Jože Zivodnik, 'Sostro; 'Marija Koderman r. Vrhovec, Litija; Jožefa Kancler, Dolkan; F-ranc Brezovnik, -miz. mojster, 87, Šentvid-Lj.; Franc Počkaj, Kozina; Štefaniji Železnik, 69, Trbovlje, p. n.; Jakob Potočnik, kmet in izvozšček, 7S (umrl zaradi ran, ki mu jih je zadala velika veja, ki jo je odlomila strela), Bled; Antonija Hojnik, 68, p. n.; Rado Umek, Žalec, p. n.,; Jože Rehberger, Pirniče; Franc Božnar, 42, Polhov Gradec; Jože Svečnik, Loško-; Anton Engelman, up. PTT. 91, Dravlje; Terezija Jaklič ir. Furlan, Karlovica; Alojzij čok, -obratovodja, obkatna nesreča, Maribo-r; Frančiška Snedec, 59, ¡Perudina pri Vinici (jo- ubia strela na polju); Miha Hirastovšek, šofer, Viž-majie; Vika Jamšek, glasbenik, Trbovlje; Marija Ježek r. -Čolnar, Podgorica; Frančiška Centek r. Mestek, Borovnica; Fran Legiša, 92, D. M. v Polju; Mi-lan Miklav, Zuerich (pokopan v Kamencah); Karel Bizjak, pilot navigator, 29 (umrl v veliki letalski nesreči pri Ko-lasinu, Črna gara, kjer je bilo 41 žrtev) Velika -Loka; Franc Ratej, 69, Celje, p. n.; Anton Hamjelr, 52, Orehovski vrh, obratna nesreča; Jožefa Kermavneir r. Milavec, 86, Laze pri Planini; Janez Berčič, up. zidar, Škofja Loka; Marija Uštalr r. Pavlič, Loke; Lojze Benedik, Strmca p-ri Škofji Loki; Jože Furza, 22, Maribor (isplezal na električni daljnovod); Franc Vizjak, 72 Šmarje pri Jelšah (padel s kozolca); Rudi Koščak, 33, Škofljica; Danica V,ravec, Ra-kek; Franc Kovačič, up. železn., Martinja Vas; Boris Plesničar, Koper; Marija Arzenšek r. Jerman, V]rbno; Ana Horvatič, Unec; Angela Če-kon, Ravne, p. n.; Štefan Fujs, 63, Murska 'Sobota, p. n.; Andrej škerja-nec, 14, Kamnik; Helena Golob r. Jaševec, Zg. Jarše; Klavdij Jeličič, -Piran.
krat vodil zbor v svoje interpretacije melodičnega bogastva slovenske narodne in ponarodele pesmi, celoten spored pa je bil tako sestavljen, da sta se melodičnost pesmi in ritem podajanja stopnjevala in zajela publiko v dvorani taki močno, da odobravanja ni hotelo biti konca. Zavesa se je znova- razgrnila In je zbor poklonil občinstvu še dve pesmi: V Tamar in spet Dober večer, ljubo dakle.
Novost tega koncerta je bila, da bi ga mogli imenovati: audiovizualni, s poudarkom seveda na au-dio. Petje so namreč spremljale na velikem platnu ob desni strani odra vsebini primerne skioptične slike. Toda verjetno se je dogajalo večini poslušalcev, kakor se je dogajalo podpisanemu: petje ga je tako pritegnilo, da je skioptikone pogostokrat prezrl odn. nanje sploh pozabil, včasih pa s» motili. Mislim, da škodujejo koncentraciji poslušalca na petje in mu zmanjšujejo zadevni užitek. Koncert vsekakor zahteva en sam prizor: zbor z dirigentom.
Vsi pevci so nastopili v narodnih nošah, oder sam pa je bil spremenjen v slovensko kmečko izbo, s stojalom v kotu, na katerega so fantje pobesili svoje hobuke, in tudi naslonili Židane marele. Slovensko narodno okolje je povečalo domačnost koncerta.
Nov koncert Slovenskega pevskega zbora Gallusa bo, če ne prej pa prihodnjo sezono, slovenska publika spet z navdušenjem pričakovala.
PF
ARGENTINI
del Mirador Erika Veronika Babnik, hči Francija ¡in Majde ¡roj. ¡Koder. Za botra sta bila ga. Jožica Babnik in Stane Babnik. Krstil je g. Jože šketrb-ec. Srečnim staršem naše čestitke.
BUENOS AIRES
Pevski zbor Slovenskih mladenk s Pristave pod vodstvom ge. A. Časarjeve je z uspehom nastopil na proslavi 25-letnioe- Ukrajinske ženske zveziei v nedeljo, 30. septembra, v ¡Slovenski hiši. Nastopil je v Slovenskih ntirodnih nošah ter zapel štiri pesmi v veliko odobravanje udeležencev. V imenu prirediteljev ®e mu je prisrčno zahvalila ga. prof. Lidija Ta-uridzka.
7.	predavanje SKA je bilo v s-oboto, 29. septembra, in je govoril prof. dr Tine Debeljak o tisočletnici škofje Loke. Najprej je podal pregled dosedanjega znanstvenega ¡raziskovanja škofjeloške zgodovine te,r poudaril prevsem deilo treh zgodovinarjev dr. Er. Kosa dr. M‘. Kosa in dr.^ ¡P. Blaznika ter ¡prikazal slike. Nato je podal plregl-ed slovenskih izdaj doma ob priložnosti jubileja, podčrtajo? predvsem knjige akad. Koblarja (Loški pasijon), dr. Blaznika (Zgodovina škofjeloškega gospostva) in prof. F. Planine (Škofja ¡Loka). Nato šele je začel pravo zgodovino škofje Loke, od darilne listine iz 1. 973 do konca freisinške posesti in še čez dio današnjih dni. Naslanjal se je plredvsem, na podatke obširne (skoraj 500 ¡strani) Blaznikove monografije, ki jie- grajena na podlagi freisinških arhivov, ter jih ilustriral s številnimi diapozitivi. Na koncu je dodal še pogled prinosa škofjeloškega okraja! h kulturni zgodovini Slovencev, ki je verjetno eden najbolj zanimivih med nami. Po živahni debati je predavatelj zaključil večer z oznanilom, da bo za škofjeločane in njih prijatelje priredil še letos poseben prijateljski sestanek, kjer bodo „po -svoje“ proslavili ta izredni jubilej pjihov©ga rojstnega okraja.
SAN MARTIN
Velika sanmartiniska tombola — že
¡trinajsta — je bila v nedeljo, 7. okto-'bjra, v prostorih Slovenskega doma v Slan Martinu. Kakor prejšnja leta, tako so tudi leto-s rojaki od bl-izu in daleč napolnili ¡sanmartinsiski dom, da p-režive lep popoldanski dan ob zanimivi in napeti tombolski igri in v pogovoru s so-irojaki. Ob 16 j-e začel s -klicanjema številk že dolgoletni napovedovalec Lojze Rezelj. Napetost je nairaščala in dosegla ¡svoj vrli pri ¡klicanju številk za prvi dobitek — stereofonski kombinado, odlični izdelek domoveva predsednika Antona Žagarja. Ta kombinado je zadela "dč. Roza Klemenčič, članica sanmar-timskega doma in isanmartinskega pevskega zbora. Razdeljenih je bilo srečnim dobitnikom 100 činkvinov in 40 tombol. Po končani tomboli se je vršila živahna družabna prireditev ob sodelovanju -priljubljenega orkestra 'Planike.
SLOVENSKA VAS
Sprejem mladine v društvo- in jubileji 1
Lanuška skupnost se vsako- toliko ča. sa rada zbere v Hladnikovem domu, ki je njeno vaško središče. Zadnja leta je bila vpeljana prijetna novost: vsako leto Društvo Slovenska vas sprejme med svoje članstvo mlado, moč; je to tisti del mladine, ki v teku leta dopolri 18 let.
Tako j-e v ¡soboto, 6. oktobra predsednik Društva Slovenska vas iStane Mehle ob lepi navzočnosti in v imenu društva sprejel 10 novih članov, štiri dekleta in šest fantov.
Skupno z nov-ovčlanjenimi smo proslavili obletnice- več naših članov. Med njimi lahko naštejemo petinsedemdeset* letnike: ga. Marija Strah in Ludvis Štancar; sedemdesetletnike: Burja Anton, Gorjup Anton in Ivančič Jože; šeštdeisetletni-ke: ga. Bavdek Angela in Adamič Prane; petdesetletnike: ga. Rozina Veronika, ga. Žitnik Štefka, ga. Re-ven Slavka, prav tkfco Koprivnikar Lojze in Zajc Tone.
Prijetna družba in -dobro obložena miza nas je povezala v lep slovenski večeir. K temu vzdušju pa je še pripomogel pevski zbor, ki ga vodi Ivan Mele, ki nam je zapel nekaj pesmi.
Večer -se je zaključil s proisto zabavo. Razveseljiva je bila prisotnost tudi mla. dine.	j. b.
Slovenci po svetu
ZDA
f France Vidmar
Dne 10. septembra letos je umrl- v Gilbertu (Minnesota) France Vidmar, zaslužen javni delavec, -odtočen protikomunist in ustanovni član Društva slovenskih protikomunističnih borcev v Gilbertu in vse življenje zaveden somišljenik Slovenske ljudske stranke.
Leta 1942' so pokojnega Vidmarja partizani nasilno mobilizirali in odpeljali na 'Primorsko. Po nekaj dnevih se mu je posrečilo, da je pobegnil im se srečno vrnil na svoj dom. Pozneje se je pridružil gorenjskim domobrancem in se udeležil mnogih bojev zoper zločinske komuniste. -Leta 1943 je bil v boju lažje ranjen. -Po končkni vojni se je podal v begunstvo in sei naselil v Gilbertu (Minnesota, ZDj, kjer se je udeleževal vsega slovenskega javnega življenja. Zasti pa mu je bila pri -strcu organizacija protikomunističnih borcev, ki jo je pomagal ustanoviti v Gilbertu in piri kateri je -imel razna odbomi-ška mesta: ¡tik pred smrtjo je bil član nad-zotmega odbora.
Dragemu pokojniku naj dobri. Bog nakloni večno plačilo. Vsem njegovim sorodnikom pa izražamo globoko sožalje.
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji*'
15.	oktobra 1953 — št. 41
FRANCOSKA REVIJA SE KLANJA ŽRTVAM SLOVENSKIH DOMOBRANC,V
Letos, po skoraj šestih letih, odkar je izšla v prvi številki Svobodne Slovenije 1. januarja 1948 črtica Miklavža Trpotca „Mučenec in rabelj“, je to črtico v prevodu objavila znana francoska katoliška revija „Ecle-sia“, ki jo urejuje ugledni francoski katoliški pisatelj Daniel Rops, avtor, vrste knjig iz zgodovine krščanstva v prvih stoletjih. Njegovo najbolj znamenito delo v tej zbirki je knjiga „Jesus en son temps — Jezus v svojem času“, ki je v Franciji doživela ogromno naklado nad pol milijona, dočim je delo „Histoire Sainte — Zgodbe sv. pisma“ tudi že blizu pol milijona izvodov. Obe knjigi sta prevedeni v več jezikov. Njegova revija „Eclesia“ izhaja kot mesečnik in sodelujejo pri njej tudi vodilni člani francoske hierarhije, tako tudi pariški kardinal Feltin. Revija ima obliko in način urejevanja kakor ameriški „Readers Digest“.
POJASNILO
Gide zadržanja rnsgr. Ignacija Kun-stela. glavnega darraktora slovenskih dušnih pastirjev v izseljenstvu, ob priliki blage slovitve zavoda Slovenika v Rimu, ponatiskujemo sledeči ostavek iz njs-govega pisma od 17. septembra t. L:
„M-sgr. Ignacij Kunstelj je res bil nh proslavi 'Slovenika v Rimu, ni se- pa rokoval -s titovskima amabsadorjema in ni bil niti vabljen niti ise ni odzval kakšnemu vabilu na njuno slavnostno večerjo.“ L K.
Od vsepovsod
Prva poroka na Kredarici. Leta 1909, 11. septembra, se je na Kredarici (2515 m) pod Triglavom poročil prvi par. Jelica Horvat in Ivan Korenčan sta si ob-jubila zv-estobo do -smrti; poročil ju je znani „triglavski župnik“ Jakob Aljaž. Kasneje so zgradili na Kredarici tudi kapelico, kjer se je poročilo še precej parov.
Gallusov koncert slovenske narodne pesmi
Jugoslovansko trgovsko ladjevje S stagnira. Kapaciteta jugo,slovanske tr-' gov-ske mornarice je konec lanskega ; leta z 280 ladjami -s skupno tonažo 1,5 bruto registrskih ton zdrknilo v svetovnem merilu na 23. mesto. Sedaj po bonaži zaostaja za Argentino, Brazilom, Indijo, Finsko, -Kanado, Ciprom in Poljsko, ki so bile po koncu druge svetovne vojne precej za Jugoslavijo. P-oleg tega pa postajajo jugoslovanske ladje tudi „¡stare“, saj je 30% skupne tonaiže ladij starih od 10 do 15 let, 17% ladij pa je starih nad 1-5 let.
Alkohol in plastična embalaža. V
Ameriki in Veliki Britaniji so ugotovili, da je treba žgane pijače spravljati v -steklenih in ne plastičnih steklenicah in stekleničkah. Kajti alkohol spravljen dalj časa v plastični posodi raztaplja eno -sestavino plastične mase in postane zaradi tega zdravju še boj skodli iv. Letalski družbi BEA in BOAC sta zaradi tega že ponovno uvedli prodajo žganih pijač v svojih letalih v „praviri stekleničkah“.
Dolg popis. Himalajsko država 'Nepal ima 11,550.000 prebivalcev. To število so ugotovili po devetmesečnem najnovejšem popisu.
Ameriški „Kitajec“ v Pekingu Prvič po priznanju LR Kitajske je prispel v Peking ameriški državljan, ki bo sodeloval pri znanstvenih -raziskavah. Je to Chien Chien -Chang, strokovnjak za atmosferske in vesoljske raziskave. Chang predava na Katoliški univerzi v Wa-shingtonu ter je član Akademije znanosti Nacionalne Kitajske na Taivanu. Ob prihodu v -Peking, kjer je Chang pred leti začel študije na univerzi Ching Hua — nadaljeval jih je v Kaliforniji — ga je sprejel namestnik generalnega -sekretarja Kitajske Akademij-e- znanosti čin Li Šeng.
Japonci iščejo pošast. Skrivnostno „pošast“ v škotskem jezeru Loch Ness bo kmalu iskala tudi 15-članska japonska ekspedicija, ki jo bo vodil 40-letni književnik šintalro Išibara, član japonskega parlamenta. Japonski lov na „Nesi“, pošast, ki je nikoli niso videli, bo veljal več kot 600.000 dolarjev. Ekspedicijo so izbrali med 2000 kandidati in bo ¡trenirala na japonskem jezeru Motosu, nato pa Se bo odpravila , na škotsko. ¡Skrivnostna pošaist iz Loch Nessa že vrsto let vzbuja radovetnosi v vsem ¡svetu. Kljub številnim „prepričljivim“ izjavam prič, ki da so videle tu kači podobno žival, pa nobena od doslej organiziranih ekspedicij ni uspela znanstveno potrditi obstojatak-šne živali v jezeru Loch (Ntess na škotskem.
Trgovina je trgovina. ¡Po zadnjih vesteh je Amerika letos prodala LR Kitajski že 755000 bal bombaža. To so precej večje količine, kot so jih še pred nekaj tedni hoteli potrditi ameriški funkcionarji.
Po športnem svetu
Mlada jugoslovanska košarkarska ekipa, ki je bila tudi po letih najmlajša med udeleženci, je v Botevgradu v Bolgariji osvojila naslov mladinskih balkanskih prvakov. Osvojila je 8 točk, kot Grčija, toda z boljšim količnikom košev.' Jugoslavija 5(4,1) 311: 165, 8 točk; Gi'-čija 5 (4,1) 304:238, 8 točk, naslednja mesta so zasedle ekipe Turčije, Romunije, Bolgarija A in B* Jugoslavija je dosegla naslednje ¡rezultate Bolgarija A 70:61, Bolgarija B' 68:37, Romunija 55:56 (edini poraz), Grčija 63:62, Turčija 55:53 (ta itekma »e je odločila šele v podaljšku, prej 49:49).
Dva japonska alpinista sta se sredi avgusta smrtno ponesrečila v stenah 4481 visokega Matterhorna. Ko jima je spodrsnilo v vzjodni steni, ju je z daljnogledom opazoval nek švicarski turist, ki je takoj obvestil reševalce. Vendar ni bilo pomoči, helikopter ju je našel mrtva Matterhorn je letos zahteval. dosedaj že 11 smrtnih žrtev.
Američanka Lynne Cox, ki ji je komaj 16 let, je preplavala Rokavski preliv iz Folkestona v Cap Gris Nez v 9 urah in 36 minutah. Izboljšala je prejšnji rekord kar za 21 minut.
Paavo Nurmi, sloviti finski tekač na dolge proge, je umrl v Helsinkih 2. 10. 73 v 76. letu ¡starosti. Nurmi je zaslovel na Olimpiada v Antverpnu leta 1920, 'ko jie zmagal v teku na 10.000 metrov in v maratonu in zasedel drugo mesto na 5000 metrov. Štiri leta kasneje je v Parizu v istem dnevu zmagal na 1.500 m, po eno. minutnem odmoru je nato zmagal na 5.000 m. naslednjega dne pa je zmagal iše na. 3-000 b in nato še teklel v zmagovalni štafeti 4x3000 m. Leta 1928 je zadnjikrat zmagal na Olimpiadi v Amsterdamu na 10.000 m. V svojem „tekaš. kem‘‘ življenju je dosegel 18 svetovnih rekordov v 14 disciplinah.
Jugoslovanska košarkarska ekipa je v Barceloni prvič zmagala v ¡evropskem pire sevu. K zmag' »a ji je pomagala Španija, ki je v polfinalu premagala 'Sovjetsko zvezo z 80:76; v finalu pa je Jugo.-lavi ja 7, 10. romagala Španijo s 78:67. Dosedaj je bila Sovjetska zveza 16 let nepretrgoma evropski prvak v košarki,• Jugoslavija pa je štirikrat zasedla- drugo mesto.
Sovjetska metalka krogle Nadežda
' Vo - je v Varu, n. 9. postavila nov svetovni ¡rekord z metom 21,45 m.
Na zasedanju Mednarodnega olimpijskega odbora v Varni so sklenili črtati s sporedov Olipmida hojo na 50 km, na Ž0_ km jj brado izvedli zadnjikrat na Olimpiadi v Montrealu. Poleg tega so črtali s sporeda tri tekmovanja v plavanju, štiri tekmovanja v veslanju, eno v kolesarjenju, eno v streljanju; razen tega bodo po Montrealu omejili število finalistov v nogometu na 12 ekip.
O B V E S T I I, A
NEDELJA, 14. oktobra 1973:
Naš dom v San Justo bo proslavil 17. obletnico zvezano z blagoslovitvijo družabnih prostorov; v popoldanskem delu pa s posebnostjo folklornih plesov v baletnem stilu.
ČETRTEK, 18. oktobra 1973:
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 18.30 sestanek lige Žena-Mati. Predavanje Adolfa Škerjanec o pokojninskem zavarovanju. Vabljeni tudi možje.
SOBOTA, 20. oktobra 1973:
V	Slovenski hiši ob 20 VIII. kulturni večer SKA. Predava dr. Srečko Baraga o kmečkih uporih v slovenskih deželah. Ilustracije s številnimi diapozitivi.
V	mali dvorani Slovenske hiše razstava mladih ;%>vnih umetnikov, ki jo organizira ¡SKAJU. Otvoritev ob 18,30.
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 20 koncert mladinskega zbora „Karantanija“, ki ga vodi ga. Marija Fink-Geržiničeva.
NEDELJA, 21. oktobra 1973:
V	Slovenski hiši popoldne misijonska proslava ob 50-letnici „Kat. misijonov“.
V	Carapachayu celodnevna pomladanska prireditev.
V	Slovenski hiši razistava mladih likovnih umetnikov, odprte od 15—20.
ČERTEK, 25. oktobra 1973:
V	¡Slovenski hiši ob 17 pripravlja
Zveza slovenskih mater in žena selsta-nek s predavanjem dr. Rudolfa Hanže-liča: „Socialna vzgoja za sodobne razmere“.
SOBOTA, 27. oktobra 1973:
Proslava slovenskega narodnega praznika in dneva ¡slovenske zastave v Slovenski hiši.
V	Slovenski hiši, razstava madih !i kovnih umetnikov, odprta od 15—20.
NEDELJA, 28. oktobra 1973:
Celodnevna prireditev v Rozmanovem zavodu v Adrogue.
V	Zavetišču 30. obletnica Turjaka. Grčaric, ter ustanovitve slovenske domobranske vojske.
SOBOTA, 3. novembra 1973:
V	Slovenskem domu v San Martinu
jubilejni koncert Slovenskega pevskega zbora v San Martinu.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja referentov Zedinjene Slovenije bo 18. oktobra ¡ob 20. uri v društvenih prostorih.
Slovenska radijska oddaja bo 14. oktobra posvečena 17. obletnici Našega doma v San Justo.
Vseslovenska tomboia se približuje; to je rtaša skupna zadeva od katere: uspeha zavisi izdaja slovenskih šolskih knjig.
20-letnice slovenske šole na Pristavi
se bomo pa spomnili 21. oktobra v slovenski radijski oddaji.
29. OKTOBER
SLOVENSKI NARODNI PRAZNIK
in
DAN SLOVENSKE ZASTAVE
Slavje v soboto, 27. oktobra 1973 v Slivenski hiši
Spored: ob 19.00 — sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj za vse, ki so delali in Se žrtvovali za slovenski narod; ob 20.00 — v dvorani: Koroški večer ; ob 20.45 — slavnostna večerja.
Pripravljalni odbor
Sodelujte pri izdaji Zbornika Svobodne Slo-venije, najbolj reprezentativne knjige slovenskih izseljencev. Ne odlašajte. Naročite to knjigo in plačajte še pred izidom. Cena 70,— pesov. Za pošiljanje 'po 'pošti doplačilo (za Argentino) 5.—
Za dobro voljo
„Vse ženske so neumne,“ je rekel neki moški na zabavi.
Neka ženska pa je dodala: „Skoraj vse. .Nekaj jih vseeno ostane neomo-ženih-“
DAROVALI SO
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena je ga. Cuderman darovala 5.000 pesov namesto cvetja na grob dr-A. Voiršiča.
gorazd
raarconetto
pennini
decoraciones tel. '658^8802/85-4951 arquitectura	belgrano 132
diseño industrial	ramos mjeía
dirección de obras y ejecución
DR. JUAN JESUS BLASNIK
■	■
specialist za ortopedijo in travmatologijo
• C. José E. Uribnru 285, Cap. Fed :
S	’ .f jrt/.-N ' ...	a
Zahtevajte določitev ure na
telefonu	49-5855	in	628-4188	l
■	■
■	Ordinira v torek, četrtek in	soboto	!
od 17 do 20
SLOVENSKO KATOLIŠKO AKADEMSKO DRUŠTVO
razstava mladih likovnih umetnikov
v mali dvorani Slovenske hiše
20. oktobra: otvoritev ob 18.30 21. oktobra: od 15 do 20 27. oktobra: od 15 do 20 fr"
Slovenski dom v Carapaehayu
boi priredili v nedeljo, 21- oktobra
VSAKOLETNI POMLADANSKI DAN
Ob 11.30 sv. maša za pok. člana Miha Menič.
Nabirka pri sv. maši je namenjena za slovenske misijonarje.
Po maši skupno kosilo.
Popoldne razne igre in splošna zabava.
Sodeluje orkester “Planika”
DRUŠTVO SLOVENSKA VAS
vabi vse člane in rojake na
KONCERT
mladinskega zbora “Karantanija”
pod vodstvom gospe Marije Fhik-Geržiničeve
Vršil se bo v soboto, 20- oktobra 1973 ob 20. uri v HLADNIKOVEM DOMU — v LANUSU
Vsi lepo vabljeni!
VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA
MUEBLES
Frente Estación EZEIZ.4 Ruta 205
T. E. 295-1197
LUKA MILHARČIČ
Podružnice
CARLOS SPEGAZZINI Avda. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO Almafuerte 3230
Električni aparati
Izključni zastopniki: Hitachi — National — Crown - Ranser — Panoramic — Aurora — Saccol — Columbia — Westinghouse — Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti Kenia Champion Marshall
28. oktober
prireditev
v
ROZMANOVEM
ZAVODU
Adrogué
Marija Šušteršič RAZSTAVA AKVAREL
Galería Quo Vadiš
v poslopju galerije V. Devoto, lok. 47. Otvoritev
v ponedeljek, 15. oktobra ob 9.30.
Odprta bo do 29. oktobra vsak dan od 9-30 do 21.
ES10VEKIA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airea T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N” 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N« 1.149.713	
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
Nove plošče in kasete iz domovine
Simón Rajer, Tucumán 1561, 7- nad. št. 50 T. E. 46-9440; od 9—12 in
15—19. (Ob sobotah zaprto.)
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1973 za Argentino $ 75.— (7.500.—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.—)■ ZDA in Kanada 13 USA dol.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7213
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público
Cangallo 1642 Buenos Air« (Pta, baja, ofic. 2 T.E. 35-8827
NAŠ DOM V SAN JUSTU nedelja, 14. oktobra
il 7. obletnica
DOPOLDNE:
ob 8: Sv. maša za žive in umrle člane ND v fairni cerkvi ob 9: Odprtje in BLAGOSLOVITEV DRUŽABNIH PROSTOROV
Gtovor predsednika !N!D in pozdrav predsednika ZiS Duhovna misel dušnega pastirja
¡Slovenske pesmi bo izvajal šolski zbor, ki ga vodi gdč.
Anica Mehle Zajtrk
¡Medsebojni pomenki v prijetnem slovenskem okolju ob 12: Kosilo
POPOLDNE:
ob 17: ¡Slovenske ¡rodoljubne pesmi bo izvajal Mladinski peviski zbor, ki ga vodi g. Andrej Selan
Slavnostni govor predsednika NO g. Miloša Stareta
Sanjuška slovenska mladina poklanja vsem v Sloveniji rojenim
OB 25 - LETNICI
njihovega prihoda v Argentino:
kjer so vas zibali
Folklorni plesi v baletnem stilu v kreaciji g. Francita Čarmana na stare slovenske nanodne pesmi in melodije, ki trajajo eno uro brez ¡odmora Vodi: g. Franci čalrman, član baletne skupine dtžavnega gledališča v La Plati, ¡ob 19: Vlelika družabna prireditev s sodelovanjem, orkestjra „PLANIKA“.
častni prispevek odraslih ¡oseb k popoldanski prireditvi naj bi bil vsaj 5 novih pesov.
Opozorilo: Fotografiranje s flashi ni dovoljeno zaradi lučnih efektov.

■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plača večje obresti kot katera koli banka. In Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Pomislite tudi na to, predno se odločite za naložbo svojih prihrankov!
Kreditna zadruga „S. L. O. G. A.“ z o. z.
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejía
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure

^	Umtala je v 76 leta moja ¡sestra
Iva Železnik, rojena Debeljak
vppkojena uradnica
Previdena s sv. zakramenti je 23. septembra vdano zapustila moža, otroke, vnuke, sestre, brate in številno sorodstvo ter vse zemsko življenje. Pokopana je v Kranju :na novem pokopališču.
„Pozdravljajo te vsi Sveti, posebno pa ti, ki so iz naše hiše“ (Sv. Pavel, iz Pisma Filipljanom, v. 22.)
Buenos Aires, 4. oktobra 1973
Dr. Tine Debeljak
z družino