C   C.  Postale. —  L<ce ogni   mercoled1   •   vanerdi — //
maggio 1927
Posamnzna it gv ilka 25 stotink.
Izhaja  vsako  sredo
in petek zjutraj.
Stane za celo leto   15 L.
• pol leta      8 »
» četrt leta    4 »
Za inozemstvo  celo
leto  lit  40.
Na naročila   brez   do*
poslane   naročnine    se
ne moremo ozirati.
Odgovorni  urednik:
Polde  Kemperle.

št. 37       V Gorki, v sredo 1L maja 1927.
Leto X.
Ntfrankirana pisma so
ne sprejemajo. Oglatt
*9 računajo po doge-
vow in se plačaje v
naprej. — List izdnjn
konsorci) »Gor. Strat
že«. — Tisk Katoliikt
tiskarne v Gorici. Ri*
va Piazzuita it. 18.
Uprava in  uredniitvo:
ulica   Mameli  itev.  5.
(prej Scuole).
Teles,   int.   itev.   30&.
Jlešitev socialnega vprašanja.
Vsa teznja socialnega vprašanja \
lezi v tern,   kako pridobiti človeku
potrebne tvarne dobrine in kaksno
bodi razmerje posameznika do vse
družbe.
Razni socialni in gospodarski se-
stavi so poskušali vsak po svoje
doseči ta cilj.
Liberalizem je dal in daje posa;
mezniku popolno svobodo. On uči,
da je človek sam sebi najblizji, da
je obzirnost do soseda nepotrebna
navlaka. Zlatega navodila: »Skrbi
zase, ljubi brata!« liberalizem ne
phznava in ga zametuje. On pre*
pušča vso moč socialno in gospodan
sko močnejšemu, ker mu daje pro-
ste roke, da lahko po mili volji brezz
obzirno izkorišča šibkejsega, gospo*
darsko odvisnega. Naravno, da je
zato liberalizem ustvaril nepremosU
Ijiv prepad med pičlim številom
krutih kapitalističnih gospodarjev in
nepregledno množico bednih bosja*
kov in trpečih nemaničev. Razdvojil
je človeštvo v dva sovrazna si tat
bora in nakopičil netivo za najkrva;
vejše boje in revolucije. Povzročil \
je zlo, ki še sedaj tare vesoljno člo;
veštvo.
Socializem skuša doseči svoj cilj
z razrednim bojem. po katerem bi
rad vsakemu udu človeške druv.be
pridobil tvarne dobrine. Tudi mi
poudar junto potrebo materialnih
(tvarnih) dobrin, toda ne enostram
sko. Vemo namreč, da človek nima
samo ielesa, ampak tudi dušo, da
torej tudi največje tvarne dobrine
človeka ne zadovolje. Vsakdanja
skušnja namreč uči, da je napačno
načelo: čim večje blagostanje, tem
višja nravna zavest, kakor je nat
pačno brezversko svetovno nazira;
rtje, na katerem ta misel sloni. Brez
nravne zavesti, brez morale pa je
ozdravljenje človeške družbe nemo;
goče.
Prav tako ne moremo priznati re-
šitve s tako zvano socialno revolu*
cijo, ki jo uči in zahteva komunU
zem. Lep cilj ima sicer pred očmi,
toda pozablja, da ima v rokah člo-
veka z vsemi njegovimi slabostmi.
Ne samo, da pri revoluciji trpe tudi
nedolžni, ona sicer res začasno
spremeni lastnike oblasti in denarja,
toda trajne rešitve ona ne more pru
nesti, dokler ne zna trajno spremU
njati Ijudi in voditi njihove vzgoje.
Tako pa se sadovi revolucije naj*
manj tekom enega pokoljenja izma?
ličijo, kajti denar in oblast imata
tolik vpliv na človeško srce, da prej-
šnjega zatiranca spremenita v no*
vega samodržca, ki nujno povzroči
nov upor. In tako bi se zopet ponav-
Ijala star a zgodba . . .
Katera načela pa naj vodijo nas
pri rešitvi socialnega vprašanja,
kako naj skušamo mi olajsati zlo v
človeški družbi in kakšen cilj imaz
mo pred očmi?                                 I
Medtem ko se eni ogrevajo za
brezobzirno svobodo, se drugi za?
vzemajo za razredni boj in tretji
razglašajo revolucijo kot sredstvo
v dosego svojih ciljev, smo mi prez
pričanja, da posameznik in družba
ne tvorita nasprotstev, ampak na-
ravno drug drugega izpopolnjujcta.
Posamezni človek izhaja iz človeške
družbe, pa tudi druzba je vezana na
posameznike, ki jo tvorijo. Dušev;
no, nravno, politično in gospodarsko
ustvarja posameznik spmdpo&bi
gotove vrednote in tvori osebnost
z nedotakljivimi pravicami, toda
kot socialno bitje človeka nehote
vleče k druzbi, kjer še le more v
polni meri udejstvovati svoje bist'
vo. Družabno življenje pa potrebiu
je oblikovanja po idejah, ki vladajo
v duševnem zivljenju človeštva.
Ideje so, ki prestvarjajo   druzabno
in tudi gospodarsko življenje. V
čim več sreih in čim globokeje bo
zasidrana krščanska socialna ideja,
tem preje bo rešeno socialno vpra;
šanje. Zakaj jasno je, da bo sociaU
no vprašanje v vsem obsegu pra?
vično rešeno še le takrat, ko bodo
vsi stanovi osvobojeni socialnih krU
vie, ko se bodo vsi delovni stanovi
združili na podlagi krščanske vzac
jemnosti.
Kaj se godi po svetu?
Danes moramo spet popeljati na^
še bravce na bregove lemanskega
jezera v palačo Društva narodov.
Toda to pot se ne bomo srečali z
izrazitimi predstavniki evropske
politike. V »dvorani reformacije«,
kjer po navadi zboruje mednarod*
ni politični parlament, so zbrani od
danes tcden naprej možje, ki vo*
dijo evropsko gospodarstvo. Brav-
cem bo nemara še v spominu, da
se je pred dobrimi štirinajstimi
dnevi razšla v istih prostorih med*
narodna razorožitvena konferenca
brez uspeha. Niti ena izmed velikih
držav ni hotela z dobrim zgledom
naprej. Zato je Rvropa vsak dan
bolj oborožena.
Bo pa morda katera izmed dr*
žav hotela podreti kitajski zid, ki
je na potu gospodarski vzajemnosti
Evropc in sveta?
Ves svet  je gospodarska enota.
Morda je najbolj izrazit znak na^
še dobe, da gospodarska vprašanja
zmeraj bolj stopajo v ospredje.
Vse elovekovo delovanje in mišlje*
nje izvira danes bolj ko kdaj po=
prej iz gospodarstva. Posameznik
se sprašuje, kje bom toliko zaslu-
žil, da nasitim in oblečem sebe in
družino; bogati fabrikant tuhta, ka^
ko bi zveeal proizvodnjo in obe*
nem znižal mezde; države se kosa*
jo, katera si bo osvojila plodna
svetovna tržišča in si pridobila su*
rovine. Iz te neprestane tekme se
porajajo spori, sovraštva, vojne.
Kdo ne ve, da je dala baš gospo*
darska tekma med Nemcem in An=
^ležem podnet svetovni vojni? In
danes vidimo ravnotako, da ženejo
^ospodarski oziri velesile v borbo
s Kitajci, petrolejski vrelci vleeejo
Zedinjene države v Mehiko, dolar
peha Evropo v odvisnost od ameri-
ških bankirjev.
Nekoč tega ni bilo. Štiri stopnje
loeimo v razvoju svetovnega gospo*
darstva. V najstarejših easih je ^o=
spodar na svojem dvorcu pridelal
s svojo lastno družino in sužnji
vse, kar je rabil za jed in za oble*
ko. To je doba takozvane avtarki*
je, ko sosed ni bil odvisen od so=
seda; zategadelj tudi ni prišlo do
sporov iz matericlnih razlogov. A
žc v pozni rimski dobi je bilo dru*
,L|aee. Miljonski Rim je bil navezan
na uvoz žita iz Egipta. Zato je
moral k Nilu pošiljati svoje legije,
da so čuvale rimsko žitnico. Gospo*
darsko obmoeje se še bolj razširi
v srednjem veku, ko so mogoene
italske mestne rcpublikc Benetke,
Genova, Piza bile odvisne le od
uvoza iz prekomorskih dežel. Tre=
ba jc bilo že mo^očne vojne mor*
naricc, ki je čuvala vodne ceste,
sicer bi sovražnik lahko izstradal
domače prebivalstvo.
Tretja razvojna doba je napočila
po odkritju Amerike. Španska, Ho* •
landska, Portuj4alska so na  debelo \
začele   uvažati   kolonialno   blago.
Vsa moe teh prvih kolonialnih dr*
žav jc bila odvisna od nedotaklji*
vosti njih prekomorskih posestev.
Ko so iz^ubile svoje kolonije, je
zašla slava omenjenih držav in na
njih mesto so stopile industrijske
države.
Prehod od poljedelskih držav v
industrijske napoveduje novo do*
bo v svetovnem gospodarstvu. Dr=
žave išeejo surovin, obenem pa tu*
di kruha za svoje ljudi. Če ne ^re
zlepa, mora z<irda. Vedno večji je
kro# zemelj, ki so gospodarsko
zvezane med sabo.
Najnovejša doba je pa sedanja,
ko je ves svet ena gospodarska e*
nota. Danes ne pridelujemo vee vse
mogoče na enem mestu, marveč iz*
biramo, kaj v tej in tej zemlji bolj
nese. Tako so n. pr. An^jleži uvi*
deli, da se v Egiptu ne splača več
zito, marveč bombaž; v južni A*
meriki pa ne vee živinoreja, ampak
koruza in pšenica. Dežela, ki je
brez železa in premotfa je odvisna
od sosede, ki ima teh naravnih za^
kladov v obilici; ta je pa morda
navrezana na prvo za uvoz živil. Dve
taki državi tvorita nekako gospo*
darsko enoto. Ker danes po vsej
Evropi pijejo kavo, smo navezani
na Brazilijo, ki nam lahko diktira
cene kavi. Ves ostali svet pa ku*
puje n. pr. nemške kemiene izdel*
ke. Zatorej vidimo, da je sleherna
država odvisna od drugih, da je ves
svet ko ena veriga; če en elen poči,
se razklene celota.
Svetovni gospodarski parlament.
Kljub tej zavesti, ki živi v vseh
vodilnih ljudeh, pa ubirajo poedine
države svojo lastno pot. Visoke
carine, špekulacije yalutnih ban*
kirjev, predvsem pa tista neskoneno
bedasta fraza, da politika to all ono
zahteva, vse to ubija gospodarstvo;
hujska narod proti narodu. In po*
polnoma prav imajo tisti, ki trde,
da pred Združenimi državami Ev*
rope moramo priti do gospodarske
ali carinske zveze vseh evropskih
držav. To je tudi vodilna misel
odlienih mož, ki so pripravljali
mednarodno gospodarsko konfe*
renco.
Po 18 meseenih pripravah v taj*
ništvu Društva narodov je odpo*
slalo 47 držav vsaka po pet odpo*
slancev na gospodarsko zborova*
nje. Vsako odposlanstvo spremlja
po vee izvedencev in easnikarjev.
Tako je zbranih na tem zborovanju
preko 1000 oseb. Med odposlanci
so tudi Štiri ženske. Ena izmed
njih, gospa poslanka Freundlich iz
Dunaja, je izvoljena celo za pod*
predscdnico zborovanja.
Poudariti moramo, da na zboro*
vanjc niso prišli uradni zastopniki
držav. Vse bo izgledalo bolj tako
kot razpravljanje, kako izboljšati
sedanji slabi gospodarski red.
Že davno preden so zaeeli pri*
hajati številni odposlanci v Ženevo.
so izdelali v Društvu narodov pod
vodstvom znanega francoskega
gospodarskega znanstvenika Lou*
cheurja dnevni red zborovanj.
Do danes je izerpan prvi del
dnevnega reda: splošna razprava o
gospodarskem stanju v posameznih
državah. V drugi polovici se bodo
doloeili posamezni odbori, kjer bo*
do govorili posebej o trgovini, in*
dustriji in poljedelstvu. Posebej
bodo pa še osvetlili tri točke:
1.  carinske tarife in trgovske po*
godbe;
2.  mednarodni industrijski dogo*
vori;
3.   znaeilni znaki evropskega go*
spodarskega položaja. Ko bodo ti
odbori dokoneali svoje delo, se bo*
do v skupni seji vsi načrti še en*
krat    prerešetali.    Ali bodo sledili
kaki obvezni sklepi, je pae odprto
vprašanje.    Po našem mnenju ne,
ker danes, žal, še nismo tako daleč,
da bi si pustili v svoj žep gledati.
Sicer se bo pa dalo to povedati šele
po 28. maju, ko bo konec konferen*
ce.
Kot pomanjkljivost pa smatrajo
posebno italijanski listi, da ni stav*
Ijeno na dnevni red vprašanje o iz*
seljevanju in o valuti. Ti dve vpra*
šanji tudi v resnici majata gospo*
darsko ravnotcžje v marsikateri
državi.
Gospodarsko zbližanje je pred
svetovnim mirom!
Danes teden ob pol dvanajstih
dopoldan je bivši belgijski ministrs
ski predsednik Theunis otvoril
zborovanje. Dvorana je bila natla*
čeno polna. Po tribunah so se gnet*
li poroeevalci in radovedneži. Sredi
dvorane sedi na vzvišcnem prosto*
ru pod baldahinom predsednik
Theunis. Ob strani ima dva ojaee*
valca glasu. Na Theunisovi levici
je zavzel prostor glavni tajnik
Društva narodov gospod Erik
Drummond in nekaj višjih uradni*
kov iz tajništva. Klopi so zasedli
odposlanci lepo razvrščeni po fran*
coski abecedi. Le pet prostorov je
praznih; Rusov še ni. Petero praz*
nih sedežev strmi v nabito dvora*
no kot velik vprašaj.
Predsednik otvori zborovanje in
pripoveduje, kako je treba najti
zdravilo proti neštetim gospodar*
skim ranam našega easa. Popoldne,
kakor tudi naslednje dneve so go*
vorili razni zastopniki, ki so vsi,
razen Francozov in Nemcev, vložili
tudi posebne spomenicc. Vsi govor*
niki so poudarjali, da je treba ure*
diti razmerje med prebitkom na
cni strani in primanjkljajem na
drugi; tu je prevelika proizvodnja,
tarn še neierpani zakladi; tu mno*
žica delovnih sil brez dela in jela,
tarn pomanjkanje delavcev; tu ve"*
like mezde, ker je malo delavcev,
tarn se širne plasti ljudstva komaj
preživljajo. Kričeča so nasprotstva
med državami, a odpraviti si jih ne
upa nihče. Eno jc pa gotovo, da se
je treba narodom prej gospodar*
sko sporazumeti, potem bo prišlo
do svetovnega miru.
To misel je lepo razvil prvi go*
vornik švedski profesor Cassel, ki
je zakljueil svoje besede s pozi*
vom, da bodi to zborovanje zboro*
vanje za gospodarsko razorožitev
narodov.
Rusi prihajajo.
Najveeje zanimanje je bilo za
vprašanje ali Rusi pridejo — ali ne.
Na potu je bil — spor med sovjeti
in Švico zastran umora ruskega za*
Stran 2.
»GORISKA STRA2A«
stopnika Vorovskega. Ta zaprcka
se je po posredovanju Društva na?
rodov prekoračila. Drugo vpraša*
nje je pa bilo, kako se bodo Rusi
obnašali, če pridejo na zborovanje.
To ni vseeno niti za najbolj kapi*
talistično državo. Rusija ima žito,
obencm pa tudi rabi industrijske
izdelke. Vsaka država na zapadu
se bi štela srečno, če bi mogla do*
biti v Rusiji odjemalce ali proda*
jalce.
Sredi tcga ugibanja je poslal
Litvinov v_Ženevo brzojavko, da
rusko zastopstvo pride.
Švicarska policija je odredila po*
scbno slnžbo za varstvo številne
ruske delegacije, ki ji načeluje
Osinski. Rusi so že eno postajo
prcd Ženevo stopili iz vlaka hi se
odpcljali z avtomobili v hotel na
monblanškem nabrežju, ki ima to
prednost, da ima vzvišen vhod, ka*
teri je na daleč viden.
V soboto dopoldan je stopil na
govorniški oder majhen, ernolas
mladenie. To je Sokolnikof, bivši
ruski finančni minister. V pripro*
stem, a prepričevalnem govoru iz*
javlja, da je treba navezati gospo*
idarske stike s sovjcti. Rusija noec
biti gospodarska enota zase; tudi
ne zapira svojih trgov tuji indu*
striji.
Te bescde so na navzoee dobro
vplivale. Ker, če se bo še Amerika
podobno izjavila, ne bo spet Evro*
pa kot tolikokrat na raznih konfe*
rencah osamljena. Še bolj točno je
predložil svoje predloge Osinski.
Gospodarska kriza se da po nje*
govern rešiti, če sprejme konferen*
ca tet*le predloge: črtanje vseh voj*
nih dolgov, popolna razorožitev,
gospodarska zveza s sovjetsko Ru*
si jo in odprava kolonij. Bolj učin*
kujočih zdravil v Ženevi res ne bi
mogli predpisati. Med drugim je
Osinski tudi s številkami dokazal,
da se imamo sedanjemu gospodar*
skemu redu zahvaliti, če je 20 mili*
jonov (!!) brezposelnih. Pokazal jc
tudi, da je govor o komunističnem
gospodarskem ustroju le še bajka
in da Rusija želi sodelovati z osta*
liim svetom pri gospodarski obno*
vi. To je silovite važnosti za bodo*
či razvoj splošne gospodarske po*
litike.
Vsi ženevski zborovalei so čutili,
da je Rus s svojimi predlogi prav
imel. Le bati se je, da jih letošnja
gospodarska konferenca šc ne bo
sprejela.
Okno v svet.
Priznanje irske neodvisnosti.
Listi iz Irske javljajo, da je ame*
riška vlada imenovala svojega po?
sebnega poslanika in opolnomoče*
nega ministra za Irsko. S tern cU
nom so Zedinjene državc priznale
popolno državno neodvisnost Irske.
»Stahlhelm«.
Za 8. maja je bilo doloeeno ve*
liko zborovanje nemškega naciona*
lističnega udruženja »Stahlhelm«
(jeklena eelada) v Berlinu. Predsed*
nik te »jeklene« zveze tovarnar li*
kcrjev Seldte je naglašal, da bodo
sinovi stare Nemčije v mirnem po*
hodu zasedli Berlin. Vse desničar*
sko easopisje je proslavljalo ta dan
in izražalo svojo nezadovoljnost s
sedanjo vlado v Berlinu. Umljivo
je, da je republikanska Nemčija
na taka izzivanja odgovorila. Pred*
scdnik Hindenburg, ki je bil po-
vabljen na slovesnosti »Stahlhel*
ma«, se je lepo umaknil iz Berlina
na Oldenburško. Veeino dvoran,
kjer bi nacionalisti imcli zborova*
nja, so lastniki v zadnjem hipu od*
povedali. Komunisti so sc pa tudi
pripravljali. Po berlinskih ulicah je
mladež že hodila z gorjačami. Kot
politiecn uvod k »stahlhelmskim«
dnevom je pa veljal govor vicekan*
clerja Hergta, ki je zahteval popra*
vo vzhodnili mej. To je celo Polj*
sko spravilo po koncu in Marx bo
spet imel dela, da bo popravil zale*
telosti raznih »stahlhelmovcev«, ki
bi jim bolj pristojal naziv »Stahl*
köpfe« (zatelcbane butice).
Konec spora.
Pariški »Petit Parisien« pravi, da
se bosta še ta teden sestala Musso*
lini in jugoslovanski poslanik v Ri*
mu Rakič. Jugoslavija bo brzkone
odobrila nettunske pogodbe, itali*
janska država bo pa podala neko
pojasnilo k tiranski pogodbi.
Nova državna zveza?
Francoski zunanji minister Bri*
and je poslal pred dnevi v Ameri*
ko posebno spomenieo, kjer pravi,
da bi bilo dobro, ee bi Francija in
Amerika sklenile posebno pogod*
bo. Ta bi obstojala v tern, da bi se
vsi možni spori med obema drža*
vama resevali mirnim potom. Bri*
andovo pismo je našlo v Zedinje*
nih državah precejšen odmev.
DNEVNE VESTI,
Osebna vest.
Žabniškemu č. g. župniku B. Mon*
karju se je zdravje obrnilo na bo*
ljc tako, da že more maševati. Na*
vadno mašuje doma v župnišču,
veekrat tudi v cerkvi. Upamo, da
nam ga Bog ohrani še dalj easa.
Sadni  in zelenjadni  trg.
Mestno županstvo razglaša: 16.
maja se bo otvoril na sturem mestu
sadni in zelenjadni trg za kupeijo
na debelo.
Pridelovalci morajo blago pripa*
ljati naravnost na trg ingane smejo
s potoma prodajati. Trg se odpre
ob štirih zjutraj,, s prodajo se pries
ne ob petih. Prodajalci se morajo
i'zkazati, da so plaeali stojnino in
morajo imcti prav tako kot kupci
trgovsko licenco.
Vodnik po goriški pokrajini.
Založnik Corrado Ban pripravlja
izdajo velikega splošnega kažipota
po naši goriški pokrajini. Kažipot
bo vseboval naslove vsch industrij*
cev, trgovcev, obrtnikov, rokodcl*
cev itd. v mestu in na deželi. Tudi
naslovi vseh razlienih uradov in
zavodov bodo v tern kažipotu. Z
eno besedo: vsc informacije, ki jih
boš hotel imcti o naši pokrajini, ti
bo dal ta »vodnik«.
Šolske vesti.
Goriški didaktični ravnatelj kav.
Menon je prcjel od šolskcga skrb*
nika kom. Reine pismo, v kterem
mu slednji naznanja, da obišče na
njegovo vabilo generalni ravnatelj
za ljudske sole grand' uff. doktor
Gustav Nardi naše kraje.- Sprem*
Ijala ga bosta kom. Aleksander
Marcucci in šolski skrbnik. Gr. uff.
- Nardi    je    dospel že v pondeljek.
I Obiskal  ie sole v razlienih    krajih
j dežele, da se osebno    prepriea    o
razvitku in napredku ljudskih šol
v novih pokrajinah. V Gorico do*
spe v eetrtek 12. t. m., nakar se bo
vršil ob 1 uri    popoldne    slovesen
sprejem na županstvo. Od 2|/2 do
5. ure pop. obišee vse ljudske sole
in otroške vrtce v mestu.
Potrjujemo,
J da g. Luk. Kačer z Idrije pri Bači ni
j bil mišljen  v listnici uredništva v
St. 32. in 34.              Uredništvo.
Obisk visokošolcev.
Kakor smo že poroeali bodo
prisli 18. in 19. maja v Gorico vse*
ueiliščni študenti. V Rimu se je
pred par dnevi mudil fašistovski
pokrajinski tajnik, ki je z vod*
stvom stranke določil slovesnosti
teh dnevov. V Gorico bo prišlo
okoli deset tisoe vseučiliščnikov.
Z njimi bo prišel tudi glavni
tajnik Turati in šc par drugih čla*
nov strankinega vodstva. 18. zju*
traj bo Turati imel na nekem trgu
nagovor na študente. Popoldne bo
sprevod, nakar bo Turati šel v
Gradiško. Ko bodo tarn koneane
slovesnosti, bo v Ajbi odkritjc
spomenika Luhru in nato v Kanalu
pohod tujerodnih fašistov mimo
strankinega vodstva.
Osebne izkaznice.
j      Vlada je podaljšala rok za naba*
j vo osebne izkaznice do 30. junija.
j To je  določila zato,  ker  je  velik
naval pri uradih za te izkaznice. Po
30. juniju se bo pa moral vsakdo
izkazati z osebno izkaznico.
Za varstvo rib.
Vlada je sklenila, da bo odslej
strogo pazila, da se ribolov ne bo
vršil ob prepovedanih easih. V ta
namen bo izšolanih 500 miličnikov
od gozdne milice.
Cerkev na Kitajskem.
Po zadnjih podatkih je na Kitaj*
skem 2,337.951 katoličanov doma^
einov in 451.559 katehumenov (ta*
kih, ki se pripravljajo na krst).
Duhovnikov domačinov je 1184 in
duhovnikov belokožcev 1634. Do*
mačih škofov je sedem.
Znižanje cen.
Ker se denar boljša, se po časo?
pisju dosti razpravlja, kako bi se
tudi cene življenskih potrebščin zni*
žale. Posebno tržaški »Piccolo«, ki
mu gre za priljubljenost med brav*
ci, rad poziva trgovce, naj cene zni*
žajo.
Naravno, da tudi trgovska udru*
ženja ne morejo ostati ravnodušna
spričo jasno umljive želje, naj se
življenje poceni.
Gohški trgovci so pred kratkim
sklicali svoje zborovanje, kjer so
razpravljali o znižanju cen. Zboro*
vanja so se vdeležili trgovci vseh
vrst. Prvi je povzel besedo pravni
svetovalec trgovskega udruženja
odvetnik Boccini. Ta je navzoče
spodbujal, naj kolikor mogoče zni*
žajo cene. To da je v smernicah
udruženja samega in pa vlade, ki
skuša z modro finančno in trgovsko
politiko koristiti vsem socialnim
slojem.
Za njim je govoril komisar trgov?
ske zbornice trgovec g. Orzan. Ta
je dal neikaj pojasnil o delu trgov?
ske zbornice v tej smeri. Zanimivo
je pa posebno njegovo naglašanje,
da je treba ščititi tudi trgovski
stan; dejal je, da misel o maksimal*
nih cenah, ki so jo nekateri sprožili,
popolnoma nasprotuje svobodncmu
razvoju; ta svobodni razvoj vlada
le železni zakon o povpraševanju in
ponudbi ter konkurence. Trgovec
Orzan je zaključil, da ni nasvet o
maksimalnih cenah (calmiere) prav
časten.
Predsednik udruženja je nato za*
ključil razpravo.
Goriški prefekt je v zvezi z
vprašanjem o znižanju cen dal obč.
načelnikom navodila. Opominja jih,
da imajo na podlagi zakonskih do*
ločb občine pravico določevati cene
najpotrebnejših življenskih potreb*
ščin v razprodaji na drobno. Ob*
enem opozarja tudi obč. načelnike,
naj strogo pazijo, da bodo vsi tr*
govci imeli vidno naznačene cene
ali v izložbi ali ob vhodu v trgovino.
Mlada diplomatka.
Boljševiki so imcnovali v azij*
skem cmiratu Buhari 20*letno Ni«
kolo Nadolskajo za svojega posla*
nika. Zgodaj je začela svojo pot!
Maurice  Leblanc:
Skrivnostno oko.
(Dozivljaji Arsena Lupina.)
»No, in potem?« mrmra Lupin,
ki ga je po vseh prstih srbelo, da
bi pljusknil nesramneža.
»O, nič, prav nič, ljubi. Kaj pa
še iščete tod? Komedija je vendar
končana. Prosim vas samo, da iz*
ročite to*le pisemce gospodu Pras*
villu, svojemu šcfu. Kiementina, po*
kažite gospodu pot. In če bo še en-
krat hotel priti, mu odprite vsa
vrata na stežaj. Ko pridete spet,
gospod, narcdite se ko da bi bili
doma. Se priporočam.«
Lupin se je obotavljal. Svojega
nasprotnika bi pred odhodom prav
rad na kak način osupil. Toda smo*
Ja je že bila tolikšna, da ni vedel
ničesar boljšega kot klobuk potis*
niti globoko na čelo in trdo stopati
za vratarico.
»Ti falot,« je zavpil proti Dau*
brecquovemu oknu, »to mi boš še
drago plačal.«
Toda kakšne karte je imel mož v
rokah? Kdo ima prste vmes? Kak*
šne moči si stoje nasproti? Tega
niti Lupin ni vedcl. Vrgel se je med
bojujoče kot razjarjen bik, ne da
bi vedel za njih namene. Da bi vse
težnje šle za tistim steklenim za*
maškom, to mu ni šlo v glavo.
Samo ena okoliščina ga je vese*
lila. Daubrecq ga ni spoznal, mar*
vee ga je smatral za policista. Ta*
ko ni niti policija, niti Daubrecq
vedel, da se je nekdo tretii vmešal
vmes. To je bila edina njegova
prednost, toda taka, da mu je do*
puščala popolnoma svobodno kre*
tanje.
Ne da bi še dalje pomisljal, od*
pre pismo, ki mu ga je izročil Dau*
brecq za glavnega tajnika prefek*
ture. V pismu je stalo:
»Blizu si že bil, moj dobri Pras*
villc. Imel si ga že skoraj v rokah.
Še malo vee, in bil bi Tvoj... Toda
si preneumen. Ali ne morejo nobe*
nega brihtncjšega dobiti, da bi me
ukanil? Uboga Francija! Toda, če
Te dobim pri delu,    Te ustrelim.
Daubrecq.«
»Blizu si že bil...« ponovi Lupin,
ko jc prebral pismo. Ta zvitorepec
morda piše resnico. Najbolj navad*
na skrivališča, so najbolj sigurna.
Treba bo tudi prciskati, čemu Dau*
brecqua tako skrbno čuvajo in tre*
ba se bo tudi nekoliko poučiti o
njegovem življenju in delu.
Poizvedbe, ki jih je Lupin dobil
pri neki poizvedovalnici, so se gla*
sile:
»Alexis Daubrecq, ki je že dve
leti poslanec v okraju Bouches*du*
Rhone, sedi v zbornici med neod*
i visnimi poslanci. Njegova politična
| barva ni jasna. Pri svojih volivcih
je pa na dobrcm glasu, ker je za
časa svoje kandidature vrgcl med
nje velikc svote. Premožcnja nima.
Je pa posestnik hiše v Parizu, vile
v Enghienu in Nizzi, ima dosti iz*
gub pri igri, ne da bi prav vedcli,
odkod dobiva denar. Je zelo vpli*
ven, spravi skozi, kar hoee, kljub
temu, da ne hodi dosti po ministr*
stvih in da ne sprejema prijateljcv
in nima stikov s političnimi krogi.«
»Zgolj poslovni podatki,« si je
• dejal Lupin, ko je prebral poročilo.
»Jaz pa rabim potankosti iz njego*
vega zasebnega življenja. Moram
vedeti ali sc sploh splača se z njim
baviti in čas zapravljati.«
Eno izmed stanovanj, kjer je te*
daj Lupin bival je ležalo v Chateau*
briandovi ulici poleg slavoloka
zmage. Tu je bil znan pod imenom
Mihael Beaumont. Imel je vse prav
udobno urcjeno in slugo Ahila, ki
mu je bil prav udan.
Čim je Lupin stopil v stanovanje,
je v svoje veliko začudenje slišal,
da ga neka delavka čaka skoraj
eno uro.
»Kaj? Pa saj vendar me tu nihče
ne obiskuje! Kakšna je?«
»Ne vem.«
»Ne veš?«
»Jc pokrita z ruto, brcz klobuka.
Obraza nisem videl. Mogoče je tu*
di prodajalka, ni elcgantna.«
»S kom želi govoriti?«
»Z gospodom Mihaelom Beau*
montom.«
(Dalje.)
.GORBKA STRA2A«
Stran 3.
Življenje Stefana Rodičo.
(Nadaljevanje.)
Lastna hišica — lastna voljica.
Že v teku moje preiskave je za*
čela policija vznemirjati mojo ženo
in otroke z grožnjo, da niso pristoj«
ni v Zagreb. K sreči smo imeli ta*
krat tisoč krön gotovine, in sicer
600 krön od Matice Hrvatske za
moje delo »Djevojački Sviet« in 400
krön od že omenjenega društva
»Svatobor« v Pragi. S tem denar*
jem v roki se je moja žena pogodila
za eno pritlično hišo v Medjašni
ulici ter jo s pomočjo dobrih prija*
teljev, čeprav z dolgom, pripisala
na svoje ime.
Osnovanje »Seijacke stranke« pod
mojim  predsedstvom.
V tej dobi sem zaeel živo delati
na velikem delu »Moderna koloni*
zacija i Slaveni« ki je kmalu tudi
izšlo v založbi Matioe Hrvatske. To
delo mi je med mojimi tovariši znat*
no povečalo ugled in sem bil dne 5.
dec. 1904. v začasnem odboru za
osnovanje Seijacke stranke izvoljen
za predsednika. Ta izvolitev se je
potem navadno ponavljala vsako
leto in se je izvršila stalno eno*
glasno.
Dne 22. dec. 1904. se je vršila seja
pripravljalnega glavnega odbora za
osnovanje Seijacke stranke ter sta
bila sprejeta program in poslovnik.
Program brez poslovnika je izšel
31. dec. 1904. v tedniku »Hrvatski
Narod«, a v sredi januarja 1905.
smo izdali v posebni brošuri prow
gram in poslovnik. Knjižico smo
natisnili v 10.000 izvodih.
Od sedaj naprej sem se bavil de*
loma z organizacijo stranke, delo*
ma s pisanjem znanstvenih del, ki
jih je izdajala Matica Hrvatska.
Izšle so knjige: »Savremena Evro*
pa« (Sodobna Evropa) leta 1906,
»Financialna znanost« leta 1908, po*
tem »Češki narod v začetku 20. sto*
letja« in končno obsežna »Savreme*
na ustavnost ili temelji državnoga
uredjenja zapadnih naroda«, ki sem
jo izdal na lastne stroške leta 1910.
Že leta 1901 in 1902 sem napisal
in izdal v dveh zvezkih svoje »Uz*
nicke spomine«. Prvi zvezek je bil
zaplenjen v celoti, drugi pa na dvaj*
setih mestih. S posebnim sodnim
postopanjem se mi je posrečilo doi*
seči odlok, po katerem sem smel
zaplenjcna mesta izpustiti in jih
nadomestiti z nezaplenjenimi stran?
mi. Oba zvezka sta izšla v 2 tisoč
izvodih in sem jih razpečal ponaj*
več med tedanjo mlado inteligenco.
Radi ogromncga dcla, ki sem ga
imel z organizacijo Seljačke stran?
ke in z urejevanjem njenega glasila
»Doma«,, sem prenehal dopisovati
v češke, ruske in francoske časopi*
se. Vendar sem pa ohranil ozke
stike zlasti s Čehi ter sem se mudil
leta 1901. in 1908. dalje časa v Pragi.
Gospodarstvo.
Za kmete in obrtnike.
Od 1. maja do 31. julija je čas za
kmete, trgovce, krčmarje in obrtni*
ke, da vložijo pri pristojnih davka*
rijah novo napoved dohodkov za
davek na premično premoženje
(Ricchezza mobile) in za zemljiško*
dohodninski davek. Te pravice naj
se poslužijo le davkoplačevalci, ki
mislijo, da so jim bili do danes od*
merjeni preveliki dohodki.
Do 7. junija.
Jusarji naj poskrbijo, da prija*
vijo najbolj pozno do 7. junija svo*
je pravice na skupnih zemljiščih
komisarju za likvidacijo skupnisV
kih pravic v Trstu. (Commissario
per la liquidazione degli usi civici
Trieste, Via Cavana N.o 13). Prija*
vo je treba napisati na kolekova*
nem papirju 4 lir; tudi vsi potrebni
dokumenti morajo biti izdani na
kolekovanem papirju 4 lir.
Posestnikom vojaških cest.
Posestniki zemljišč, na katcrih je
vojaštvo zgradilo med vojno ceste,
ki služijo danes še vojaštvu ali pa
tudi ne, naj vložijo čimprej pros*
njo, da se jim zemljiski davek od*
piše. Prošnjo naj vložijo na pri*
stojno davkarijo. V prošnji je tre*
ba navesti številko, pod katero so
prizadeta zemljišča vpisana v davč*
nem seznamu in prošnji je treba
priložiti tudi katastralni lzvlcčck.
Sežanski sejem.
Na letnem sejmu v Sežani dne
3. maja je bilo na prodaj 1036 glav
živine, in sicer: 582 glav goveje ži*
vine, 170 konj in 284 prašičev. Ce*
ne goveji živini so padle, a praši*
čcm porastle, in sicer: goveja živi*
na žive teže od 320—400 L stot, te*
leta mrtve teže od 450—500 L stot,
konji po lepoti in pasmi, prašiči 5
do 6 tedenski od 140—200 L glava
-i 30%. — Prihodnji tržni dan se
bo vršil dne 12. maja t. 1.
TR2NE GENE
dne 10. maja 1927.
Čescn od 80 cent, do L 1.20 kg;
kislo zelje L 2 do 2.20 ki?; čebula L
1  do 1.20 kg; pesa L 1.80 do 2 kg;
fižol    navaden L 1.60 do 1.80   kg;
fižol koks L 2.40 do 2.80 kg; soIataL
1.20 do 1.60 kg; krompir L 1 do 1.10
kg; grah L 1.60 do 1.80 kg; peteršilj
80 cent, do 1 L kg; radič 50 cent, do
L 1.50 kg; ohrovt (vrzote) L 1.60 do
2  kg; črešnje L 5.80 do 7 kg; smuk*
vice L 12 do 14 kg; maslo L 16 do 18
kg; presno   maslo L 18 do 20   kg.
Kaj je novega na deželi?
Solkan.
V zadnji »Straži« smo poročali,
da nam sedaj kot meščanom mislijo
vkiniti med drugim tudi naše zgo*
dovinsko pokopališče. Danes pa
moramo poročati, da najbrže osta*
ne s pokopališčem vse pri starem,
ker so se mcrodajni krogi baje pre*
mislili. Novost bode le ta, da bomo
od sedaj v naprej vozili naše drage
k pogrebu, ne pa nosili, kakor je
bilo do sedaj običajno. Dvomimo,
da je ta novi ukrep na mestu iz go*
spodarskega vidika, ker s prevozom
mrličev se gotovo zvišajo tudi po*
grebni stroški. Želeli bi radi tcga, da
se ta namera opusti ter se nam do»:
voli tudi v naprej mrliče pri pogre*
bih nositi, kakor do sedaj, ker smo
prepričani, da si s tern veliko pri«
hranimo na pogrebnih stroških.
Podsabotin.
(Nesreča.) — Član našega »Pro*
svetnega društva« Anton Hlede bi
moral iti te dni k vojakom. Pa,
glej, usoda je hotela drugače. Ko
je kopal pri domačem delu na po*
lju, je udaril na zakopano munici*
jo. Počilo je in mu odneslo tri prste
na levi roki in ga nekaj opraskalo
po obrazu. Za nekaj dni potem se je
pn ponesrečil na postaji v Gorici
tudi tajnik našega društva Janez
Terčič. Njemu je padel železen
drog na nogo. Oba se sedaj zdravi*
ta v Gorici. Želimo jima skorajšnje
okrevanje. Dva zvesta člana sta nas
tudi zapustila; šla sta k vojakom.
Cerovo.
(Smrtna nesreča.) — V torek 3.
majnika ob 5 .uri popoldne je 52*
lctni posestnik Klanjšček Josip vo*
zil iz Steverjana proti domu dva
müla tramova, pripravna za nakla*
danje vina. Vrh Pana t. j. na poti
med Števerjanom in Gerovem se
mu jc konj splašil in z vso naglico
zdirjal proti Gerovem. Voz se je
preobrnil in nesrcčni Klanjščck je
padel pod voz in zadobil strašne
rane na glavi in rokah. Obveščcn
je bil »Zcleni križ«, ki je v 25 mi*
nutah po nesreči prišel na lice me*
sta ter nesrečnega odpeljal v
mestno bolnišnico. Takoj pri pre*
glcdovanju rane je nesrečni Klanj*
seek umrl. Pogreb se je vršil 5. t.
m. iz Goriee na domače pokopali*
see v Cerovo. Lep pogreb je pričal, ;
kako je bii naš sosed Klanjšček vi*
soko cenjen in spoštovan. 13odi mu
lahka  domača zemljica!     Omeniti
moramo, da je pokojnikovo scstro
1.  1915.  12. julija ubila velika gra* j
nata, ki je podrla celo hišo.  Leta
1916. ie bil pokojnikov brat v voj*
ni v Dolomitih od plaza zasut. Dru*
gi brat je prišel v Ameriki nesreč* |
no pod vlak. Pokojnik zapušča si* j
na 20 let starega in očeta 91ih let.
Vrhpolje.
Redck slučaj smo imeli v soboto |
pri nas; bila sta namreč hkrati dva
pogreba. 5. t. m. je umrl g. Jožef
Koren, posestnik v Dupljah. Bole*
hal je že dolgo na sreni hibi. Po*
kojnik je bil vedno zaveden kato*
liški mož, vzoren kmetovalec, ki je
vsakomur rad pomagal dejanski in
z dobrim svetom; bil je mnogo«=
leten vnet clan prosvetnega društva
ter odbornik »Živinorejske zadru«
ge«, kateri je bil tudi soustanovitelj .
in mecen. Neizprosna smrt ga je j
ugrabila družini in nam vsem v naj*
boljši moški dobi. Star je bil 48 let.
Društveni pevski zbor mu je pel
na poslednji poti »Miserere« ter
par žalostink v slovo. — Drugi po*
kojnik, ki smo ga spremili ob enem
k večnemu počitku je bil Matija
Lavrenčič po domače »Rabidnikov«
po širni deželi znani mizarski mojs
ster. Isti dan, ko je umrl Koren,
mu je dopoldan napravljal krsto.
Sei je pod streho iskat desko, a ker
ga ni bilo več časa nazaj, so šli do*
mači gledat za njim. Našli so ga na
podu — mrtvega. Zadela ga je kap.
— Delal je krsto drugemu, a je
ostala njemu samemu. Umrl je kai*
kor je želel. Večkrat je dejal: »Naj
bo kadar hoče. Bog daj, da ne bi
bilo dolgo.« Bil je na smrt vedno
pripravljen. Sv. zakramente je še v
nedeljo pre j el. Mož je obhajal lani
zlato poroko. Svojo obrt je izvrše*
val nad 50 let. Izučil je več scdanjih
mizarskih mojstrov, napravil nad
2000 krst (dvema družinama po 15).
Bil je radi svoje pridnosti in po*
strežljivosti splošno znan. Bodi
jima lahka zemlja!
V  tretje gre rado; ob enem z oni*
ma dvema leži na mrtvaškem odru
kot tretja še petletna hčerka g. Ra*
facia    Marca, ki se je prcd    nekaj
dnevi močno prehladila. Vsem trem
družinam naše sožalje!      Vuščan.
Lokovec.
V   kratkem,  še  tekom  tega  me* j
seca, bo  pričela    poslovati    druga
mlckarska zadruga v Gor. Lokov*
cu, ki jo je ustanovil zastopnik Za*
družne  zveze  v  Gorici  g.  inženir
Pegan. Sedaj imamo radi razsežno*
sti naše občine že tri mlekarske za*
druge. Potrebno je, da so vsi kmet*
je člani ene ali druge, ker le tako
bo naše mlekarstvo uspevalo.
Idrija pri Bači.
Pomlad je v polncm cvetu. Tudi
na znotraj je; lepo je videti, kako so
dekleta okrasila kip šmarničnc Ma*
tere božje. Možje so sc zclo zavzeli
za novo stavbo mlekarnc. Izbrali so
izmed sebe tri, ki se trudijo, da bi
bila nova mlekarna kmalu pod stre*
ho. Tod a en svet bi bil tu morda na
mestu: naj bi zidali šc prvo    nad*
strop je in bi tako prosvetno društ*
vo najlažje prišlo do svojega »do*
ma« z    majhnimi    stroški.    Dobro
znamenje je, da se v »KmetskL*de*
lavski zadrugi«    več   proda   ko   v
! preteklem letu. Člani naj se le zve*
j sto drže svoje zadruge. Fantom to*
j le: dosti vas jc mladih t'antov, zakaj
; se nc učitc   pritrkavanja po    »Slo*
i venskem pritrkovavcu«?    —   Tudi
• mi Idrijčani se ob slovesu zahvalju*
jemo č. g. župniku Reji, ki odhaja
iz Roc    v Ročinj.    Poscbno   hvalo
mu jc dolžno    prosvetno društvo.
Kobjeglava.
Drugi binkoštni    praznk, t. j. 6.
j junija    se bo vprizorila    v Kobje*
; glavi »Pasijonska igra«, igrokaz    v
12 predstavah ali dejanjih, v kate*
rem se nam predstavlja celo trplje*
njc Kristusovo. V tako velikem
obsegu sc je med Slovenci predstav*
ljala »Pasijonska igra« prvič v Mir?
nu pri Gorici leta 1912. Obilnim
takratnim udeležencem mi'renske
in goriške okolice je gotovo še v
živem spominu. Še precej spopol*
njeno in preurejeno bomo po pet?
najstih letih zopet vprizorili to ža*
loigro vseh žaloiger v Kobjeglavi.
Nastopilo bo okrog 80 samo kmeči*
kih oseb (izvzemši dveh), ki se se«
daj pridno vadijo, da bodo dobro
rešili svoje težke vloge. Glede
vstopnine so že sedaj nekateri v
skrbeh, češ, da bo previsoka (ali
morda agitirajo s tem proti udelež*
bi!) Vsem, ki se nameravajo ude?
ležiti, bodi povedano, da nc bo tre*
ba šteti več kakor 10 lir (beri deset
lir), morda pa niti toliko ne, četudi
bodo sedeli okrog 6 ur na prvih
sedežih; če bodo hoteli scdeti na
drugih ali tretjih sedežih, ali stati,
bodo razmeroma še precej manj
plačali. Ta »Pasijonska igra« je
edina svoje vrste med Slovenci. To*
rej na binkoštni pondeljek v go*
riški »Oberamergau« v Kobjeglavo,
ki je le dobre pol ure oddaljena od
postaje Štanjcl na Krasu. V krat*
kem sporočimo še kaj več. (Slo*
venske časnike prosimo za ponatis.)
Soča.
Dne 1. maja je preminul v Soči
hšt. 35 Flajs Franc, pismonoša in
posestnik, brat znanih Snajderjev.
Med boleznijo je tedensko preje*
mal sv. obhajilo, ki ga je krcnčalo
v trpljenju. Pokoj njegovi duši!
Vrabče.
Le redko kdaj se od nas oglasi*
mo v »Goriški Štraži«. Pa še danes
povemo žalostno novico. V ponde*
ljek popoldan je Štcfka Brajdih iz
Vrabč št. 26. v 8. letu svoje staro*
sti, previdena s sv. zakramenti, po*
kratki toda zclo mučni bolezni mir*
no v Gospodu zaspala. Veličasten
in ganljiv je bil pogreb pod vod*
stvom častitcga domačcga g. župni*
ka in g. nadučitelja, ki so prihiteli
po končanih šmarnicah s šolsko
mladino, da izkažcjo zadnjo cast
svoji ncpozabni učenki in sošolki,
ki jc bila res vzor cele sole. Pri od*
prtem grobu sta se z ganljivimi be*
sedami poslovila od te nežne cvet^
lice prečastiti domači g. župnik in
g. nadučitelj. Tako smo se ločili z
resnimi očmi od te ncpozabne
cvetlice, ki jo je Bog presadil na
vrt večne spomladi.
Otalež.
Dne 29. aprila smo spremljali k
zadnjemu počitku mladeniča v naj?
boljši dobi, Jožefa Podobnika iz
Hobovš št. 3. Bolehal jc že od leta
1917. dalje na zavratni bolezni, kav*
tero si je nakopal v vojni. Bil je
blaga duša, vzoren mladenič. Potr?
pežljivo je prenašal svojo bolezen,
da bi tako preizkušen v ognju trp*
ljenja bil čimpreje deležen večne
blaženosti.
Na.ši kraji so bili hudo prizadeti
vslcd lanskih jcscnskih poplav. Ne*
kaj usädov so ljudje popravili, ve*
liko se jih je pa spremcnilo v me*
line, ki se ne dado več    vzravnati.
Pomanjkanje je vedno hujše. Vse
tarna, ker ni od nikoder dohodkov;
je ni druzine, da bi ne bila že zai*
dolžena.   V upanju na boljse   case
prenaša    naše ljudstvo voljno    vse
težave.    Sadje je v polnem cvetju,
zlasti češplje   letos lepo    obetajo,
dasi je od evetja do sadu še daleč.
Žal, da je sadje v go rah že brez po*
sebnega pomena,   ker se ne   more
vcč tako    prodati    kakor    nekdaj;
zato se kmet tudi malo briga za go*
jitev sadnega drevja. Edino upanje
na ka'k dohodek je pri nas    pri ži*
i vini. a šc to bo kmalu izginilo, ako
| bode živina tako po ceni. — Poti do
! nas se še nič ne popravljajo. Ljud*
: stvo pa tudi samo noče na    robote
j delati, ker primanjkiije  dobre vo*
: Ije, skupne ljubezni in edinosti    v
' sedanji  scbični  dobi.
Stran 4.
»GORIŠKA STRA2A«
Idrijske novice.
Prireditev.
23. in 24. p. m. so v rudn. gle*
dišču prcdstavljali »idrijski dues
tantje« znano igro »Hlapec Jernej«.
Igralci so svojo dolžnost dobro iz*
vršili. Udeležba je bila obakrat ze*
lo obilna. Med odmori je sviral
orkcstcr kat. del. družbe.
Poroka.
Dne 27. p. m. se je tu poročila
gdč. Mici Treven, vneta članica na*
ših organizacij z bivšim gospodom
šefom davčne agencije. Obilo sre*
če!
Smrt.
V  tukajšnji    bolnici je v soboto
dne 30. p. m. za davico umrl 4*leten
fant Adolf Močnik.
Mme v zrakn.
Zrakoplovstvo se razvija s silno,
sunkovito brzino. Dan za dnem ob*
segajo poročila iz zrakoplpvskega
sveta številnejšc stolpce v časopisju
in iz dneva v dan rase zanitnanje za
ta smeli pojav, ki že pričenja pre*
obrazevati življenje in dcjstvovanje
člcveštva.
V  teh   dneh   sledi    prebivalstvo
skoro vseh peterih delov    sveta   z
napetim  pričakovanjem usodi  šte*
vilnih drznih letalcev, ki se v ne*
ustrašenih zračnih pohodih iz ene*
ga dela svetovne oble na drugo bore
za gospodstvo v zraku   in   utirajo
nova pota zanamcem.
Najprvo naj omenimo italijan*
skega zrakoplovca polkovnika De
Pineda, ki se je po nesreči, katera
ga je zadcla eb jezeru Roosewelt
v zapadni Severni Ameriki, dne
8. t. m. na novem zrakoplovu »San^
ta Maria II« v New Yorku zopet
dvignil v zračne višave ter odplul
proti Bostonu in Filadelfiji, kjer je
srečno pristal, oduševljeno sprejet
od prebivalstva. Od tu bo nadalje*
val svojo pot preko Severne Ame*
rike proti New * Fundlandu, odko*
der se misli preko Atlantskega
oceana vrniti v domovino.
Jugoslovanska letalca kapitan
Sondermayer in poročnik Bajdak,
ki sta pred nedolgimi dnevi pod*
vzela drzen polet v Indijo, v Bom*
bay, sta se dne 9. t. m. srečno vrnila
v Beograd. Njihova pot preko azijs*
kih gorskih nebotičnikov in pustinj
je bila večkrat težka, tcda zmagala
sta jo pogumno. Njun sprejem v
Beogradu je bil zelo veličasten.
Pričakovala ju je trideset tisoč
glava mno/ica, ki ju je navdušeno
pozdravljala. Med prvirni, ki ima
je častital, je bil italijanski poslanik
Bodrero.
Dne 8. t. m. sta odletela francoska
letalca Nungesser in Coli iz leta*
lišča Bourget pri Parizu preko At*
lantskega oceana proti Ameriki.
Njun cilj je New York. Pot, ki jo
hočeta zmagati podjetna letalca na
nalašč v ta namen zgraijenem le*
talu, meri 6 tisoč kilometrov in
vodi večinoma preko mogočnega
oceana. Do sedaj ni še noben zrako*
plov napravil tako dolge poti v
enem poletu. V trenutku, ko piše?
mo te vrstice, še ni znano, če sta
letalca dosegla cilj. Po doŠlih poro*
čilih sta preplula sicer Atlantski
ocean in dosegla ameriško obal, to?
da pristala še nista. Ker je razsajal
v pondeljek hud vihar ob ameriških
obalah, je vladalo v Parizu in po
vsej Franciji silno vznemirjenje ra*
di usode obeh letalcev. To razburje*
nje se veča od ure do ure, ker še
vedno ni točnih poročil.
Dva druga Francoza Saint Roman
in Momreyres sta pred par dnevi
odletela iz obrežja francoske Sene*
galije v zapadni Afriki preko At*
lantskega oceana proti Braziliji. O
obeh letalcih pa do sedaj ni nika*
kega sledu in je njuna usoda ne*
znana. Pripravljajo se že brazili*
janski letalci, da izvrše ob obrežju
Južne Amerike poizvedbe. Javnost
j s skrbjo pričakuje poročil o usodi
obeh smelih letalcev in njunega le*
tala »Goliath«.
Za polet iz New Yorka v Pariz
sta pripravljena ameriška letalca
Bertrand in Chamberlain. Kakor
hitro bodo ugodne vremenske pri*
like, hočeta odpotovati. Svoje dr*
zno podjetje hočeta dovršiti na
letalu »Miss Columbia«, ki ga je
zgradil italijanski inženir Bellanca.
Njun odhod je bil določen že na
pondeljek 9. t. m. zjutraj, toda se j
po do sedaj došlih vesteh še ni iz*
vršil. Ta polet zanima v prvi vrsti
amerikansko in italijansko javnost
ter.v obeh državah z nestrpnostjo
pričakujejo njegov izid.
ZAHVALA.
Ob priliki nanadomestljivc izgube našega nepozabnega soproga, očeta,
strica, zeta, svaka itd.
JOŽEFA  KORENA,  posestnika
se teni potom prisrčno zahvaljujcnio vsem, ki so se v tako obilnem številu
udeležili pogreba. Posebno zahvalo izrekamo preč. g. župniku, vsem, ki so
rajnkega v času bolezni tolažili in mu lajšali bolečine, domačemu Pevskemu
društvu za ganljive žalostinke, darovateljem cvetja, in sploh vsem, ki so
pripomogli, da se je sprevod tako lepo izvršil.
Dupljc pri Vipavi, dne JO. maja 1927.
Žalujoči ostali.
Iz sipokega sveta.
Vojvoda Ešnapur.
Na Nemškem se je vršila prete*
kli teden sodna razprava proti 20
letnemu fantu, ki sc imenuje Bir^=
kel, je doma iz Nirnberga in je pre?
frigan tič. Zagrešil je neštcto sle?
parij in se izdajal za vojvodo Ešna*-
purja. Pri razpravi ga jc prašal
predsednik: »Ste Vi vojvoda Ešna*
]mr? Kako se pa imenuje Vaš oče?
Birkcl: »Imam očmana.« Predsed?
nik: »Ali je Vaša Vojvodina ded*
na?« Birkel: »Gotovo.« Predsed-
nik: »Kje pa leži voivodina?« Bir?
kel: »Med Indijo in Siamom«. Pred*
sednik: »AH ste prinesli morda voj*
vodino s seboj v kovčeku?« Birkel:
Resnično Vam rečem....« Predsed*
nik: »Ali ste prinesli iz Ešnapurja s
seboj tudi grb in krono iz biserov?«
Birkel: »Tega nc vem, ker sem pri?
šel kot mali deček v Evropo.«
Predsednik: »AH imate, gospod
vojvoda Ešnapur, tudi otroke?«
Birkel: »Mislim da enega v Budim*
pešti.«
Sodnik jc obsodil tiča na 2 leti in 10
mesecev zapora. Med drugimi pre?
greški jc bil tudi ta, da je vojvoda
Ešnapur snedel za 80 mark potie in
bonbonov v slaščičarni in odšel, ne
da bi plačal.
Gospa Gold.
V mazarskem mestu Gier je
praznovala preskušena babica go*
spa Gold svoj 80. rojstni dan. Me*
sto jo je visoko počastilo, ker je
kumovala rojstvu nič manj ko
4624 otrokom. Poljali so jo v zla*
tcm vozu po ulicah in trli so se o-
koli nje otroci, očctje, matcre in stari
čctjc, katerim jo dobra žena poma?
gala vsem na svitlobo sveta. Ko so
jo veličali v govorih, je odgovorila,
da ima ona naj manj zaslug, vsa za=
sluga gre lemateram in očetom.
Med svečanostjo so prišli nenado?
ma klicat gospo Gold, ker je bilo
trcba pomagati 4625 otroku na svet.
Srcčna gospa Gold!
Lepa svatba.
Dunajski sobni slikar Engelbert
Girikovski se je preteklo soboto
oženil in nastopil ženitovanjsko pu*
tovanje s tern, da je vlačil nevesto
iz gostilne v gostilno. Ob 1. uri po
polnoči sta dospela v kremo neke*
ga Weisshara. Zdelo se pa je nena*
doma vesclemu ženinu, da krčmar
preveč prijazno gleda mlado neve*
sto. Začel ga je zmerjati, mu prile*
pil par zaušnic, ga prijel za vrat ter
trcščil v zid, da si je krčmar zvil no*
go. Nato so se svatje poslovili in
nadaljevali ženitovanjsko potova*
nje. Na cesti jih srečata dva znan*
ca, brata Jožef in Stefan Koler. Ta*
koj je začel ženin prepir in zasadil
Štefanu nož v trebuh. Ranjenec je
v isti noči umrl. Ženina so odvedli
v zapor, kjer bo ostal mnogo časa.
Lep začetek zakonske sreče.
Rnjiževnost in umetnost.
Nova knjiga.
Dr. Jakob Kelemina: Literarna
veda. Pregled njenih ciljev in me*
tod. Založila Nova založba v Ljuh*
Ijani.    Natisnila Zadružna tiskarna    %\
1927. Str. 120. Cena broširani knjigi
26 Din, v platno vezani 34.
To važno znanstveno delo je na*
menjeno v prvi vrsti tistim, ki se
bavijo z literarnimi študijami. S
koristjo jo bo pa prebral tudi vsaku
do, ki hoče globlje prodreti v umet«
nost. Pisatelj je, opirajoč se na tuja
znanstvena dela, strnil na kratko
vsa vprašanja Hterarne vede. Knji*
ga je izšla v majhni nakladi in je
tudi cena prav nizka.
Darovi.
Za »Slovensko sirotišče«: P. n.
Jožefa Corte 50 L; preplačila »No*
vih potov« 14 L; N. N. 5 L. Srčna
hvala!
Za »Alojzijevišče«: SI. Kmečka
posojilnica v Kojskem 50 L. Pri*
srčna hvala!
Darovi za sklad »Goriške Stra*
že: N. N. iz Gorice 100 L. Srčna
hvala!
VABILO
k
REDNEMU OBČNEMU ZBORU
Ljudske   posojilnice    v    Cerknem,
kateri se bo vršil v nedeljo dne 22.
t. m. točno ob 2. uri popoldne v za*
družni pisarni (Gospodarski dom).
1.  Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.  Odobritev račun. sklepa za upr.
leto 1926.
3.  Čitanje revizijskega poročila.
4.  Volitev nadzorstva.
5.  Sklepanje o uporabi čistega do*
bička.                            Odbor.
Ljudska    posojilnica    v    Trnovem
(pri Bistrici)
vabi na
33. REDNI OBČNI ZBOR,
ki se bo vršil dne 22. maja ob 31 /»
uri popoldne s sledečim dnevnim
redom:
1.  Čitanje zapisnika zadnjega obč*
nega zbora.
2.  Odobritev računskega zaključka
za leto 1926.
3.  Volitev načelstva in nadzorstva.
4.  Slučajnosti.
Ako ne bo ob določeni uri za*
dostnega števila udcležencev, se bo
vršil občni zbor pol ure pozneje ne
glede na  število  navzočih  članov.
Načelstvo.
VABILO
k OBCNEMU ZBORU
Ljudske posojilnice v Otaležu,
ki bo 15. maja ob 11. uri z navad*
nim dnevnim redom v uradnih pro*
storih.
Pri nezadostni udeležbi se sklepa
pol ure pozneje ne gledc na število
navzočih.                           Odbor.
Ljudska posojlnica v St. Vidu
pri Vipavi
ima svoj
REDNI OBČNI ZBOR
v uradnem prostoru dne 22. maja
ob Vs4 popoldne. Dnevni red:
1.  Zapisnik zadnjega obč. zbora.
2.  Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.  Odobritev rač. zaklj. za 1. 1926.
4.  Nadomestna volitev   enega   od*
bornika.
5.  Slučajnosti.
Načelstvo.
Iščem službo kot organist in pe*
vovodja na deželi. Naslov pri u*
pravništvu.
Malo kmetijo v bližini Gorice
sprejmem takoj v najem. Naslov
pri upravi »Goriške Straže«.
Ugodna prilika! — Hiša z vrtom,
ostoječa iz treh sob, kuhinje in
podzemeljske kleti; zraven je hiev
in svinjak, vse v dobrem stanju ob
glavni cesti blizu cerkve v Vrtojbi;
se pocenr takoj proda. Kupcu na
željo se proda tudi vinograd. Po*
jasnila daje lastnica v Vrtojbi
štev. 74.
Ugodna prilika!
Prodam po nizki ceni prvovrsten
klavir. Naslov pri upravi.
TRTNE ŠKROPILNICE,
najnovejšega sistema, nahrbtni žve*
plalniki. brzoparilniki, i. t. d. se
dobijo pri F. Ruštu, kotlarju in kle*
parju v ^turjah pri Ajdovščini. —
Velika izbera bakrenih kotlov, ku*
hinjske pQSode, kos znamke »Mer*
kur« i. t. d. — Sprejma stavbna in
vsa v to stroko spadajoča dela. —
Cene zmerne.
Zdravnik kirurg
dr. T9. Müller
je odprl svoj ambulatorji
v alici Garibaldi
(prej Teatro) St. 12 I nadstr.
sprejema od 11-12 in 5-6 ure.
ACQUA DELI/ALABAMA
proti izpadanju las.
Vsebuje kinin in je vsled tega po*
sebno  priporočljiva proti prehladu
. in za ojačenje korenin. Steklenica
po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca--
! stellanovich,   lastnik    F.    Bollafio,
! Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici,
i Via Carduci 9 pri Fiegel.
TeodL Hribar (nasi.) - QoHca
ÜO?SSO VERDI 32  « «  (hsša Gentr. Po86fL)
Veli^a zBloga češkep platna \i znsns tovarne RegeRchapt I Raymann, vbb&ic-
frstro biago za porDC5!i5E Mw tudi vellfaa izbira mošbsga in zenshege sulüieu