' Cvetinomirski: Zimsko veselje. f~* rici, si že v jopici?« »Že, že, Rozi! Še v ruto se zavijem, pa bo .— ^ Toda Kati in Martica, ti dve — ne vem, če bosta prišli o pravem času? In Ivanček pa Martinko! Ali sta zagotovo obljubila?« ^_ »Nič bati sc, Frici! ... Ah, to bo lepo, to biTpri- i ijetno! Ne veš, Frici, kako se jaz veselim, ah...« | Naglo sta bili opravljeni obcdvc Racigojevi sestrici. Velike sinjc oči so jima žarele kakor v ognju; J v veselju jima je utripalo srce. Hiteli sta iz tople izbe skozi vcžo, obcdve dobro zaviti; poredno sta kukala izpod rut polna, zardela obrazka. »Ti, to ga bomo kcpali, Rozi, kajne? Jaz ga ] bom kar —« I I»Čakaj, Frici, čakaj. Ali misliš, da te ne bo jelo I mraziti?« I »Beži no, nisem takaz da bi se bala zime ...« Iz kuhinje stopi mati, rokž ob bokih. »Kam pa, kam, otroka? ... Le glejta, da vaju ^J ne prižene zima kmalu nazaj v hišo!« ^H Frici in Rozi obstojita obe hkrati: ^^ »Ne, nc, mami!... Viš, kcpali ga bomo, sncže- 1 nega moža bomo kepali, da bo kaj...« »Pazita, otroka,« se zasmehlja mati. »Če vaju prične zebsti, bosta že prišli radi doraov ,..« »Z Bogom, mami! Saj se ti ni treba ničesar bati...« Podali sta obe materi roko in sta stopili iz veže na cesto. Zunaj za vasjo so ju že čakali otroci. Martica ju je najprvo zapazila. »Poglcj, Katinka! Rozi in Frici sta že tu!« »Saj res!« sta hitela Martinko in Ivanček. »Tu sta žc! — Sedaj pa kar hajd na delo!« Glasno so se zasmejali otroci, vsi mladi, vsi ve-seli, vsi gibčni. Vesela družba je bila to. Nobenega ^tS^^^^^^^ ANGELČEK Stran 3 pusteža ni bilo med njimi. Kati s svojimi nemirno-zročimi očmi je žvrgolela neprestano in se je tuintam zvonko zasmejala. Martica pa ravno tako. Ivanček in Martinko pa sta se prepirala za šalo, in Rozi pa Frici z njima. Vseh lica so pa plamtela od neizkaljene radosti. Počasi so valili sneg in postavljali sneženega moža. Počasi jim je šlo delo od rok. Zakaj sneg je bil mrzel, da je kar škripalo. Frici je postala. »Alo!... Sedaj mu pa napravimo še trebuh in j prsa! Debelo plast snega nam privali sem, Ivanček!. . ^M Martinko, hoj! Na delo!... Jaz grcm tudi...« ^ Kmalu privale otroci kup snega in ga dvignejo z vsemi mladimi močmi. Šlo je počasi, toda šlo je. »Šc rokč in glavo!... Hej, še to, pa bo mož pred nami!« Neumorno so delali otroci — in končno je le stal sneženi mož res pred otroki. Kakor severni med-ved je stal, širokorazkoračen, bel, oči črae — dva temna oglja. V desnici je držaj metlo, grpzeč, strašen, I skoro oduren kakor volkodlak ... j »Hej, sedaj pa kcpe v roke in hajdimo nad to belo mrcino!« je kriknila Martica. ^J »Da, kepe v roke!« ^f Urno so se otroci pripognili in pobirali sneg. ^^ Kati se je okrenila. |H »Frici! Lej, boš videla, kako znam jaz meriti. Le počakaj... zadnjič v šoli mi nisi verjela,*ko sem ti pravila ...« »Da vidim —/« Metali so otroci kepe na sneženega moža in dobro so merili. Kati ga je zadela ravno v metlo, tako da mu je padla iz roke na tla. »Ši videla, Frici? .., Verjameš sedaj?« »Verjamem ...« Ivanček in Martinko sta se tudi kosala, kdo bolje zadene. Oba sta obdelavala s kepami moža, da se je kar debelil. ¦ V tem pa je stopila Rozi zadaj za Martico, ki M je stala tik moža in si mela roke. ^^fl »Te kaj zebe?« ^^B »Ne, Rozi; veš, kar tako si grejem dlani.., kar ¦ tako, vcš ...« »Ah, Martica, meni je pa že kar mraz. Res ..,« »Pa pojdi domov! Kako si vcndar čudna ...« Rozi se je pripognila, a v tem trenotku jo udari kepa z vso silo pod čelo, tik očesa. Kepa, ki je bila namenjena sneženemu možu, a je padla drugam. Ro- ziki se je ulila iz ranc kri, Martica je prijela Rozi za roko, a Rozi je za-jokala na ves glas: ^^m ¦ »Kri! Kri!... Ojoj, kaj bo rekla mami...« ^^J B Tudi Frici je prihitela k sestrici. '^H 1__ »No, kaj pa je?« ^H ^^B »Kri, kri..,! O, kako boli...« -^| ^^H Frici je pomislila. ^ ^B ^^H »Pojdiva domov, Rozi! — Ah, nikar nc jokaj ^^^ako hudo!« ¦ Ali Rozi je jokala neprestano. Glavo upognjeno, ¦ roke v naročju, jc jokala predsc, in v joku je njcno ¦ telo nalahno vzdrhtavalo. ¦ »Rozi, slišiš? ... Ne jokaj.,. bonbončkov ti kupim,« je pritekcl k nji Ivanček. »Nisem mislil, da te bora zadel... Saj nisi huda?« »A Rozi ni nič slišala in ni videla Ivančka; samo jokala ]e. »Njsem meril nate, Rozil Na sneženega moža sem meril, pa ga nisem zadel,« je silil v njo Ivanček. 1 »'Ne povej doma, da sem te jaz. Saj tc nisem na-^J lašč... _ ^fl Frici se jc jezno nasmehnila. ^^B »No, seveda... Pazil bi bil Iahk6 malo bolj, 1 K neroda. — Pojdiva zdaj domov, Rozi.« I M ŠH sta domov, a mati je že stala na pragu. Ko I B je zapazila Rozi objokano in krvavo, se je prestrašila. I B »Ah, saj sem si mislila, da bo kaj takega.« I B Frici je vlekla Rozi za sabo v izbo, in tamkaj I I se je šele Rozi potolažila. Kajti prijazna jc bila izba, I ^^^^^^^^^^^jInGELČE^^^^^ Stran 5 zakurjena lcpo, tajinstven mrak jc vladal v nji. In Rozi je to izbo tako ljubila. Tudi mati je prišla v izbo in je obvezala Rozi rano pod čelom. Redka radost brez bridkosti.