Ptujska časopisna dediščina Ob 135-letnici natisa prvega ptujskega časopisa in umestitvi zbirke osrednjih ptujskih časopisov v Digitalno knjižnico Slovenije Jos. Kollenz as-, Porzellan-, Steingut piegel- ii. Lumpen lager Pettau. pod petni cveki, dreta, platna TD-prrmnr ©fenfia^n^a^rorbnung, giftfe votn 3, Crtober 1894, Kbfa^rt bo« pettau nad) $r*get$of. 6 Uljr 4* Elfin, nadim .- ©em, Sua 1 Ubr 2U Hffm. nadmr; 2 u^t 6 Win. ncAti; ^fti.^iifl 7 U^r 27 Win. frffy Hud) Cffiordi^rit. Jjff^'fiHfl 3 ^r 50 Wi« frfl^; 10 U$r 18 Win. term., ®ent S«fl 4 2a Win, mM-^Jeti 8 U$t 48 ajfm, afcte. talunft itt ^ettflii »»» ^rafltrfaf- " -.....'}] 10 u^r 16 SHin. uorni.; ftrm. fjug 4 U^r SS iw^in.. ©djticfl^B S Ufar 50 Win. M] 8 Ufa' 48 9WitT aUrbi. S«h Stfttlatbnca, s U^r & Win. tiflrtm. ©cm. Su® 1 20 Win tmrfjin.; Sdjjielljufl 2 1% 8 Win. wifyS; $fii-Bufl 7 U1)x 27 Win. „ S,™B"Tfl"'B" Bu|#ttftwl:tjfll brc arrlniisfebra SotoH* fctriiil 10 SHuuidi. - «cj bfii flemiF.-litE-n ^iiqffi flnfe fflx bif lit 01. tt. P^SiRlt STtffc. HSfa^ct ban ^rajtr^of lmdj <9«j. c-tfiieDftiig 2 Ul>r 41 Win. nodjm.; ^ofoua 6 U^t 57 Win abU.; 'Sofaug 4 UEjr 4G Win. frity; @4ihDT* a«g 2 Ufjr 42 Win. itodjl*; ^ttfonenjiig 8 UJjr 19 Witt, ft% fi«n. fliig 11 H$t 12 Win. bowl TCnTunft tr ©i-rtfl, »erftf^t fid* in ofrig« Urn 4 Uljr 22 Win. nod>m.; 9 ttyt H7 Win. obW,; 7 U&r 31 Win, friilj; + Ut|r 25 Wilt. ftflfi; 11 U$r { 7 Win. (uorm-i 8 ll&r 40 Win. nadjm. * Wnfuiift i?c» (Staj In ^roger^f. J .HM ■« In LaaJ*l<« Kini. Svinjski sejmi: ""H VmI* Hrib Al* >f T pr*ioU. JI ln|ni 4«laj dan p-prf [C. Tedenski sqjmi: W in TM.k |Mttk, ■■ fIutd-. i^h, b »nUit upu J. Orni g. \m Irtnll Leta 1899, v času Ornigovega županovanja, je Ptuj dobil živinsko sejmišče. Istega leta je bila odprta tudi nova mestna klavnica in hladilnica. Sejmi so bili dobro obiskani, Štajerc pa je bralce redno obveščal o sejmih v mestu (Štajerc, 12. 8. 1900, str. 6). MMM ur*] T Fli^L hrn ta I ir^b LLLi . ■ rj Časopis, podprt z nemškim kapitalom, je z veliko nestrpnostjo spremljal delovanje slovenskih narodnoobrambnih društev (Narodna čitalnica, podružnica Društva sv. Cirila in Metoda, društvo Sokol, Hranilno in posojilno društvo, telovadno društvo Orel ...) in ostro nastopal proti slovenski duhovščini, ki je predstavljala enega najmočnejših nasprotnikov štajercijanske politike in je na slovenskem podeželju odigrala pomembno vlogo pri prebujanju slovenske narodne zavesti in odporu proti načrtnemu ponemčevanju. Uredništvo je ves čas vodilo ostre polemike s slovenskimi časopisi, zlasti s Slovenskim gospodarjem (1867-1941) in Stražo (1909-1925, 1927), ki sta izhajala v Mariboru, ter s koroškim listom Mir (1882-1920),35 in napadalo delovanje slovenskih političnih strank in njihovih voditeljev, zlasti klerikalnih: »Pred desetletji že je vladala na Slovenskem politična skupina, politična klika, ki si je dajala sama to ime. Prvaki so se imenovali vsi tisti, ki so imeli malo bolj izurjen jezik, malo bolj nabrušeno pero, malo več sleparskih in hinavskih lastnosti, tako da so zamogli veliko maso ljudstva posiliti v svoj jarem.« In še: »Slovenski sinovi kopljejo grob svojemu ljudstvu, kajti prvi namen jim je da se obogatijo na troške drugih. Gotovo je v tem oziru najhujše zlo prvaški klerikalizem. Klerikalstvo je onemogočilo, da bi to revno ljudstvo mislilo z lastnimi možgani, klerikalstvo je ubilo sleherni pojav napredne ideje, klerikalstvo je potisnilo ljudi v blato in jim v ničvrednih pridigah dokazovalo, da je to blato - paradiž /.../ »Krščanske socialce« se kličejo in »kmetska zveza« se imenujejo. Pa vendar niso za krščanstvo ne za socialnost, ne za kmete in ne za zveze/.../pa tudi drugi prvaki niso boljši...« Nadalje obtožuje slovenske politične liderje, da je njihov cilj »povečati čimbolje neopravičeno, gospodarstvu škodljivo nasprotje med slovenskim kmetom in nemškim meščanom. Torej zopet narodnostna gonja v najgrši obliki /.../ Ali niso bili Nemci pijonirji kulture na Slovenskem? Ali niso Nemci vstvarili gospodarski temelj za slovensko življenje?«36 Časopis je nasprotoval rabi slovenščine na sodiščih ter drugih državnih uradih in poštah, posebno pozornost pa je namenjal šolstvu in vprašanju jezika pri šolskem pouku. Nastopal je proti slovenskim učiteljem in bralce pozival, da naj otroke vpisujejo v nemške šole. V članku Ali naj pošiljamo svojo deco v nemško šolo? je takole agitiral: »Kdor hoče v industriji, v trgovini in prometu naprej priti, mora nemško znati /.../ Kdor hoče pri vojaštvu naprej priti, mora nemško znati/.../ Država zahteva od svojih uradnikov znanje nemškega jezika /.../ Otroku, ki obišče nemško šolo, otvori se največji zaklad, ki ga dobiš na polju kulture. Otrok prihaja v krasno palačo nemškega pesništva /.../ otrok se seznani s krasnimi iznajdbami nemškega duha/.../ otroku se odprejo pokrajine kulture, ki stoji visoko nad ono vseh drugih malih narodov... Največ slovenskih prvakov so sami nemške ljudske šole, nemške srednje šole in celo nemške visoke šole obiskovali/.../ali široki masi ljudstva hočejo pripovedovati, da se ne rabi nemško šolo. Ljudstvo naj ostane neumno, nevedno in obnemoglo, da ga zmorejo bolje zatirati.«37 Protislovenski napadi so dosegli vrh leta 1908. V septembrskih dogodkih leta 1908 na Ptuju38 je Štajerc podprl protislovenske nemškutarske izgrede in pisal, da so nemiri posledica »grde naro-dnjaške gonje, ki jo je vdomačilo prvaštvo«. Prvake je ozmerjal z deželnimi izdajalci, »ki jim gre za to, da bi raztrgali zeleno Štajersko in vstvarili s Krajnci ter balkanskimi cigani svojo panslavistično državo.«39 Ko so nato slovenski voditelji pod geslom »svoji k svojim« pozvali k bojkotu nemških trgovcev in obrtnikov, je Štajerc to označil »za farbarijo in izraz sebičnosti prvaštva«40 in razglašal, da je »brez naprednjakov in Nemcev vsak gospodarski obstoj na spodnjem Štajerskem in Koroškem nemogoč«, saj »vse kar se je zgodilo dobrega in koristnega za slovensko ljudstvo na spodnjem Štajerskem in Koroškem, vse to je šlo skozi nemške roke, vse to so Nemci in naprednjaki storili«.41 in v Ptuju. 1 "rrl "-UTji iiftlhljia h "U »Sali t E'i^o veli ti [tf-miri, ti fiA itaffldfii rrlit ih hiiiliih Ufttor. fi:ir iia|itty jr |K>nlnrjul i. hLi fg nri I i mump IwdhlNm luti f;rilf narndnJaEkf ijonjc, kija jfr Tlilliuftk) | MTfuiitvHI [mil 1'K II.il ILl rr'-lo- ii.... sinjmkihjm 7 nI i hp |.mt H? JliIjV: bel Tnkr.r n> kmrtjir in rtrtčnm iflT Lt£ani jntilj, -1.1 >ii- r i3 t: i| a 'I il r m £ e p il d J Y i a n i in rumcrjn ju vt*iL|li> mer! Lijtiiti. K i■ ■ ■ ■ t* jr y>L| 1 4x1 ni^tan hLt.j.- fCtlffclfJ«^ mrifinq |i|| odfldl Lmrtn nj#-uni* i.rjirlli- in mjc iln i fihi Silita ni 'r In- iLiririllunlu-' ptiikjr, i .ri^mt i Mvttštrn Mi i i It|al hkiff.l ni i!--|-:"Jl ■ '■ i MIH t--i |y-li-i pQiwrittbi L^n, liar*" " ■ ..........................I' ■ kA dni^. »rpo n M r ii . ■ ■ . I . - ■■ it d HiijcrnS m iu s riuirJi > Km nj-i l«r H*l-1:Ji|L-1hi: II l l^Mli 11 J N H E R V ■ K I t J IL ll ■IrinTtt Ti |irvrHki Alinilo, cb£Dfiinii zbuni d« i^M'nnjc ki u j p Hbetal vdJ i i malLP EB^I ngG ta mestni KcrLny mucj z* jTojt'ga injtncga (itltatftv prtdtatf je till etwfsboiu lepo ute:u«Jjera] g odrataLb dr. AaL. E3m:;lici: Obtini r Jo izvolil noglMim p rotorju Krhata Ffrtfci t* f-ixtnrg*. UnHftlQ jr taraj, d* iavtjft rasi CitaEalji Lai vrt o "^rjjonjn mnfta. ki ni ja Hlekat 7,3. Tifr&p o-btiTip vcl^k^ vfllikn Časopis je prinašal novice iz ptujskega kulturnega, društvenega in gospodarskega življenja (Ptujski list, 2. 4. 1922, str. 1; 13. 2. 1921, str. 4). IJ'itni nnplii t Pttjj, V ytt luMfem* rr ^Mh 3'". ...... "i »Vli-futi prEhnti- Lav iH.nj»V"h iiIii' v »TtyvrtL»ki po pioJI.ittnocn [i i - ■ 11 ■ --.bi: 11 i|unMM.r.b ■aLiw-'k« UJic-n ■ j. .b-r um: - iiLili, tU t-rt MrHii^-i H- —t nriirfV- t ulir«. HliO-lifiHMi — nblr* t- iluMkfflT* UlU-pL, — J j*, Itli«, LTngltiulguM - fuuiuLa itlh. a. 1Th.II |i L[-l Sl-HijnAi tip*, ,HP U- nmt if* fii>|i9L|ji , K>iHfl«d^iiH — Sli inPkvvh. EhVfpOc — Mk lirilm, lii^in« — Vi 'hii-f-.'Vi ulii'i, BtMUKiV-^HjiTH. — KrtJi-iv* Hiirt. Hpt'-ni^-H1 -V t 1111 r 11 h :-h-Mi "tfn" — i i i Hhkq ■ ■ 1= i j Vi'-hpT-pldtx. Il< rilJi Lfjr, Miil irlii iijhl«.r/, — Hi nijnin^i in;, FloHuMlati — hl^nu uLi (.rj, L"nt. I>r»ii(;iubiii — Sji clnmku ull<-L, llnini' iLikaiiMittUiU — LhMaimtumkl ir^-, Sudtpitk MI*IDI rrt. BtUltirpbtii — Šilmkj (JV. : WjtidwIuwJivi^j; A iliii.n- vlmiMi [jJ utj ih>> r*k i — a-A, ftkhn)i>ntlr.ui#i- — na pen ■l»i-,Li 1 rii -U'-n rnLrRHvLi UnnuA Hi1 h'.nr 1r.n iTirid rix4iril.i tn 1- --H-j r.aii IrEotifL dobili bta-gin. ["I-T ***!■ E "rni |i«i»LTr£hl Lr. |n HTm I i Iplll i'J4UbD.ll. p» mJ |qi> lm IihIm jfnlpci F-jtitfi. L- j 111" i L r ^ i 11; IrjpivL'jN-T i:i l'.hIiImi pa ikO-p^iki-jl*, ki.r r i bi I- (Jf+J |Ji t* Hiij*j □lUiajD irvu w, i.'■■ [i* i' ^rr-^Li v nem £i.k**i. csfdfiiTm^ * i n-.prdnib, ubtanjt* pn ni ^y-rorink.* urui/r.t« ^J i"i-■ v HIuu mnA hi-J pilili TUI v.lj* jtarhtm, ftJjiMk do li itv-ari. tudi Oroijf mm im piLir nta itj ni: i' iiiL i V !!■.■ r mv-qmij, jll p ilJ.[ n OtHct pvton n*n*fci t!i4i n» Phhjh prt* UiATh) tip rlfidru: tlnJi* t L|itbljnni, iti, li «tui * t*L>ij■ Hpirfhli in da. pr-r-trin|i^n K it nori rodbin*. J>» Ja fM U> lil, x^akiln. Ornig- li> ju pnTM^wifytto popiti*! ■ Ii | U prMnrbki. iiik<(ji pi ur k i uti. IfaiEi ti uhii i ft/i i hi, tjj hi ttorti Omif P bL □Hhl ttn) |khI tireiHlni ulfla^ Id bi te -n h|i|m|a t .vrlm elvk- tiifui Mbt>]it'i iL'lh jjv-u Jtli t tltfetrin" in h"1 h 1 i "r-■ 11. /■■h-Lii i, pr3|.h -Lh-3j -1 I orlbjm Flrfilrtk' * Jtnjiir i|1Jrf d »rtrtnifc Fl-m^ii l*Jtlit It; nlr I Vn.li. Ki;r II- I-VI- Bkxan t* hI ili ■■ap«C4m Itrnwnwlj rlvH'i-n 1-f*t* t. iriilij'.-ril titdkf sjgrttlf s-cittfl-kftrt-vittfco ip. HLl * :i l-: ni- JnifiV*. p11]1'*) htAlv, ' ^ n»- ki ll I ijll fcTljc, in P«- tHTt.'J [K^tritlll , li- la riitM i wwtoraili InMicnat V>l4kl iini'i |iq I if lU -111.1. f I lih |ir j 1 j^rarafiGie li p^htvi ("i^*1-- r ■ 1'jiiri Jjii m 1.1 ini |..j|ii-ii ii-ik- J-L.lHu.. 1 j»li ■:. h!| Ih - lip T |'"-"ll-"l'l i u,.■■■,[ ILI J FI I k— t-ifuni i\ lmj-ns-ji-: prip™ t- pI • V4HJ||6 JViHtid-l>r i| 'KNrili 'i' i i- ■mU+ ilpkL-pfcr f *bi-Ii i:i-, iHiL-Liilt j.i4iiii v( Ji-L j ill da iu iJt- iihiL: r.j iiL.^iiJ.-.rti qkjiiiyl V letih 1920/1921 je Ptujski list večkrat poročal o elektrifikaciji Dravske doline.28 ruski obliki/.../Hvala bogu, da je bila naša oblast močna dovolj, da je zadušila v kali vse take nevarne poskuse«.29 Časopis je spremljal tudi dogajanje v jugoslovanski narodni skupščini in objavljal različne vladne uredbe (npr. o zamenjavi avstrijskih kron s srbskim dinarjem,30 o volitvah narodnih poslancev v ustavodajno skupščino 28. novembra 1920,31 o novem občinskem volilnem redu,32 o razdelitvi nove države na administrativne oblasti,33 o davčnih obveznostih njenih prebivalcev ter različnih taksah in trošarinah .) ter programe in kandidatne liste stranke JDS za volitve v ustavodajno skupščino34 in občinske volitve v ptujskem političnem okraju35 ter poročal o izidih teh volitev.36 Bralci Ptujskega lista so se lahko poučili tudi o novih državnih praznikih: državljani Kraljevine SHS so vsako leto 28. junija proslavljali Vidov dan (spomin na bitko na Kosovem polju 1389, na ta dan je bila sprejeta tudi vidovdanska ustava), 12. julija rojstni dan kralja Petra I. (po njegovi smrti se je praznik prenesel na 17. december, rojstni dan kralja Aleksandra I.), 1. decembra pa dan ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bralci so bili obveščeni tudi o pomembnih praznikih srbske pravoslavne cerkve ter o vseh pomembnejših dogodkih v srbski vladarski hiši. 28 Ptujski list, 30. 5. 1920, 15. 8. 1920, 19. 12. 1920, 13. 3. 1921, 20. 3. 1921, 27. 3. 1921. 29 Ptujski list, 2. 5. 1920, str. 1. 30 Ptujski list, 4. 1. 1920, 15. 2. 1920, 22. 2. 1920, 29. 2. 1920, 7. 3. 1920. Denar je bil zamenjan v razmerju 4 avstrijske krone za 1 srbski dinar (glej: Zgodovina Slovencev, 1979, str. 618). 31 Ptujski list, 3. 10. 1920, 10. 10. 1920, 17. 10. 1920, 24. 10. 1920. Ustavodajna skupščina je imela nalogo sprejeti ustavo novonastale države. Vidovdanska ustava je bila sprejeta 28. junija 1921 in je uzakonila državni centralizem in narodni unitarizem, kot obliko vladavine pa ustavno in parlamentarno monarhijo. Na Ptuju je JDS sprejetje nove ustave obeležila s proslavo dne 29. junij 1921 (Ptujski list, 3. 7. 1921, str. 2). 32 Ptujski list, 15. 2. 1920. 33 Ptujski list, 27. 11. 1921, 4. 12. 1921, 11. 12. 1921, 30. 4. 1922. 34 Ptujski list, 31. 10. 1920, 7. 11. 1920, 14. 11. 1920, 21. 11. 1920, 28. 11. 1920. 35 Ptujski list, 13. 3. 1921, 27. 3. 1921, 17. 4. 1921, 24. 4. 1921. 36 Ptujski list, 5. 12. 1920, 12. 12. 1920, 22. 5. 1921, 12. 6. 1921, 26. 6. 1921, 3. 7. 1921, 18. 9. 1921. fff !!!P Sveti Sava, * Ptujski list je ljudi obveščal tudi o pomembnih možeh srbske pravoslavne cerkve (Ptujski list, 5. 2. 1922, str. 1-2). -------- ■ V petek, 27. jinuirjft so nuti pra^a Javni bi'dtjo Srbi tfrtEnavjfclj ^nuiin tfvnjo^a na^ tc^ieh iu rod ti (Igu uvel n in h uv- is* ve. KIULJ PETER UMRL V torek, 16, avg. ob pol šestih pop- je umri kralj Peter. 3JiTii«trki£k h Iv l: it/ ■ 11/iai ub tea piilikj Irii pere TytEOT prti T^nitr-lj -■■-r^ 1.1 rT -jiko. III ti | .r. ml L- :i.nuLin'. Bils flarodu Srbov, Hrvatov in Slovencev I l-Jif PlUZkUtfb v : ilj J V[4. j [. Jn Jmrl dtnp* Lf-. ITfn^l lih If JO ff ifH l jj-ivi 6 miriti bjeq j.ivjld!-Itu SkiRtf1 poklicali V Pvljfflfc MiOf tttKfc 1.1 LI ti r. L Mnd | lic! | ;pi ii:L<;|i in lik Imamn naspraiiHtCi d cuili lira .li iitSllLl ph ■ Jtrijrv Nimf* s!f;!::_■ rf jv.. ly.i j-- 1:.:_-.■ I■ * tcrr, rfj m punvmi nj.m/nFnnv H je uXLI inilfikcs-Nr AIIIK n -wdcv }n K.v^lmilia.-, do ^trfrcjo !■► naf n uinejic ])L>t:ebnir jv^IO V-os>i ~:p -! dar » L pj k ni kn r □no brez-□ b i * b I r t o - □ j; 1 o. I-; ic vr-r.i'd ^ rtih« r-i|djlr- >■'< mfisttflr Ker |t Eidtv^ itlfrc vnJ.rlufli, / .-\1 j i-jna (Lobrotiiikom rso nji? Uklmtrertfsl v i l.i tr^j puiiivj Lil j*m£- W ne btnJo [Wirt. - Uredništvo Narodne sloge se je ubadalo z denarnimi težavami (Narodna sloga, 7. 5. 1932, str. 3). Časopis je skušal bralce pritegniti tudi z objavo ilustracij in zanimivosti iz sveta. (Narodna sloga, 6. 2. 1932, str. 1). Februarja 193257 je uredništvo naročnikom, ki bodo vnaprej plačali celoletno naročnino v znesku 50 din, obljubljalo »zavarovanje v višini 3000 din za primer smrti, v slučajih težkih nezgod pa tudi solidarno pomoč za prvo silo /.../ Kdor privabi 20 naročnikov, ki plačajo list vnaprej, ima vse ugodnosti glede zavarovanja in je prost naročnine«. V naslednji številki časopisa je sporočilo še, da se za redne naročnike »uvede družinska samopomoč, kakor je nima še noben časopis v državi. Kdor vplača naročnino, bo kmalu zvedel, da obsega družinsko zavarovanje (pomoč) »Narodne sloge«: 1. Zdravniško pomoč v raznih nezgodah in boleznih, 2. Materinsko pomoč v slučaju poroda v družini, 3. Nezgodna odškodnina za nesrečo pri domači živini, 4. Pomoč v slučaju požara in drugih gospodarskih nezgod, 5. Borba proti brezposelnosti s posredovanjem za možnost službe ... 6. Naročnikom, ki hočejo stopiti v zakon bomo dali prispevek k doti oz. vsaj tolik, da bo gostija plačana in bo ostalo nekaj še za prve plenice ...«58 A časniku ni bilo več usojeno dolgo življenje. Zadnja številka Narodne sloge je izšla 14. maja 1932. Ptuj nato vse do leta 1948 ni imel svojega časopisa. Takrat je izšla prva številka Našega dela, predhodnika današnjega Štajerskega tednika. A to je bil že povsem drugačen čas ... 52 Narodna sloga, 21. 11. 1931, str. 3. 53 Narodna sloga, 24. 3. 1932, str. 3. 54 Narodna sloga, 20. 2. 1932, str. 3-4. 55 Narodna sloga, 24. 3. 1932, str. 6. 56 Narodna sloga, 24. 3. 1932, str. 3. 57 Narodna sloga, 20. 2. 1932, str. 3-4 in 27. 2. 1932, str. 2. 58 Narodna sloga, 24. 3. 1932, str. 3. Milena Doberšek Ptujsko osrednje informativno časopisje po drugi svetovni vojni Viri in literatura Cvirn, Janez: Nemci na Slovenskem (1848-1941). V: Nemci na Slovenskem 1941-1955: izsledki projekta (ur. Dušan Nečak). Ljubljana, Filozofska fakulteta, 2002, str. 99-144. Emeršič, Jakob: Časopisi in ostala periodika v zgodovini Ptuja. V: Tednik, 20. 7. 1978, str. 2. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1987-2002. Hernja Masten, Marija: 200 let tiskarstva na Ptuju. V: Littera scripta manet (ur. Lidija Majnik), Ptuj, Ljudska in študijska knjižnica, 1993, str. 71-108. Ilustrirana zgodovina Slovencev. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1999. Jubilejni zbornik: 1922-1932. Ptuj, Društvo Jugoslovanskih akademikov, 1932. Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, leto 10 (1929), št. 218. Kmetski list: glasilo Slovenske kmetske stranke, letn. 8 (1926), št. 34. Koledar šolske Družbe sv. Cirila in Metoda za navadno leto 1930. Ljubljana, 1929. Narodna sloga: neodvisen tednik, letn. 1-2 (1931-1932). Ptujski list: politično gospodarski tednik, letn. 1-4 (1919-1922). Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju (ur. Ljubica Šuligoj). Ptuj, Območno združenje borcev in udeležencev NOB, 2005. Šuligoj, Ljubica: Socialna in narodnoobrambna gibanja na ptujskem območju med vojnama: doktorska disertacija. Ljubljana, 1989. Šuligoj, Ljubica: Nemštvo na ptujskem območju med obema vojnama. V: Ptujski zbornik, letn. 5 (1985), str. 241-259. Tabor, letn. 5 (1924), št. 52 in 58. Tednik: glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva, letn. 18 (1965), št. 2 in letn. 31 (1978), št. 28. Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1979. Zika, Ivan: Ljudski pisatelj Anton Stražar. V: Kamniški zbornik, letn. 6 (1960), str. 67-68. Žuraj, Marko: Ustanovitev in delovanje Jugoslovanske demokratske stranke na Štajerskem v letih 1918-1920. V: ČZN, letn. 78 = n. v. 43 (2007), št. 2/3, str. 121-153. * i "Jk * Naše delo: glasilo okrajnega odbora OF Ptuj Čas izhajanja: leto 1, številka 1 (17. 7. 1948)-leto 3, številka 25 (23. 6. 1950) Mednarodna standardna številka za serijske publikacije (ISSN): 1318-6779 Odgovorni uredniki: Drago Zupančič (17. 7. 1948) Mija Štefe (31. 7. 1948-2. 9. 1948) Franjo Rebernak (9. 9. 1948-13. 1. 1949) Jože Vrabl (27. 1. 1949-23. 6. 1950) Založništvo: Okrajni odbor OF Ptuj Tisk: Mariborska tiskarna Naklada: 2.000 do 4.000 izvodov Ustanovitev in delovanje Osvobodilne fronte ter njena vloga pri ustanavljanju lokalnih informativnih glasil na Slovenskem Naše delo je bilo glasilo Osvobodilne fronte, politične organizacije, ki je bila ustanovljena aprila 1941 v Ljubljani kot podtalna odporniška Protiimperialistična fronta slovenskega naroda. Le-to so po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo junija 1941 preimenovali v Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF). Ustanovili so jo predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS), Krščanskih socialistov, Narodnih demokratov (Sokoli) ter Kulturniške skupine. Pozneje se je ustanovnim skupinam pridružilo še več drugih društev ter političnih in nepolitičnih skupin. Vodilno vlogo v OF je imela KPS, kar se je potrdilo z Dolomitsko izjavo leta 1943, ko je OF izgubila koalicijski značaj, vloga KPS v njej pa je postala monopolna. Osvobodilna fronta je že v prvem letu delovanja definirala svoj politični program in cilje, med katerimi sta bila najpomembnejša osvoboditev in združitev slovenskega naroda. Organizirana je bila mreža pokrajinskih, okrožnih, okrajnih in terenskih (mestnih, krajevnih) odborov OF. V prizadevanjih za osvoboditev slovenskega naroda je OF partizansko vojsko razglasila oziroma priznala kot edino obliko oboroženega boja proti okupatorju, z demonstracijami, pisanjem grafitov in trošenjem letakov pa je redno opozarjala na svojo dejavnost in ljudstvo pozivala na boj. Poleg partizanske vojske je v ilegali organizirala še druge oblike dejavnosti: tiskarne, bolnišnice, različne delavnice. Za delovanje OF med vojno je bila zelo pomembna propagandna in obveščevalna dejavnost, zato so že v času vojne nekateri pokrajinski in okrajni odbori v ilegali občasno tiskali svoja glasila in druge politično propagandne letake, nekaj časa pa je oddajal tudi Radio Kričač in kasneje še Radio OF. Osvobodilna fronta, ki se je razglasila za ljudsko oblast, se je po vojni iz organizacije oboroženega odpora spremenila v organizacijo množičnega političnega udejstvovanja. Njena naloga je bila udejanjati politiko Komunistične partije Slovenije in drugih organov oblasti ter z različnimi oblikami delovne mobilizacije organizirati in voditi obnovo države. KP je pri utrjevanju svoje oblasti in nove družbene ureditve obračunala z vsemi političnimi nasprotniki, podržavila privatno lastnino, proizvodne obrate in proizvajalna sredstva, izvedla agrarno reformo in nasilno kolektivizacijo ter začela z načrtno industrializacijo države. Ptujsko območje je bilo že v času druge svetovne vojne posejano z odbori OF. Po osvoboditvi so le-te kadrovsko okrepili, ustanavljali nove krajevne odbore in intenzivno pridobivali nove člane. Na ptujskem območju je deloval mestni odbor in preko 100 krajevnih odborov. S strani organov komunistične partije so bile odborom OF naložene različne naloge, ki so se nanašale na izvajanje planskega gospodarstva, organiziranje in razvoj zdravstva, sociale, kulturno-prosvetnih in drugih negospodarskih dejavnosti in seveda nadvse pomembne agitacije in propagande. Po sporu s Sovjetsko zvezo ter izključitvi Komunistične partije Jugoslavije iz Informbiroja1 se je Jugoslavija znašla v zelo težkem položaju, saj se je soočala s hudimi vojaškimi, političnimi in gospodarskimi pritiski. Ob pritiskih in blokadah iz vzhoda je bila Jugoslavija deležna tudi močnih pritiskov zahodnih držav. Na meji železne zavese je stisnjena ob dva mlinska kamna morala vpeti vse sile v to, da je dokazovala svojo neodvisnost in okrepila svojo notranjo moč. Že po sprejetju prvega petletnega plana aprila 1947 so odbori OF napeli vse sile, da bi plan ne samo dosegli, temveč predčasno presegli. Njihova prizadevanja pa so se dodatno okrepila v letu 1948 zaradi političnih zapletov s Sovjetsko zvezo. Do spora s Sovjetsko zvezo se je Jugoslavija razvijala po sovjetskem vzoru, potem pa je prišlo do velikih sprememb, ki so pripeljale do oblikovanja jugoslovanske različice socializma. Kot odgovor na pritiske Sovjetske zveze je bila maja leta 1948 na hitro sprejeta odločitev o sklicu V. kongresa KPJ, ki se je vršil od 21. do 28. julija 1948 v Beogradu.2 Po vsej državi so se pričele intenzivne vsesplošne priprave, zato so bile odborom OF in drugim vejam oblasti naložene številne delovne naloge. Ena izmed pomembnih nalog predkongresne dejavnosti na Ptujskem so bile tudi priprave na ustanovitev in redno izhajanje lokalnega časopisa. 1 Informbiro je bil posvetovalni organ evropskih komunističnih in delavskih partij in je bil pod neposrednim vodstvom Stalina. Stalin je 28. junija 1948 v posebni resoluciji obtožil KPJ za oddaljevanje od marksistične in leninistične ideologije ter sovražen odnos do Sovjetske zveze, zato jo je izključil iz te organizacije. 2 IV. kongres KPJ je bil leta 1928. KP je namreč želela tudi z agitacijo in propagando na učinkovit in nadzorovan način poskrbeti za ustrezno politično linijo pri razvoju socializma in mobilizacijo prebivalstva pri izvajanju petletnega gospodarskega plana. Do tedaj uveljavljeni stenski časopisi, krajše imenovani tudi stenčasi, izobešeni na posebnih deskah v uradih in drugih ustanovah, niso odigrali dovolj močne vloge informiranja aktivistov in prebivalstva nasploh. Radijski sprejemniki so bili redkost, televizorjev še ni bilo, takrat izhajajoči časopisi Ljudska pravica, Slovenski poročevalec in še nekateri drugi pa niso prinašali dovolj informacij o dogajanju na lokalnem območju. Kazala se je vedno večja potreba po lokalnih listih, ki bi posredovali redna tiskana obvestila o važnih dogodkih na svojem območju, o sporočilih oblasti ter o razlagah in tolmačenjih novih družbenih procesov. Tako so odbori OF po Sloveniji v prvih letih po vojni pričeli tiskati številna lokalna glasila. Nekaj teh okrajnih glasil je z leti zamrlo, nekatera pa se v večkrat predrugačeni obliki in s spremenjenim imenom nadaljujejo še danes. Mednje na primer sodijo današnji Štajerski tednik na Ptuju, Novi tednik v Celju, Primorske novice in Vestnik v Murski Soboti. Na Ptuju prične izhajati Naše delo, prvi ptujsko-ormoški povojni časopis Na pobudo Okrajnega komiteja KPS je v letu 1948 Prosvetni odsek pri okrajnem odboru OF Ptuj v času intenzivnega izvajanja petletnega plana ter priprav na V. kongres KPJ pripravil vse potrebno za izdajanje lokalnega glasila. Štiri dni pred začetkom V. kongresa KPJ je v soboto, 17. julija 1948, izšla prva številka glasila okrajnega odbora OF Ptuj, poimenovana Naše delo. Pri organizaciji priprave in natisa ptujskega lokalnega časopisa so se snovalci soočali s številnimi težavami, saj ni bilo ljudi, ki bi imeli izkušnje z novinarskim in uredniškim delom, prav tako na Ptuju ni bilo tehničnih pogojev za tisk, saj v mestu ni bilo več tiskarne. Pred drugo svetovno vojno sta na Ptuju delovali dve manjši privatni tiskarni, ki pa sta ob koncu vojne prenehali z obratovanjem. Kljub vsem težavam je bila naloga vendarle v zadnjem hipu realizirana. Uredništvo glasila je v prvi številki zapisalo: »Okrajni komitet KPS Ptuj je v svojem delu večkrat ugotavljal, da se v našem okraju, to je po naših vaseh, pri odborih OF, LMS, AFŽ, v naših sindikatih, po šolah, ljudskoprosvetnih svetih, kmečkih zadrugah, gasilcih itd., kakor tudi pri vseh okrajnih forumih in ustanovah veliko dela. Razumljivo je, da se pri vsem tem ogromnem delu, naporih in borbi za boljše in srečnejše življenje stori mnogo dobrega, vendar pa se delajo tudi napake. Zgodi se, da se napake, storjene danes v Cirkovcih, jutri ponavljajo v Ormožu in da za dobre izkušnje v Žetalah ne vedo na Polenšaku itd. Nemogoče je, našim požrtvovalnim aktivistom, da bi nas seznanili z vsem, z dobrimi in slabimi stranmi našega dela. Uspešno pa bo to delo lahko opravil naš list »Naše delo«. Iz teh razlogov je Okrajni komitet KPS priporočil sekretariatu Okrajnega odbora OF izdajanje lokalnega lista in tako na čast zgodovinskega dogodka v naši državi - V. Kongresa KPJ, ki se začne 21. julija 1948, izdaja sekretariat Okrajnega odbora OF prvo številko okrajnega lista »Naše delo««.3 In še dalje: »Vsi, ki si želimo priboriti srečnejše življenje - socialistično družbo, bomo tudi sodelavci tega lista. Vse naše politične organizacije z našimi osnovnimi partijskimi organizacijami na čelu so dolžne, da izberejo iz svoje srede ljudi, ki bodo objektivno in kritično opazovali delo in življenje na vasi, v tovarni, v šoli, zadrugi itd., in o tem tudi pisali ter te svoje dopise pošiljali našemu uredništvu.«4 3 K prvi številki ..., Naše delo, 17. 7. 1948, str. 1. 4 Prav tam. Prva številka glasila Naše delo je izšla 17. julija 1948. Prispevke za Naše delo so poleg urednika pripravljali dopisniki in politični aktivisti. Pri izboru »primernih« vsebin za objavo je imela odločilno besedo Komunistična partija, ki je kulturo in prosveto nadzirala s pomočjo komisij za agitacijo in propagando, krajše imenovanih agitprop.5 Vsebina Našega dela je bila pred objavo podvržena strogi cenzuri, saj je gradivo vsake številke pred natisom najprej obravnavala komisija za agitacijo in propagando pri okrajnem komiteju KP in izločila vse politično neprimerne vsebine. Naše delo zaznamujejo številne uredniške zamenjave V času snovanja prve številke je bilo uredništvo zaupano Dragu Zupančiču, učitelju in pomočniku poverjenika za prosveto Okrajnega ljudskega odbora Ptuj. Pri pripravi prve številke je poleg drugih aktivistov sodelovala tudi Mija Štefe, referentka za ljudsko prosveto in sekretarka celice KP. V času priprave druge številke Našega dela so bile na Ptuju izvedene številne aretacije aktivistov in funkcionarjev, med katerimi je bil aretiran tudi prvi urednik Drago Zupančič. Po razpravi na Okrožnem sodišču v Mariboru je bil osumljen številnih dejanj, zaradi česar mu je bila izrečena zaporna kazen. Po nekaj mesecih je prišlo do obnove procesa, v katerem je bil spoznan za nedolžnega, izpuščen in rehabilitiran. Pozneje je bil več let upravnik in predavatelj Delavske univerze na Ptuju, leta 1963 se je zaposlil kot višji knjižničar v Ljudski in študijski knjižnici Ptuj, kjer je služboval do upokojitve leta 1967. Drago Zupančič, Franjo Rebernak in Jože Vrabl, odgovorni uredniki Našega dela. Jože Vrabl je funkcijo odgovornega urednika opravljal tudi pri nasledniku Našega dela, Ptujskem tedniku (vir: Tednik, 20. 7. 1978, str. 8). Po aretaciji Draga Zupančiča je uredniško nalogo prevzela Mija Štefe. Urednikovala je le dober mesec in Naše delo urejala od druge (31. 7. 1948) do pete številke (2. 9. 1948). V tem času je bila pri Poverjeništvu za prosveto Okrajnega ljudskega odbora (OLO) Ptuj ustanovljena tudi uprava časopisa, v katero je bil imenovan Franjo Rebernak, učitelj v Vitomarcih in kasneje aktiven ptujski družbenopolitični delavec. Septembra 1948 sta bila Mija in njen mož Franc Štefe, šef Udbe na Ptuju, premeščena v Ljubljano. Tako je šesto številko Našega dela (9. 9. 1948) uredil že tretji urednik Franjo Rebernak, ki je naloge urednika opravljal štiri mesece, do vključno prve številke drugega letnika (13. 1. 1949), nakar je bil premeščen v Ljubljano. Kasneje je delal kot prosvetni delavec in profesionalni družbenopolitični delavec, med drugim je bil dve mandatni dobi predsednik skupščine občine Ptuj in direktor TOZD-a Haloški biser Kmetijskega kombinata Ptuj. Za Rebernakom je uredništvo od druge številke drugega letnika (27. 1. 1949) dalje prevzel Jože Vrabl, ki je postal tudi prvi povojni poklicni novinar na Ptuju. Glasilo Naše delo je urejal vse do zadnje, 25., številke tretjega letnika (23. 6. 1950) in svojo uredniško funkcijo nadaljeval tudi v nasledniku Našega dela, Ptujskem tedniku. Uredništvo in uprava glasila sta imela sedež v Domu OF6 v Prešernovi ulici na Ptuju, v prostorih današnjega hotela Mitra. Po dveh letih izhajanja Našega dela botrujejo njegovi prekinitvi predvsem finančno-tehnične težave Časopis je sprva izhajal štirinajstdnevno, nato je zaradi potrebe po hitrejšem in sprotnejšem obveščanju postal tednik. Prva in druga številka sta izšli v soboto, nato je časopis od tretje številke prvega letnika (12. 8. 1948) do 12. številke drugega letnika (16. 6. 1949) izhajal vsak drugi četrtek. Izjema sta bili peta in šesta številka, ki sta izšli v zamiku enega tedna. Od 13. številke drugega letnika (1. 7. 1949) je pričel izhajati tedensko ob petkih. Oddaljeni naročniki so zaradi počasne poštne dostave glasilo prejeli šele nekaj dni po natisu, zato so zaradi zamud pri dostavi na uredništvo prihajale pritožbe. Vse številke Našega dela so bile natisnjene v Mariborski tiskarni, saj na Ptuju ni bilo tiskarne. Danes si težko predstavljamo, da je v tistem času tudi posredovanje za tisk pripravljenega gradiva v nekaj deset kilometrov oddaljeni Maribor, zaradi slabih prometnih povezav in redkih ter počasnih prevoznih sredstev (konjske vprege, kolesa, mopedi), uredništvu povzročalo svojevrstne preglavice. Na časopisu ni bilo natisnjenega podatka o nakladi, zato o točnih podatkih težko govorimo. Različni viri navajajo podatke med 2.000 in 4.000 izvodi. Prve številke so bile natisnjene v 2.000 izvodih, nato pa je v prvem letu izhajanja naklada narasla na 2.600 izvodov. Izvode za neposredno prodajo so razpečevali preko krajevnih ljudskih odborov in kmetijskih zadrug. Pri tem se je sprva dogajalo, da je veliko izvodov ostalo neprodanih, zato so tudi z medsebojnim tekmovanjem odborov in zadrug v razpečevanju tiska OF poskušali zvišati prodajo.7 Aktiviste OF in pripadnike drugih družbenopolitičnih organizacij so nenehno spodbujali k pridobivanju novih naročnikov, saj med prebivalstvom, ki se ni ukvarjalo s politiko, za glasilo ni bilo posebnega zanimanja. Seveda pa je majhnemu številu naročnikov botrovalo tudi vsesplošno pomanjkanje, ki je pestilo prebivalstvo v povojnih letih. Cena posameznega izvoda je v odvisnosti od obsega posamezne številke znašala dva ali tri dinarje. 5 KP je mrežo komisij za agitacijo in propagando oblikovala že med vojno, po vojni pa jo je okrepila tako, da so imeli v vsakem komiteju svojega predstavnika. Agitprop je imel glavno besedo pri odločanju o tem, kaj se bo tiskalo, poročalo ali izvajalo v javnosti. Ukinjen je bil leta 1952 in s tem omogočil nekatere spremembe v kulturi in prosveti. 6 Po tem, ko je bil leta 1949 ukinjen Hotel Jugoslavija, se je vanj preselila večina družbenopolitičnih organizacij in zgradbo so preimenovali v Dom OF. Kmalu za tem je bil dodeljen armadi, ki ga je preimenovala v Dom JLA. 7 Naše delo, 29. 7. 1949, str. 4. Časopis je vsa leta izhajanja razen redkih izjem obsegal štiri strani. Prva in druga številka sta izšli na formatu 34 x 26 cm. Tretja številka prvega letnika je bila deležna manjše oblikovne prenove in povečanja obsega. Izrisana je bila namreč nova glava časopisa, ki se je uporabljala do konca izhajanja. Obseg vsebine pa se je povečal na račun enkrat večjega formata (52 x 34 cm), ki se je uporabljal vse do 18. številke tretjega letnika (5. 5. 1950). Da se je uprava časopisa soočala s finančnimi in tehničnimi težavami, ki so ogrožale njegov obstoj, je moč razbrati iz nekaterih kratkih obvestil uredništva, objavljenih že v prvih mesecih leta 1950. Pogosto so se vrstili pozivi krajevnim ljudskim odborom in kmetijskim zadrugam, naj nakažejo denar od prodanih izvodov. Že pri šesti številki tretjega letnika (10. 2. 1950) je bilo uredništvo primorano obseg zmanjšati iz štirih na dve strani. Ob tem so bralce obvestili, da bo poslej vsaka druga številka zaradi nepričakovanih tehničnih ovir natisnjena le na dveh straneh.8 Kot kaže, so težave za kratek čas premostili, saj se napoved ni uresničila, in je časopis še naslednja dva meseca, do 17. številke tretjega letnika (28. 4. 1950), izhajal v nezmanjšanem obsegu. Ponovno so nastopile težave v začetku maja 1950, ko je 18. številka tretjega letnika (5. 5. 1950) izšla le na dveh straneh, nato pa je bil pri naslednji, 19. številki, format zmanjšan na 34 x 26 cm. V zmanjšanem formatu je izšlo sedem številk, nato pa je uredništvo v zadnji, 25., številki tretjega letnika (23. 6. 1950) sporočilo, da bo Naše delo zaradi tehničnih težav do nadaljnjega prenehalo izhajati.9 Pri tretji številki je bila izrisana nova glava časopisa (Naše delo, 12. 8. 1948). Po polletni prekinitvi je glasilo ponovno pričelo izhajati 5. januarja 1951, vendar pod novim imenom Ptujski tednik. Le-ta se je leta 1961 preimenoval v Tednik, nato pa leta 2003 v Štajerski tednik. Glasilo Naše delo štejemo za prvega predhodnika današnjega Štajerskega tednika, saj je bilo njegovo informativno-poročevalsko poslanstvo preneseno na v ta namen ustanovljeno založniško hišo, ki tradicijo časopisnega založništva neprekinjeno ohranja do danes. Vsebinski oris glasila Naše delo Glede na dejstvo, da je bilo vodstvo okrajnega odbora OF samo transmisija Okrajnega komiteja KPS, je povsem samoumevno, da je bilo glasilo OF praktično glasilo okrajne partije za ptujsko-ormoško območje. Časopis ni imel novinarske ekipe ali rednih dopisnikov, kot jih poznamo danes. Pisci sestavkov so bili poleg urednika številni aktivisti OF in drugi dopisniki, pri čemer dopisov neznanih avtorjev niso objavljali.10 V glasilo so dopisovali predvsem ljudje, ki so bili na vodilnih mestih v šolstvu, kulturi, zdravstvu ter različni vaški aktivisti, saj se je to od njih pričakovalo. Poročali so o dogajanjih, dosežkih ali problemih na svojem področju. Zanimiva je tudi ugotovitev, da veliko objavljenih prispevkov ni bilo podpisanih, pod nekaterimi so zapisane samo inicialke, le redko zasledimo poln podpis avtorja ali družbenopolitične organizacije. Vsebinsko se je časopis orientiral predvsem na dogajanje na ptujsko-ormoškem območju. Občasno je prinašal tudi najpomembnejše informacije o političnem dogajanju v Jugoslaviji. Poročal je predvsem o delovanju različnih organizacij, odborov in združenj, volitvah v različne organe oblasti, o načrtovanih polletnih in letnih delovnih planih, doseganju ali preseganju delovnih planov in norm, gradnjah zadružnih domov, tovarn ter druge gospodarske infrastrukture, kot so gradnje cest, mostov, vodovodov, elektrifikaciji in podobno. Občasno zasledimo tudi objave novo sprejetih zakonov in uredb. ¥ Pfn!n Je ma oftnrfrna ljudska knjižnica in iitatnica OfcTaJjil odbnr -|;id^kt pravde T E'tir|[| itjt J C V(l pnH^Vr-htjdiwi i as L1 J'. 11 >iLr.j> ta l]ltibtQ a liliko rti fllaLdcii V rinili Po dli nripnvib fe kf*>CftO nd-bbru v. mu; .ki duJiiU pffttKrtl-C preitCTC v StonHwrl uh^ (ntk^ fatfHlU Sfc'-.'irj. ki irJz: nrt-Je il HuElJft UuILtfl hnjllnlcl. Otwltvli ki Jf 1j.I> Y V 1)1 Vi. dPc IP, L Ih. je | po- iin^flllf mlrtkiTj j,i *mr*fn1 m kult 1um II.',1 FU.:1ki*, pK.iCclI Ivin fiS 1ft. uitomlka 'O Ljudje »Vflt ?WniJ* LijV. D^mnci lil kivjrillL-n itiLMidriivri ;-r dchtE-ail okrjfjit rimpKlnE IJudikr rmnvcti: ptdjhkcm rj.jn. M K I: ■ 11 lIi Kj ■KflH . I-:.m:j ILl pk-.i;:-V:ir Iftnmnttmrm kntlEC. revije In tonili V JllWf-nkrn lir Jrti(f|h jaifkU bedo odidi; J vsjk Jan od U i!i» Jli, prt ru r+f CHtf-.ICu lldav-Itlm IJlkJdtt. ki Hodu V nj|h likal. nt.'kMvnci jnjnJeH ^iljo Huunjo ipMlie k'JWazW ali jxhiJjui u-b^v-n. Kr^riLTu h'-J-' lahko [udi t-J-ni(Ji na iii;rn. ft] I pa CUulI In itil-tfr.iJI vi.iilnlcJ. riti nkih or i-k-il: ne bodo oitajall brc; ii.:i:i"Vtif.ih VcKI. fcEr it V iiLhlhkS Ini1alir.ui fjd^hlirtffLTiniV. Oh V ..-C m, kr^ ijnlca m Cltn'i:^ii TLilJ ■ilcliiV- -il-M tfudqm iTUVl In i-L,i;iJij, Jt frl- HOlIll, J.i ac Jij-1s:hJi'i r v(]lk«m ilcrVIlil pOflutmUl. w V n|t| '-t-UpoWcVill V 'ircAl fl!l rji'I A ■lAlmtVvtn Lraiifu pMnbnd tiu-Vcdr iL j-. -S J rw f»n ft rt (ffc Poleg prevladujočih »dobrih« novic je časopis občasno poročal tudi o različnih lokalnih sovražnikih socialistične družbe, kot so gospodarski saboterji, protiljudski špekulanti, črnoborzijanci, vojni zločinci, izdajalci ter med ali povojni gestapovski sodelavci. Sicer pa je časopis prinašal tudi nepolitične vsebine, predvsem s področja športa, kulture in prosvete. Nekaj časa je izhajal tudi podlistek, v katerem so bile objavljene kratke povesti. Posebna pozornost je bila namenjena kmetijskim nasvetom, ki jih je večinoma pripravljal inženir Egon Zorec. Zaradi splošnega pomanjkanja hrane so si oblasti prizadevale pospešiti kmetijsko dejavnost. V kmetijskih nasvetih so bili napotki za izboljšanje kvalitete kmetijskih zemljišč, izboljšanje rodnosti zemlje, zagotavljanje večjega hektarskega donosa in borbo proti boleznim in škodljivcem. V glasilu najdemo številne zapise o zgodovinsko pomembnih dogodkih (Naše delo, 25. 11. 1949, str. 3). 8 Predplačnikom in naročnikom Našega dela, Naše delo, 10. 2. 1950, str. 2. 9 Sporočilo!, Naše delo, 23. 6. 1950, str. 4. 10 Dopisnikom, Naše delo, 24. 3. 1949, str. 4. Črno-bele fotografije so bile le občasne spremljevalke, ki so prikazovale predvsem prizore iz različnih delovnih akcij in otvoritev ali portrete raznih okrajnih aktivistov in novo izvoljenih političnih funkcionarjev. Utrinki iz delovnih akcij - fotografskega posnetka ne more nadomestiti še tako slikovit besedni opis (Naše delo, 19. 8. 1949, str. 4 in str. 3; 21. 10. 1949, str. 4). V zadnjem letu izhajanja so bile v novo uvedeni rubriki Stari svet - novi družbeni red objavljene kratke izbrane novice iz Jugoslavije in sveta. Kot ostale vsebine je bila tudi ta rubrika precej politično usmerjena, saj je iz predelov Jugoslavije prinašala dobre novice, iz preostalega sveta pa predvsem slabe - o stavkah, visoki brezposelnosti, pomanjkanju in podobno. Sprva v časopisu ni bilo prostora za zabavne vsebine, v njem ne zasledimo komercialnih reklam ali oglasov, prav tako skoraj ni zaslediti drugih krajših informativnih vsebin, kot so na primer demografski podatki. Šele v tretjem letniku se pojavijo prvi mali oglasi, predvsem na temo izgubljeno-najdeno, zahvale ter preklici veljavnosti dokumentov. Prav tako tedaj v domiselno poimenovani rubriki Kolobar življenja zasledimo objave porok, smrti in rojstev iz matičnega področja, ki ga je s svojim delovanjem pokrival Mestni ljudski odbor Ptuj. rpir^p filujnklit tttul - fpflt/wi t fitlrn iuit. tr n-1 V zadnjem letu izhajanja zasledimo prve šaljive in razvedrilne vsebine. Temu sta bili namenjeni rubriki Ptujske uganke in Prosim, naj ostane med nami. V slednji so bile objavljene skrbno izbrane šaljive bodice na račun ljudi ali dogodkov s ptujsko-ormoškega območja. Ni potrebno posebej razlagati, da je glede na takratne politične razmere urednik vsebino le-teh zagotovo zelo skrbno pripravil in izbiral. Takšen je bil prvi povojni ptujski časopis. Glede na okoliščine in namen nastanka glasila je povsem razumljivo, da so bile vsebine strogo nadzorovane in propaganda politično usmerjena. V glasilu najdemo poleg številnih družbenoinformativnih ter političnopropagandnih zapisov tudi številne druge, za raziskovanje preteklosti pomembne drobce o dogajanju na ptujsko-ormoškem območju. Naj ob tem pripišem le še misel Franca Fiderška, občasnega dopisovalca v Naše delo in kasnejšega urednika Radia Ptuj in Tednika, ki je ob zlatem jubileju Tednika zapisal: »Prelistati je treba posamezne letnike in z razumom ocenjevati čas, v katerem smo živeli. Izrečena beseda, naj bo še tako lepa ali polna sovraštva, lažna ali resnična, je kmalu pozabljena. Tudi če nas je globoko ranila v dušo in srce, čas celi rane. Beseda, ki je bila napisana, pa za zgodovino ostane, takšna, kakršna je bila zapisana ...«11 F—-I w Politično usmerjena foto propaganda (Naše delo, 5. 8. 1949, str. 4). TT<"lEIJF V UDSI.IZM PRAKSI: 11 Franc Fideršek, Naše rojstno leto 1948, Tednik, 24. 9. 1998, str. 4 Prvotni podnaslov časopisa je bil Glasilo Osvobodilne fronte za ptujski okraj. Po preoblikovanju in preimenovanju Ljudske fronte Jugoslavije v Socialistično zvezo delovnega ljudstva (SZDL)3 je tudi Ptujski tednik z deseto številko VI. letnika (6. 3. 1953) dobil nov podnaslov Okrajno glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi. Čez nekaj mesecev je bila iz podnaslova izpuščena beseda »okrajno«. Nato pa je bil podnaslov deležen še nekaterih manjših sprememb. Ptujski tednik je prevzel štetje predhodnika in tako je v petek, 5. januarja 1951, prvi izvod izšel kot prva številka IV. letnika. Pri tem naj opozorimo, da je bil na prvih 13. številkah v letu 1951 pomotoma natisnjen letnik III. Uredništvo je napako popravilo šele pri 14. številki tega letnika (13. 4. 1951). Ptujski tednik: glasilo Osvobodilne fronte za ptujski okraj Čas izhajanja: letnik 41, številka 1 (5. 1. 1951)-letnik 14, številka 44 (17. 11. 1961) Mednarodna standardna številka za serijske publikacije (ISSN): 1318-6787 Odgovorni uredniki: Jože Vrabl (5. 1. 1951-30. 12. 1955) Janez Petrovič (6. 1. 1956-29. 11. 1956) Anton Bauman (7. 12. 1956-17. 11. 1961) Založništvo: Okrajni odbor OF / SZDL / zavod Ptujski tednik Tisk: Mariborska tiskarna Naklada: 4.000-4.500 izvodov (1951-1956), za kasnejše obdobje ni podatka. Ptujski tednik nadaljuje poslanstvo svojega predhodnika Našega dela Potem ko je 23. junija 1950 zaradi finančnih in tehničnih težav prenehalo izhajati glasilo okrajnega odbora OF Naše delo, je po zaslugi aktivistov in mestnih politikov, ki so si prizadevali za ponovno izhajanje lokalnega časopisa, prve dni novega leta 1951 Ptuj po polletni prekinitvi ponovno dobil svoje tedensko glasilo. V povojnih letih je bilo, verjetno zaradi velike želje po čim hitrejši povojni obnovi in pretiranega prikazovanja delovnih uspehov in dosežkov, za lokalna glasila okrajnih odborov OF sorazmerno pogosto uporabljeno poimenovanje Naše delo. Kot je uredništvo pojasnilo v prvi številki, je to bil razlog, da so se ob ponovnem izhajanju glasila odločili za regijsko bolj prepoznavno ime in svoje glasilo preimenovali v Ptujski tednik.2 1 Pri prvih trinajstih številkah Ptujskega tednika je bil pomotoma natisnjen letnik 3, namesto 4. 2 Nadaljujemo, Ptujski tednik, 5. 1. 1951, str. 1. GLASII.C NuTOitfna yosteniKt ma« Tito OkrnjaJ odbor OF Ptut H— * - fnpbfi (Ml v Lc-lu ISSi lir/Wi'f'i"* i ■ - -TT I - KHtlnclM , prt*H4 toil:* " nir —IjJU Ptujski tednik je nadaljeval poslanstvo Našega dela, glasila okrajnega odbora OF Ptuj. Prva številka je izšla 5. januarja 1951. 3 Osvobodilna fronta Slovenije je na kongresu Ljudske fronte Jugoslavije (5.-7. 8. 1945) uradno postala njen sestavni del, vendar je ohranila svoje ime. Vodilno vlogo in položaj v OF so imeli člani Komunistične partije, OF pa je vedno bolj izgubljala politično samostojnost, saj je postajala uresničevalka politične volje KP. Na 3. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije februarja 1949 je le-ta sprejela program KPJ za svojega. Na VI. kongresu Komunistične partije Jugoslavije leta 1952 se je KPJ preimenovala v Zvezo komunistov Jugoslavije (ZKJ), Ljudska fronta pa v Socialistično zvezo delovnega ljudstva (SZDL). SZDL naj bi se namesto partije ukvarjala s konkretnimi nalogami. OF Slovenije se je na IV. kongresu v Ljubljani aprila 1953 preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije (SZDLS) in s tem prenehala obstajati. Odgovorni uredniki Ptujskega tednika Za odgovornega urednika Ptujskega tednika je bil imenovan Jože Vrabl, ki je bil že odgovorni urednik Našega dela. Ptujski tednik je urejal polnih pet let, do 51. številke VIII. letnika (30. 12. 1955). Pri Ptujskem tedniku in kasnejšem Tedniku je delal do leta 1967, nato je postal novinar Vestnika iz Murske Sobote. Za Jožetom Vrablom je s prvo številko IX. letnika (6. 1. 1956) uredniško nalogo prevzel Janez Petrovič in po enajstih mesecih z uredniško funkcijo prenehal pri dvojni praznični številki 47/48 (29. 11. 1956). Bil je aktiven družbenopolitični delavec, kasneje tudi glavni direktor Kmetijskega kombinata Ptuj. Kot tretji odgovorni urednik Ptujskega tednika je bil imenovan Anton Bauman, prosvetni delavec, ki je sodeloval že pri Našem delu. Ptujski tednik je urejal od 49. številke IX. letnika (7. 12. 1956) dalje in svojo uredniško nalogo nadaljeval tudi pri Tedniku do konca leta 1975. Prva prizadevanja za tiskanje Ptujskega tednika na Ptuju Ptujski tednik je bil, tako kot njegov predhodnik, vsa leta tiskan v Mariborski tiskarni. V sredini leta 1955 je v prostorih bivše Blankejeve tiskarne na Slovenskem trgu sicer pričela poskusno obratovati Ptujska tiskarna, vendar sprva za tiskanje časopisa ni imela ustrezne tiskarske opreme. Uredništvo Ptujskega tednika je konec leta 1956 skeptično zapisalo, da je vsled težki finančni situaciji malo upanja, da bi tiskarna v letu 1957 nabavila za tiskanje časopisov potreben stavni stroj, vendar je ob tem izrazilo upanje, da bodo vsaj 11. obletnico izhajanja časopisa že lahko obhajali s tiskanjem v Ptujski tiskarni.4 Uprava in uredništvo časopisa pa si nista prizadevala le, da bi Ptujski tednik tiskali v Ptujski tiskarni, temveč so odgovornim v Ptujski tiskarni tudi predlagali, »da bi Ptujska tiskarna razširila svoje poslovanje na časopis in založništvo, da ne bi bilo potrebno biti Ptujskemu tedniku zavod s samostojnim finansiranjem ali samostojno časopisno podjetje«.5 Leta 1958 se je Ptujska tiskarna preselila v nove prostore na Jadranski ulici, razširila svojo dejavnost in modernizirala strojno opremo, vendar do tiskanja Ptujskega tednika v njej ni prišlo. Janez Petrovič je bil drugi odgovorni urednik Ptujskega tednika. Uredniško nalogo je prevzel za Jožetom Vrablom (vir: Tednik, 20. 7. 1978, str. 8). 4 Cenjeni bralci in naročniki!, Ptujski tednik, 28. 12. 1956, str. 1. 5 V novo desetletje, Ptujski tednik, 31. 12. 1957, str. 1. Ptujski tednik je bil tiskan na enakem formatu kot predhodnik, to je 34 x 52 cm, in je takšen format obdržal ves čas izhajanja. V prvih letih so posamezne številke praviloma obsegale štiri strani. Občasno je bil obseg zaradi pomanjkanja vsebin ali finančnih sredstev zmanjšan na dve strani, včasih pa je bil povečan na šest ali celo več strani. Slednje se je dogajalo predvsem pri prazničnih številkah, v katerih je bilo povečanje obsega zaznati predvsem na račun predprazničnih vsebin ter voščil delovnih in družbenopolitičnih organizacij. Potem ko so bile po prvih nekaj letih izhajanja prebrodene hude finančne težave, ki so dnevno ogrožale obstoj časopisa, sta uprava in uredništvo v začetku leta 1960 napovedala povečanje obsega na šest strani.6 Podatek o nakladi Ptujskega tednika na časopisu ni bil natisnjen. Je pa uredništvo leta 1956 v enem svojih obvestil zapisalo, da je bil dotlej tiskan v nakladi 4.000 do 4.500 izvodov in da si prizadevajo za zvišanje naklade na 5.000 izvodov.7 Začetna cena posamezne številke je bila tri dinarje, nato je prva leta hitro naraščala, se v srednjih letih izhajanja ustalila pri desetih dinarjih in nato do konca leta 1961 dosegla 20 din. Tako velikega dviga cene v desetletnem obdobju ne gre pripisati samo naraščanju stroškov izdajanja časopisa (med drugim tudi zaradi povečanja obsega), temveč delno tudi padanju nominalne vrednosti dinarja. Boj za preživetje na regionalnem zemljevidu Slovenije ter ustanovitev zavoda Ptujski tednik Kot je že bilo omenjeno, se je v prvih letih izhajanja Ptujski tednik, tako kot njegov predhodnik, soočal z nenehnimi finančnimi težavami, ki so ogrožale njegov obstoj.8 Skromna denarna sredstva naročnikov, oglaševalcev in Okrajnega ljudskega odbora so komaj zadoščala za pokrivanje najnujnejših stroškov (predvsem visokih stroškov tiska).9 Mariborska tiskarna, v kateri je bil tiskan časopis, je od uprave zahtevala, da plača račun za vsako številko sproti, zato je bilo potrebno od številke do številke sproti zagotavljati finančna sredstva za tisk.10 To je razbrati tudi iz nenehnih obvestil uredništva, naj naročniki sproti poravnavajo naročnino, ter pozivov, da zamudniki čim prej poravnajo zaostalo naročnino.11 Pri zagotavljanju preživetja časopisa se je uprava poleg finančnih težav soočala še z nekaterimi političnimi spremembami, ki so posledično ogrožale tudi obstoj časopisa. V jeseni leta1957 je bil ptujski okraj ukinjen in združen v okraj Maribor. Obstajala je tudi nevarnost ukinitve Ptujskega tednika in združitve z mariborskim Večerom.12 Da bi lokalni časopis ohranili pri življenju, so ustanovili zavod Ptujski tednik, naloge prvega direktorja pa je prevzel Ivan Krajnčič.13 V kolofonu časopisa zapis, da Ptujski tednik izdaja istoimenski zavod, prvič zasledimo v 30. številki XI. letnika (1. 8. 1958). Ustanovitelj zavoda je bila SZDL, predsednik SDZL je bil tudi direktor zavoda in s tem si je politika tudi v prihodnje zagotovila svoj vpliv. 6 Našim bralcem in naročnikom, Ptujski tednik, 8. 1. 1960, str. 1. 7 Glej opombo št. 4. 8 Našim čitateljem!, Ptujski tednik, 6. 6. 1952, str. 1. 9 Glej opombo št. 4. 10 Razprodajalcem!, Ptujski tednik, 23. 10. 1953, str. 3. 11 Primer: Ptujski tednik, 21. 3. 1952, str. 4. 12 Franc Fideršek, Naša jubileja, Tednik, 26. 8. 1993, str. 7. 13 Prav tam. Po ustanovitvi zavoda si je v borbi za preživetje Ptujski tednik iskal večji življenjski prostor. Poleg ptujsko-ormoškega območja so poskušali svoj doseg razširiti še na sosednja območja, predvsem Lenart, Ljutomer in Slovensko Bistrico, kjer so »trčili«ob Večer in Pomurski vestnik. Ustanovitev zavoda, rast naklade, višja cena posameznega izvoda in naročnine ter postopno številnejše oglaševanje so sčasoma pripomogli k malce večji finančni stabilnosti. Vsled tega je lahko Ptujski tednik malce svobodneje zadihal in v začetku leta 1960 tudi povečal svoj tedenski obseg. Zavod Ptujski tednik je bil delno financiran s strani občin Ptuj in Ormož, del sredstev pa je pridobil z naročninami in oglasnim trženjem. Glede na to, da je časopis pokrival tudi ormoško območje, ki ga je tudi sofinanciralo, pridevnik »ptujski« v imenu časopisa ni bil ravno korekten do ormoškega območja. Tako je bil na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Ptujski tednik s 45. številko XIV. letnika (24. 11. 1961) preimenovan v Tednik. H* »mM » ur TI6NH 8 problemih ormoške občine 300-letnice sole lin vsiHolihi 11 pf ji t. n »vmt ic v SntfilfM ■ -pfrJ r K 51 ko s£ pripravljanj na vnlilve v Lrfju ■ m gšDrftgo Zave'; [r Ptuja pr: pomnil s'nvnleirori^Fm —iiiilklMIkH' »sin"' - nM zborovanje Ptujski tednik je z informacijami pokrival tudi ormoško območje (Ptujski tednik, 11. 10. 1957, str. 1; 21. 4. 1961, str. 2). Oblikovno-vsebinska podoba Ptujskega tednika Ptujski tednik je bil tiskan v črno-beli podobi, le občasno so bili ob državnih praznikih z izbrano barvo obarvani naslov časopisa in pomembnejši naslovi člankov na prvi strani. Prvotna glava časopisa je bila deležna prenove že takoj v začetku leta 1952, ko je prva številka V. letnika (4. 1. 1952) izšla z novo čelno podobo. Ponovnega preoblikovanja naslovnice je bila deležna ob natisu 17., predpraznične, številke VIII. letnika (29. 4. 1955), ob 10-letnici izhajanja časopisa, ko je s prenovljeno glavo izšla 29. številka XI. letnika (25. 7. 1958), ter leta 1960, ko je bila spremenjena čelna podoba prve številka XIII. letnika (8. 1. 1960). Sprva je imel Ptujski tednik zelo podobno oblikovno in vsebinsko zasnovo kot Naše delo, kar gre gotovo pripisati temu, da ga je urejal Jože Vrabl, zadnji urednik Našega dela. Leta 1952 je bil na VI. kongresu Komunistične partije Jugoslavije uradno odpravljen partijski agitprop,14 kar je tudi časopisom omogočilo malce več medijske svobode. Vsebine Ptujskega tednika so z leti postajale manj politično usmerjene in bolj splošno družbenoinformativne. Ptujski tednik je poročal o političnem, gospodarskem, kulturnem, prosvetnem, družabnem in športnem dogajanju na ptujskem in ormoškem območju. Poleg prizadevnih novinarjev in drugih dopisovalcev gre tudi vsem drugim, ki so na kakršen koli način prispevali vsebine in doprinesli k obstoju in preživetju lokalnega časopisa, pripisati zasluge, da lahko v Ptujskem tedniku najdemo zapise o številnih bolj ali manj pomembnih dogodkih iz preteklosti. Zapisano besedo so pogosto dopolnjevale črno-bele fotografije, ki so se na tak način izognile pozabi in natisnjene na časopisnem papirju ostale trajno shranjene za prihodnost. Poleg informativne je imel časopis tudi razvedrilno in splošno izobraževalno vlogo. Z raznimi poučnimi vsebinami, predvsem s področja zdravstva in kmetijstva, je ljudem v pomoč pri vsakdanjem življenju na poljuden način prinašal nova strokovna znanja in spoznanja. Da bi se čim bolj približal ljudem, je z leti ponujal vedno več razvedrilnih vsebin za različne okuse. Občasno je bil v časopisu tudi leposlovni podlistek, v katerem so bila v nadaljevanjih objavljena dela Ivana Potrča, Antona Ingoliča, Ivana Cankarja, Franceta Bevka, Mihe Remca in tudi drugih. Glede na to, da so bili v času izhajanja Ptujskega tednika med ljudmi spomini na drugo svetovno vojno še zelo sveži, v njem pogosto zasledimo zapise spominov na vojno in dogodke na ptujskem območju ter pričevanja osebnega doživljanja zaporov, taborišč in izgnanstva. Naj še omenimo, da je bila od 21. številke (25. 5. 1956) do vključno 31. številke (3. 8. 1956) IX. letnika v Ptujskem tedniku rubrika »Spoznajmo naše občine«, v kateri je bilo zelo podrobno predstavljeno vseh enajst takratnih občin ptujskega okraja. Da bi časopis čim bolj zadovoljil različne informacijske potrebe prebivalcev in postal nepogrešljiv sopotnik v vsakdanjem življenju, so v njem poleg različnih napovednikov prihajajočih dogodkov objavljali tudi spored Mestnega kina Ptuj, Okrajnega gledališča Ptuj, leta 1961 pa se je pridružil še spored RTV Slovenije. V Ptujskem tedniku zasledimo tudi osebno kroniko in prve skromne vremenske napovedi. Opaziti je tudi, da si je časopis iz leta v leto poskušal več sredstev za obstoj pridobiti z objavami malih oglasov in reklam. Redno je spodbujal k oglaševanju in v njem za razliko od Našega dela že zasledimo, predvsem v predprazničnih številkah, prve strani v celoti zapolnjene z reklamami. Zagotovo so pri tem k boljši finančni stabilnosti časopisa doprinesla tudi novo nastala podjetja, ki so redno ali občasno oglaševala v njem. 14 Komisija za agitacijo in propagando, ki jo je ustanovila KP za nadzor nad kulturo in prosveto. Dogodki preteklega časa v sliki in besedi (Ptujski tednik, 10. 9. 1954, str. 5) ptujski J. £DlfTVH H r^Mggg . »H« Dogodki preteklega časa v sliki in besedi (Ptujski tednik, 3. 11. 1961, str. 1) V desetih letih izhajanja se je Ptujski tednik že zelo dobro uveljavil v svojem okolju. Ambicije njegovih ustvarjalcev so z leti prerasle okvire, ki jih je v geografskem smislu na nek način predstavljal naslov časopisa, zato je bila odločitev o spremembi naslova nujna. Zadnja, 44., številka XIV. letnika Ptujskega tednika je izšla 17. novembra 1961. Teden za tem je 24. novembra 1961 obsežnejša, 45., pred-praznična številka izšla pod novim naslovom Tednik. Da sta bili začrtana pot in izbira novega imena uspešni, potrjuje tudi dejstvo, da je Tednik pod tem imenom izhajal kar dobrih štirideset let. Tednik: glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje Čas izhajanja: letnik 14, številka 45 (24. 11. 1961)-letnik 56, številka 9 (6. 3. 2003) Mednarodna standardna številka za serijske publikacije (ISSN): 0040-1978 Odgovorni uredniki: Anton Bauman (24. 11. 1961-25. 12. 1975) Franc Fideršek (8. 1. 1976-27. 12. 1984) Ludvik Kotar (10. 1. 1985-12. 9. 1996) Jože Šmigoc (19. 9. 1996-6. 3. 2003) Založništvo: zavod Ptujski tednik / Radio-Tednik Ptuj, d. o. o. Tisk: Mariborska tiskarna / ČGP Večer, TOZD Mariborski tisk / GZP Mariborski tisk / MA-TISK, d. d., Maribor (24. 11. 1961 -6. 10. 1967), (20. 10. 1967-29. 6. 2000) Ptujska tiskarna (13. 10. 1967) Delo Roto / Delo, d. d. (6. 7. 2000-6. 3. 2003) Naklada: 3.000-12.000 izvodov Ptujski tednik postane Tednik Ptujski tednik je izdajal istoimenski zavod s samostojnim financiranjem, ki ga je leta 1958 ustanovila Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL). Pokrival je predvsem ptujsko-ormoško območje, del sredstev za delovanje pa sta zavodu namenjali tudi občini Ptuj in Ormož. Ob tem se je izkazalo, da ime Ptujski tednik ni bilo ravno najbolj posrečeno in korektno do drugih območij, ki tudi finančno podpirajo njegovo izhajanje. Zato so leta 1961 na predlog občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož opustili pridevnik »ptujski« in tedensko glasilo pričeli izdajati pod skrajšanim imenom Tednik. Prva številka Tednika je izšla tik pred dnevom republike, 24. novembra 1961. To pa ni bil edini razlog za spremembo imena. Že v času izhajanja Ptujskega tednika so se finančna sredstva, ki sta jih za izdajanje lokalnega glasila prispevali obe občini, zmanjševala. Zato si je uredništvo prizadevalo povečati naklado, kar bi lahko dosegli s povečanjem števila naročnikov na dotedanjem območju in širitvijo dosega na sosednja območja Ljutomera, Lenarta in Slovenske Bistrice. Tako so s preimenovanjem časopis tudi simbolično »osvobodili« teritorialnih meja in mu s tem dodali svežega vetra v jadra. V uredništvu Tednika so si namreč zelo prizadevali, da so imeli čim bolj razvejano mrežo dopisnikov in da so z informacijami o dogajanju čim bolje pokrivali celotno območje. Neuspel poskus združitve časopisnega zavoda s Ptujsko tiskarno Tednik je bil tako kot njegova predhodnika Naše delo in Ptujski tednik vrsto let tiskan v Mariborski tiskarni. Kot smo že omenili pri predstavitvi Ptujskega tednika, sta si že uprava in uredništvo Ptujskega tednika prizadevala, da bi Ptujski tednik tiskali v Ptujski tiskarni. Poleg tega so si prizadevali tudi, da bi prišlo do združitve s Ptujsko tiskarno, ki bi svojo dejavnost razširila še na časopisno založništvo. V času izhajanja Ptujskega tednika do realizacije ni prišlo. Stremenja k tem ciljem pa so se nadaljevala tudi po preimenovanju Ptujskega tednika v Tednik. Večletna prizadevanja uprave in uredništva za tiskanje časopisa na Ptuju in združitev s Ptujsko tiskarno so na koncu obrodila le bore malo sadov. Konec leta 1962 sta bila časopisni zavod in Ptujska tiskarna združena v podjetje Ptujski tisk.1 Po šestih mesecih skupnega delovanja je julija 1963 prišlo do razdružitve in Tednik je znova postal samostojen zavod.2 V tem kratkem obdobju združitve s Ptujsko tiskarno v njej še niso bili zagotovljeni tehnični pogoji za tisk Tednika, zato je bil le-ta v tem času tiskan v Mariboru. Kljub propadlemu poskusu združitve časopisnega zavoda in Ptujske tiskarne so si pri Tedniku še nadalje prizadevali, da bi Tednik pričeli tiskati na Ptuju. Šele leta 1967 je bila 41. številka Tednika poskusno natisnjena v Ptujski tiskarni,3 vendar so to možnost hitro opustili in z naslednjo številko ponovno nadaljevali že ustaljeni tisk v Mariboru. Oglasno sporočilo združenega časopisnega podjetja Ptujski tisk (Tednik, 22. 2. 1963, str. 7) 1 V. J., Stanje cest v občini še vedno najbolj pereče, Tednik, 21. 12. 1962, str. 1. 2 dč, V kmetijstvu je potrebno temeljito planiranje, Tednik, 19. 7. 1963, str. 1. 3 Kolofon, Tednik, 13. 10. 1967, str. 8. Združitev s ptujskim radiom ter preimenovanje zavoda v Radio-Tednik Ptuj Na ptujskem območju se je v šestdesetih letih takrat že uveljavljenemu časopisnemu informativnemu viru pridružil še radijski glas. Kot delovna enota SZDL je pričel delovati Radio Ptuj. S svojim programom se je prvič oglasil v nedeljo, 2. januarja 1963, dopoldne. Težnja po racionalizaciji novinarskega dela ter drugi ekonomski razlogi so botrovali ideji po združitvi Tednika in Radia Ptuj. Do združitve obeh informativnih medijev je po večletnih prizadevanjih enih in nasprotovanjih drugih prišlo februarja leta 1976.4 Radio in Tednik sta tako stopila na skupno pot obveščanja v okviru enotnega zavoda Radio-Tednik Ptuj in kot se je izkazalo že v prvih skupnih letih, sta s tem predvsem na poslušanosti oziroma branosti pridobila oba. Delo združenega kolektiva je bilo sprva oteženo zaradi delovanja na različnih lokacijah. Dobro desetletje kasneje je že bila na obzorju zasnova rešitve za pridobitev skupnih prostorov. Takratni odgovorni urednik Tednika Ludvik Kotar je ob vstopu v jubilejno leto 1988 v uvodniku med željami in načrti izrazil upanje, da bi lahko jubileja (40 let Tednika in 25 let Radia) proslavili v boljših delovnih pogojih.5 Želja je bila uresničena leto kasneje, ko so se sredi aprila 1989 preselili v prostore na Raičevi ulici 6.6 Zavod Radio-Tednik Ptuj je v začetku leta 1996 izvedel lastninsko preoblikovanje in se preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo, katere lastniška struktura se je z leti spreminjala. 7 Združen kolektiv Radio-Tednika leta 1976 (vir: Štajerski tednik, 30. 12. 2008, priloga Kronika 2008, str. 36). Dolgoletna zvestoba Mariborski tiskarni in naposled selitev tiska v Ljubljano Kot je že bilo zapisano, je bil Tednik, tako kot njegovi predhodniki, dolga leta tiskan v Mariborski tiskarni. Naklada Tednika se je s prvotnih 3.000 izvodov postopno večala in je leta 1975 znašala približno 6.000 izvodov, po združitvi z Radiom Ptuj leta 1976 pa je pričela za spoznanje hitreje rasti in je leta 1984 že dosegla 9.000 izvodov. Ob preimenovanju Tednika v Štajerski tednik leta 2003 je naklada znašala že 12.000 izvodov. V času tiskanja Tednika je bila tudi Mariborska tiskarna podvržena številnim reorganizacijam, med drugim tudi združitvi in razdružitvi z Večerom.8 Posledično je prihajalo tudi do manjših sprememb njenega imena. Leta 1995 je GZP Mariborski tisk zabredel v stečaj. Dve leti kasneje je bila ustanovljena delniška družba MA-TISK, d. d., ki je vzela v najem prostore podjetja Mariborski tisk in nadaljevala s tiskanjem ptujskega Tednika.9 Leta 2000 so v tiskarni MA-TISK, d. d., zaradi dotrajanosti in tehnične reorganizacije ukinili rotacijo in tako je bilo potrebno za Tednik poiskati novega tiskarja. Po 52 letih tiskanja v Mariboru je bilo slovo od mariborske tiskarne, v kateri sta bila poleg Tednika tiskana tudi njegova predhodnika, bralcem predstavljeno v prvi številki, ki je bila natisnjena v novi tiskarni - Delovem tiskarskem središču v Ljubljani.10 Slednji je Tednik ostal zvest tudi po preimenovanju v Štajerski tednik. Po dolgoletni zvestobi mariborski tiskarni si je moral Tednik poiskati drugega tiskarja. Posnetek prikazuje tiskanje zadnje številke Tednika v tiskarni MA-TISK v Mariboru (vir: Tednik, 6. 7. 2000, str. 1). Tednikovi odgovorni uredniki Tednik je ob preimenovanju povzel štetje predhodnega Ptujskega tednika. Deležen je bil tudi nekaterih manjših vsebinskih sprememb. Tako je pod novim, skrajšanim imenom kot prva izšla 45. številka 14. letnika (24. 11. 1961). Uredil jo je Anton Bauman, ki je urejal že Ptujski tednik od leta 1956 dalje. Svojo uredniško funkcijo je pri Tedniku opravljal še nadaljnjih štirinajst let do 50. številke 28. letnika (25. 12. 1975). Skupno je bil odgovorni urednik osrednjega ptujskega tednika polnih 19 let. Burna dogajanja in različna trenja v procesu združevanja Radia Ptuj in Tednika so privedla tudi do spremembe na mestu odgovornega urednika. 4 Franc Fideršek, Skupna pot obveščanja, Tednik, 12. 2. 1976, str. 1. 5 Ludvik Kotar, Naša jubileja, Tednik, 7. 1. 1988, str. 1. 6 Poiščite nas v Raičevi ulici, Tednik, 13. 4. 1980, str. 1. 7 Franc Lačen, Obletnice so nedvomno pomembne, Kronika 2008, 30. 12. 2008, str. 40-41. Kolofon, Tednik, 7. 3. 1996, str. 2. 8 Večer - Zgodovinski mejniki. Pridobljeno 6. 5. 2013 s spletne strani http://predstavitev.vecer.com/v1/sl/default.asp?kaj=Zgodovina. 9 bd, Prodali del Mariborskega tiska, Večer, 30. 10. 1997, str. 9. 10 om, Po 52 letih Tednik v Ljubljani, Tednik, 6. 7. 2000, str. 1. Odgovorni uredniki Tednika: Franc Fideršek, Ludvik Kotar, Jože Šmigoc (vir: Tednik, 21. 7. 1988, str. 9, Tednik, 8. 6. 1998, str. 9 in 13) S prvo številko 29. letnika (8. 1. 1976) je naloge odgovornega urednika Tednika prevzel Franc Fideršek, ki je bil od leta 1964 že odgovorni urednik Radia Ptuj. Z nastopom funkcije odgovornega urednika Tednika se je v začetku leta 1976 zaposlil v družbi Radio-Tednik Ptuj in opravljal naloge odgovornega urednika obeh medijev. Franc Fideršek je ob prevzemu uredniške naloge v Tednik vnesel nekaj vsebinskih in oblikovnih sprememb. Funkcijo odgovornega urednika Tednika in Radia je opravljal dva mandata do 50. številke 37. letnika (27. 12. 1984). Zaradi bližajoče upokojitve nato ni več kandidiral za še en mandat odgovornega urednika. Upokojil se je leta 1986, nakar je bil še več let zelo aktiven Tednikov dopisnik. Ludvik Kotar je mesto odgovornega urednika Tednika in Radia Ptuj pričel opravljati v začetku leta 1985. Prva številka pod njegovim uredništvom je izšla 10. januarja 1985 (letnik 38, številka 1). Kot novinar je bil v Tedniku zaposlen od leta 1975. Po lastninskem preoblikovanju v začetku leta 1996 in notranji reorganizaciji je bila funkcija odgovornega urednika obeh medijev ločena. Ludvik Kotar je postal odgovorni urednik Radia Ptuj, dotedanji pomočnik in namestnik odgovornega urednika ter lektor Jože Šmigoc pa je bil imenovan za odgovornega urednika Tednika. Jože Šmigoc je Tednik urejal od 38. številke 49. letnika (19. 9. 1996) naprej in svojo uredniško funkcijo nadaljeval tudi v Štajerskem tedniku. Oblikovno-grafična podoba Tednika Tednik je obdržal format in obseg predhodnika in je sprva izhajal na šestih straneh formata 34 x 52 cm. V celotnem času izhajanja je bil deležen nekaterih manjših in večjih sprememb formata. Manjše spremembe v velikosti formata so nastopile zaradi prilagajanja tiskarskim zahtevam. Do leta 1968 se je obseg povečal na osem strani. Zelo izrazite spremembe formata je bil Tednik deležen v začetku leta 1969, ko je bil format prepolovljen na 26 x 34 cm, pri čemer bralci pri vsebini niso bili prikrajšani, saj se je na račun manjšega formata podvojil obseg na 16 strani. V zmanjšanem formatu je Tednik izhajal vse do konca leta 1975. Ob nastopu novega urednika v začetku leta 1976 pa je ponovno pričel izhajati na večjem formatu in do leta 2003 povečal obseg na 32 strani. Tednik je do leta 1975 izhajal v črno-beli podobi. Od leta 1976 do 1995 sta imeli prva in zadnja stran le kolorirane naslove, medtem ko so bile fotografije še vedno črno-bele. V tem obdobju sta bili malce več barvnega razkošja deležni jubilejni številki, ki sta izšli 20. julija 1978 ob tridesetletnici in 21. julija 1988 ob štiridesetletnici Tednika. Od leta 1996 naprej so izbrane strani Tednika izhajale v barvah, nekatere strani pa so bile še vedno črno-bele. V takšni podobi je Tednik izhajal vse do preimenovanja leta 2003. Vsak četrtek nov Tednik, več kot 40 let (Tednik, 24. 11. 1961; 6. 3. 2003) Glede na to, da je bil Ptujski tednik preimenovan v Tednik med drugim tudi zaradi širše teritorialne zasnove, je razumljivo, da je bil ob preimenovanju časopisa tudi podnaslov deležen spremembe. Sprva je Tednik nosil podnaslov Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje, nekaj let kasneje pa so iz imena izpustili še zadnji dve besedi. Zanimivo je, da je Tednik od 12. številke 22. letnika (27. 3. 1969) do 32. številke istega letnika (14. 8. 1969) namenoma izhajal brez podnaslova. V Tedniku o razlogu opustitve podnaslova ni zaslediti zapisane besede, kot pa je desetletja kasneje zapisal Franc Fideršek v prispevku Naša jubileja, je šlo za protest uredništva proti politiki ptujskih funkcionarjev. Tednik je opustil svoj »politično« obarvan podnaslov šele po uvedbi večstrankarskega sistema v Sloveniji in izvedbi prvih demokratičnih volitev aprila 1990. Tako je kot prva brez podnaslova izšla 17. številka 43. letnika (4. maj 1990). Tednik je bil v svojem več kot 40-letnem izhajanju deležen številnih oblikovnih sprememb, katerih dinamiko so pogojevale razpoložljive tehnične možnosti. Če so bili sprva sestavki za Tednik tipkani na pisalni stroj, ročno oblikovani in postavljeni v tiskarni, je lahko Tednik v oblikovalskem smislu doživel razcvet po organizaciji lastne tehnične redakcije ter prehodu na računalniško oblikovanje in urejanje. Razumljivo je, da je bila pri oblikovanju posebne pozornosti deležna naslovna stran, saj je lice oziroma ogledalo celotnega časopisa, njena privlačnost pa je, seveda poleg aktualnosti celotne vsebine, pomembna tudi v komercialnem smislu. Tehnična redakcija Tednika, 1978 (vir: Štajerski tednik, 30. 12. 2008, priloga Kronika 2008, str. 36) Vsebinski oris Tednika in njegovih prilog V letu 1961 si je uredništvo Ptujskega tednika zastavilo ambiciozne cilje po razširitvi poročevalskega območja in seveda tudi povečanju števila naročnikov. To je bil tudi eden od razlogov, ki je doprinesel k odločitvi o spremembi imena časopisa. Zagotovo pa so se še kako dobro zavedali, da samo sprememba imena ne bo dovolj in da sta dejansko aktualnost in vsebina časopisa tisti, ki prepričata in privabita nove bralce. Kot se je z leti potrdilo, je bila njihova vizija razvoja pravilna, nenehna prizadevanja po povečanju obsega in kakovosti vsebin pa učinkovita, saj je število naročnikov z leti počasi, a vztrajno naraščalo. Tednik je pod tem imenom izhajal dobrih štirideset let. V tem času se je osvobodil okovov komunističnega režima in postal politično neodvisen zapisovalec dogajanja na širšem ptujskem območju. Če je bilo sprva v njegovi vsebini še čutiti spone vladajoče politike, je z leti prinašal vedno več neodvisnih, splošno informativnih, poučnih in razvedrilnih vsebin in tako postal glasilo, ki so ga ljudje sprejeli, prepoznali v njem sebe, svoje prijatelje in svoj domači kraj. Da ni četrtka brez Tednika, pa bi zagotovo zatrdil marsikateri zvesti naročnik. Odgovorni urednik ureja in razporeja vsebino po straneh glede na zamisel in programsko zasnovo časopisa, česar morda bralci niti ne opazijo, dokler neke vsebine ni več na tisti strani, kot so navajeni. Odgovorni urednik s sodelavci pogosto vnese nove zamisli, ideje, spremembe. Ob nastopu odgo- vornega urednika Franca Fiderška je Tednik doživel kar nekaj vsebinskih in oblikovnih sprememb. Med drugim so v začetku leta 1977 pričeli na vrhu posamezne časopisne strani označevati vsebinsko področje: družba in gospodarstvo, delegatska sporočila, delegacije obravnavajo, sestavki in komentarji, iz naših krajev, kultura in izobraževanje, naši dopisniki, šport in društva in podobno. Takšno tematsko označevanje strani, ki bralcem omogoča lažjo in hitrejšo orientacijo, je v Štajerskem tedniku uveljavljeno še danes. Z leti so se v Tedniku ustalile nekatere stalne rubrike, kot na primer Tednikov uvodnik, Mladi dopisniki, Tednikova knjigarnica, V vrtu, Kuharski nasveti in druge. Najdaljši stalež med njimi pa je imela rubrika Rezervirano za Lujzeka, ki je Tednik spremljala več desetletij in v tem času nekajkrat spremenila ime. Za psevdonimom skriti avtor prispevkov svoje identitete ni želel razkriti. Humoristično obarvana vsebina, zapisana v prleškem narečju, je ponujala pikre šaljivo-zbadljive ocvirke o medsebojnih človeških odnosih in aktualnem družbenopolitičnem dogajanju. Stalna rubrika Rezervirano za Lujzeka je več desetletij spremljala Tednik in v tem času je tudi Lujzek nekajkrat zamenjal svojo suknjo (Tednik, 9. 8. 1973, str. 15; 24. 3. 1988, str. 6; 1. 10. 1998, str. 26). Tednik se je konec novembra leta 1997 svojim bralcem prvič predstavil tudi na Internetu.11 Na spletni strani je bil v celoti objavljen uvodnik in najaktualnejši članek, navedeni pa so bili tudi najpomembnejši članki iz posamezne številke časopisa. Tednik so spremljale tudi redne in občasne priloge, ki so bile bodisi sestavni del notranjosti časopisa ali pa so izšle kot samostojne priloge na manjšem formatu. Nekatere izmed njih se nadaljujejo tudi v Štajerskem tedniku. 11 MZ, Tednik na internetu, Tednik, 27. 11. 1997, str. 17. ^__^.SŠSKZ if^šTiE . . _l— n—i i -r-rr ™ Celoten obseg Tednika je preprosto prevelik, da bi lahko natančno pregledali, opisali in popisali vse priloge, zato naj omenimo le nekatere. Mesečna literarna priloga Domača rast je pričela izhajati v začetku leta 1978 (26. 1. 1978). Kot je v uvodu pojasnilo uredništvo, so se zanjo odločili zato, ker so od bralcev pogosto prejemali različne literarne prispevke, ki pa jih v časopisu zaradi prostorskih omejitev niso mogli objaviti.12 Namenjena je bila literarnim prispevkom domačih ljudskih pesnikov in literatov, v njej pa so predstavljali tudi domače pevske zbore, kulturno-prosvetne skupine, društva in ljudi, ki so se ljubiteljsko ukvarjali s kulturo. V prilogi so objavljali tudi prispevke otrok, ki so jih pošiljale šole in je zanje v rubriki Mladi dopisniki pogosto zmanjkalo prostora. Priloga je sprva imela štiri strani in je izhajala mesečno, nato je število prejetih prispevkov pričelo upadati in v dobrem desetletju izhajanja se je preoblikovala v literarno stran. leta Leta 1978 je v Tedniku pričela izhajati mesečna literarna priloga Domača rast (Tednik, 26. 1. 1978). Naj omenimo še Uradni vestnik občin Ptuj in Ormož, ki je vrsto let izhajal kot priloga Tednika, in Športni tednik, ki se je kot oblikovno samostojni del Tednika oblikoval v letu 2000. Ob prehodu v novo tisočletje se je Tednik vključil v skupen projekt slovenskih regionalnih časopisov. Kot rezultat sodelovanja Primorskih novic, Gorenjskega glasa, Dolenjskega lista, Novega tednika, Vestnika in Tednika je v začetku leta 2003 pričela izhajati skupna samostojna priloga TV okno, v kateri so bile poleg televizijskih sporedov še zanimivosti iz sveta glasbe, filma in televizije.13 Po toliko letih rednega izhajanja lahko Tednik upravičeno imenujemo kronika našega časa, saj je desetletja iz dneva v dan, iz leta v leto v sliki in besedi skrbno beležil dogajanja na našem območju in tako s črko na papirju številne dogodke ohranil pred pozabo. Stolpcev Tednika pa niso polnili le redno zaposleni novinarji, temveč so svoj delček v mozaik pestrosti vsebin dodali tudi številni redni ali občasni dopisniki, ki so bodisi prispevali poljudno-strokovne prispevke, novice iz svoje okolice, društev ali organizacij, v katerih delujejo. Tednik ni bil le marljivi popisovalec dogajanja, temveč tudi kritični opazovalec okolja in družbe, ki je tu in tam s prstom pokazal na napake in opozarjal na to, kar bi moralo biti, pa ni. In gotovo se je zaradi tega v hrbet marsikaterega odgovornega urednika ali novinarja zapičilo kakšno kopje zamere. Nekaj takšnih spominov so njegovi ustvarjalci zapisali tudi v jubilejni številki (8. 6. 1998), ki je izšla ob 50-letnici Tednika. Tednikovi jubileji Povsem razumljivo je, da je Tednik nadaljeval s štetjem letnikov predhodnika. Pod tem imenom je izhajal od leta 1961 do leta 2003 in je v času svojega dolgoletnega izhajanja obeležil kar nekaj jubilejev. Sprva bolj skromno, potem pa so bile obeležitve okroglih obletnic izhajanja iz desetletja v desetletje ponosnejše in razkošnejše. Tako so na primer 30. obletnico izhajanja obeležili z natisom znatno obsežnejše 28. številke, ki je izšla 20. julija 1978. Namesto običajnih 12 strani je obsegala 20 strani, v njej pa je bil zajeten del vsebine namenjen kronološkemu pregledu prehojene poti. Ta številka je kot prva v zgodovini Tednika izšla (delno) v barvah. V počastitev 45-letnice Tednika in 30-letnice Radia Ptuj je v Tedniku v nadaljevanjih izhajal članek Naša jubileja, ki ga je pripravil Franc Fideršek, nekdanji odgovorni urednik Radia Ptuj in Tednika. V njem je avtor orisal prehojeno pot Tednika in Radia Ptuj, zabeležil svoja videnja in spomine na dogajanja ter zabeležil številne dogodke, ki so se tako ali drugače prepletali s Tednikom in vplivali na njegov obstoj in razvoj. Kot se za zlati jubilej spodobi, je bilo še posebej slavnostno praznovanje 50-letnice Tednika. Ob vstopu v jubilejno leto 1998 je pričel v Tedniku izhajati članek v nadaljevanju Naše rojstno leto 1948. Skupno je izšlo 37 nadaljevanj. Kot nakazuje že naslov, se je avtor Franc Fideršek v članku osredotočil predvsem na družbenopolitične okoliščine in dogajanja ob nastanku in v prvem letu izhajanja Našega dela. Ob 50-letnici Tednika je 8. junija 1998 izšla posebna jubilejna številka, v kateri so bili strnjeni številni pogledi in spomini na opravljeno delo in prehojeno pot, kot so jo doživljali direktor, uredniki, novinarji, sodelavci, poslovni partnerji. Seveda pa v njej ni manjkalo niti mnenj in ocen, ki so jih o Tedniku povedali bralci in naročniki. 12 Za dobro rast, Tednikova priloga Domača rast, 26. 1. 1978, str. 1. 13 Jože Šmigoc, Okno v svet, Tednik, 1. 9. 2003, str. 1. Polega natisa jubilejne številke so zlati jubilej proslavili tudi s svečano prireditvijo, ki je bila 12. junija 1998 v prostorih hotela Poetovio. Prireditve so se udeležili številni pomembni gostje, za neposredni prenos pa je poskrbel Radio Ptuj. Ob slavnostnem govorniku predsedniku Društva novinarjev Slovenije Branku Maksimoviču so prisotne nagovorili še direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Franc Lačen, ptujski župan Miroslav Luci in številni drugi.14 Jubilejno torto je ob prisotnosti nekdanjega odgovornega urednika Franca Fiderška prerezal takratni odgovorni urednik Tednika Jože Šmigoc. Zadnja številka Tednika je izšla 6. marca 2003, nato si je v 55. letu starosti nadel regijsko bolj prepoznavno ime: Štajerski tednik. Ob zlatem jubileju Tednika je bilo poskrbljeno za vse, kar sodi k praznovanju, tudi torto (foto: M. Ozmec, vir: Tednik, 18. 6. 1998, str. 1). Štajerski TEDNIK Štajerski tednik Čas izhajanja: letnik 56, številka 10 (13. 3. 2003)- Mednarodna standardna številka za serijske publikacije (ISSN): 1581-6257 Odgovorni uredniki: Jože Šmigoc (13. 3. 2003-18. 6. 2013) Simona Meznarič (21. 6. 2013-) Založništvo: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o. Tisk: Delo, d. d. Naklada: 12.000 izvodov V 55. letu starosti Tednik postane Štajerski tednik Tednik je po več desetletjih rednega izhajanja postal nepogrešljiva stalnica na območju vzhodnega dela Štajerske, globoko pa se je zarisal tudi na zemljevid slovenskih regijskih časopisov, saj se po starosti uvršča na tretje mesto med slovenskimi pokrajinskimi časopisi. V slovenskem merilu je ime Tednik kljub temu, da je bil edini časopis s takšnim imenom, premalo povedalo o teritorialnem področju, ki ga pokriva. Še zlasti so imeli težave z njegovo teritorialno umestitvijo oglaševalci iz drugih delov Slovenije. Zamisel o spremembi imena je bila prisotna dlje časa, v odločitev pa je dozorela marca leta 2003, ko je 10. številka 56. letnika (13. 3. 2003) izšla pod novim imenom Štajerski tednik. 14 vki, Ni četrtka brez Tednika, Tednik, 18. 6. 1998, str. 1. Štajerski tednik pokriva območje Spodnjega Podravja in Prlekije (vir: http://www.tednik.si/predstavitev). Ob preimenovanju si je Štajerski tednik nadel še nekoliko privlačnejšo podobo. Že dobro uigrana novinarska ekipa družbe Radio-Tednik zanj iz tedna v teden brez predaha skrbno pripravlja vsebine ter skrbi za njegovo aktualnost in izvirnost. Štajerski tednik je tiskan v nakladi 12.000 izvodov na formatu 29 x 42 cm v tiskarni Delo, d. d., v Ljubljani. Približno 7.500 izvodov je po pošti razposlanih stalnim naročnikom (nekateri so tudi iz tujine), preostali izvodi so na prodaj v prosti prodaji. Odgovorni urednik Štajerskega tednika je bil dobrih deset let Jože Šmigoc, ki je bil odgovorni urednik Tednika že od leta 1996. Za njim je junija 2013 nalogo odgovorne urednice kot vršilka dolžnosti prevzela Simona Meznarič. Avgusta tega leta je bila s strani nadzornega sveta družbe imenovana za odgovorno urednico. V času vse hitrejšega pretoka informacij Štajerski tednik postane poltednik Štajerski tednik je sprva izhajal tedensko ob četrtkih, posamezna številka je štela 32 strani, od tega jih je bila približno polovica tiskanih v barvah. Povsem se je odel v barve aprila 2004, ko je izšla 16. številka (22. 4. 2004) v celoti v barvah. V dobi izjemno hitrega pretoka informacij se je pokazala tudi nujna potreba po hitrejšem in spro-tnejšem obveščanju o dogajanju v naših krajih. Po tehtnem premisleku je bila sprejeta odločitev o pogostejšem izhajanju Štajerskega tednika in v začetku leta 2005 je pričel izhajati dvakrat tedensko. »Po 57 letih izhajanja se časopis pomlajuje in s 1. marcem, poln nove energije začenja izhajati ob torkih in petkih. Njegovim ustvarjalcem prinaša nove obveznosti in priložnosti, bralcem bogatejše in hitrejše informacije, oglaševalcem dodaten oglaševalski prostor,«1 je ob tem zapisal direktor medijske hiše Radio-Tednik Ptuj Jože Bračič. Dogodki so vse hitrejši, mi jim bedimo! Štajerski Simona Meznarič je odgovorna urednica Štajerskega tednika od junija 2013 (vir: http://www.tednik.si/odgovorni-urednik). »Dogodki so vse hitrejši, mi jim sledimo« je bil oglasni slogan, ki je pospremil Štajerski (pol)tednik na pot (vir: Štajerski tednik, 24. 2. 2005, str. 1). Prva torkova številka, ki je izšla 1. marca 2005, je bila na predvečer izida še s sveže posušeno tiskarsko barvo predstavljena zbranim gostom v palaciju ptujskega gradu. Ob predstavitvi le-te je direktor družbe Radio-Tednik zbranim predstavil novo začrtane vsebinske smernice: »Vtorkovih izdajah bomo v Štajerskem tedniku dajali poudarek predvsem aktualnim dogodkom čez vikend, zdravstvenim in drugim nasvetom ter obilnim športnim stranem. V petkovih izdajah, ki bodo praviloma obsežnejše, na 32 straneh, pa se bomo lotevali tudi zahtevnejših in raziskovalnih sestavkov ter jih popestrili s TV oknom in celo vrsto brezplačnih prilog.«2 Natisu prve torkove številke Štajerskega tednika so skupaj z gosti nazdravili vsi, ki iz tedna v teden neutrudno ustvarjajo vsebino in podobo časopisa. V ospredju od leve proti desni: Simona Meznarič, sedanja odgovorna urednica Štajerskega tednika, Anemarija Kekec, odgovorna urednica Radia Ptuj, in Jože Šmigoc, takratni odgovorni urednik Štajerskega tednika (foto: M. Ozmec, vir: Štajerski tednik, 4. 3. 2005, str. 9). 1 Jože Bračič, Štajerski tednik odslej v torek in petek, Štajerski tednik, 24. 2. 2005, str. 1. 2 M. Ozmec, Glas naše dežele odslej pogostejši in glasnejši, Štajerski tednik, 4. 3. 2005, str. 9. Ob tej prelomnici se je tedenski obseg Štajerskega tednika povečal za 50 odstotkov, s prvotnih 36 na skupno 48 strani na teden. Torkova izdaja namreč obsega 16, petkova pa 32 strani. Petkovi izdaji je priložena redna samostojna priloga TV okno, Štajerski tednik spremljajo tudi občasne priloge Avtomobilizem, Kakovost bivanja, Gremo na počitnice, Osebne finance, Kronika ter druge. Po prehodu v poltednik v enem letu izide okrog 100 številk Štajerskega tednika, dokončno število je odvisno od koledarske razporeditve dni v letu. Prvi natis 100. številke (21. 12. 2007) v enem letu so zaposleni obeležili tik pred prazniki decembra 2007. Spominski posnetek ob prvem natisu 100. številke časopisa v enem letu (foto M. Ozmec, vir: Štajerski tednik, 30. 12. 2008, priloga Kronika 2008, str. 49). Vsebinski oris Štajerskega tednika Štajerski tednik je po vsebini aktualen in pester, prinaša informativne in razvedrilne vsebine za vse generacije. Zanj je v medijskem oglaševanju pogosto uporabljen slogan »Glas naše dežele«. Pestra paleta vsebin pa ni omejena zgolj na dogajanje na našem območju, temveč je zastavljena precej širše. V prvem delu Štajerskega tednika beremo kratke novice iz Evrope in sveta, informacije ali odmeve na aktualno politično dogajanje v Sloveniji, intervjuje z osebnostmi iz našega območja ter reportaže o dogajanju na celotnem območju, ki ga časopis pokriva. Občasno v tedniku zasledimo tudi zgodovinsko obarvane prispevke, ki nam prinašajo drobce iz zgodovine mesta in iz življenja za lokalno okolje pomembnih osebnosti ali dogodkov iz preteklosti. Osrednji del časopisa je rezerviran za Športni tednik, v katerem je poleg aktualnega športnega dogajanja veliko prostora namenjenega tudi športnemu udejstvovanju mladih. V drugem delu časopisa prevladujejo predvsem poučne in zabavne vsebine v smislu »za vsakega nekaj«, kot so kuharski, vrtnarski, kmetijski, zdravstveni in veterinarski nasveti, zanimivosti iz sveta glasbe in filma, literarna stran, reportaže svetovnih popotnikov, tednikove akcije ter nepogrešljiva križanka in horoskop. In seveda osebna kronika, mali oglasi, črna kronika in še kaj. 106 I^ierm**^ M&fa£i» hi m IV* f (Mt-ttMW1 i W Štajerski TEDNIK Ptui * 22. Orfejčtava parada Praznični glasbeni pozdrav h. m It uv ■ k. B j ^ fcj-! ^vtr* Mian* kjJVrr* M i KOPAUH1C V takšni podobi prinaša Štajerski tednik novice v naše domove (Štajerski tednik, 28. 12. 2012). j- ». ^rr^ssfflsr. gttUtm )* — ,, .-u*.^ r-''1 m * .. V* ■v^,,-., .. h* Z F1'1 V*** *fhBii H^Ji UH ii w -H-Ji L. iWit« laJift u ifcemJui« -J.JIIB"1" ^J Športnik Iflla * Mmajaostakteja Uf^a iftlmo sSimntf ■r'TTn^-TT;!'!;! rr I'lTja^'ati^"^-~ Bodo plačat! nič krivi bolniki? ..... —— 1 prL Jfc"' Cnkmi iWbMb te i. *■ ■U«mi. i un"«11* TnJl.iJVn.-u ftiln" V " U »" " "T ,; j^.u.. ~ J ... p ^ isr^jr«, r. u r*-'-*^-' «u I*'*'1 "•'j1 W.mip"*"«^— a...,, .hkOI A™-* ru"- itti- m -^H.M-Fuhf*1'" tli Inii i*™ * fJ» k ^L Uklutil Ir^i1" ■'*■ . . . ■ - . Ak K h., ■ - J ' -i'" . ■ ■ ■ ■ u _ -h* J. a-V ^■rafcin -t . n T "if ,I-rHn ^r-'* """J p.'."- li ******** ^ ■jii.i-prt«'*'"; ,(up*TEBHIX ui Ti* ■ * i""'1- i^.:. Ji m itu.ria^fcw'h-1* .miJ ru^ri Oi » LHJ.irt.-i."«'-""" ijis Hirtt /m *rA>--» ...i^h.'""" rt ' ^ udtn J n*«*!*« ------- ^ ,, ^ .. i«w r-'^"" ■i.ri" ".A-T u, i. MI n r1"* ■' II Jl L' • L- r, i. ih " rtpi"1" * ■ Hirtr hlirt-r m^Kli-f*«;^ „ »< .. k fi*" tu-* ltMll^" P"1 ^ irU« M li. .M« »iS „„41*«!«»" hJH.-.^f.J*-^' K ii i "IF* Kot je pri tedniku že ustaljena praksa, tudi vsebino Štajerskega tednika poleg redne novinarske ekipe soustvarjajo številni redni in občasni dopisniki. Mednje sodimo tudi zaposleni v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj s prispevki s področja knjižničarstva ali s predstavitvami knjižnih novosti. V vseh letih izhajanja je Tednik, kakor še vedno pogosto na kratko imenujemo Štajerski tednik, spisal več deset tisoč strani »naše štajerske kronike«. Brezmejno število zgodb, usod in dogodkov je bilo v tem času prelitih na časopisni papir. Na arhivskih izvodih, ohranjenih v knjižnicah in drugih arhivih, ter poslej tudi v digitalni obliki bodo na voljo prihodnjim rodovom, ki bodo želeli pokukati v dogajanje našega ali že minulega časa. Medijska družba Radio-Tednik tudi organizator in soorganizator različnih dogodkov Aktivnosti družbe Radio-Tednik pa niso omejene samo na pripravo vsebin za oba osrednja ptujska informativna medija - radio in tednik, temveč je tudi aktiven organizator in soorganizator številnih glasbenih, športnih in drugih družabnih dogodkov. Festival domače zabavne glasbe, Orfejčkova parada, Z glasbo do srca, Za male in velike, Vlak zvestobe, Poli maraton in druge prireditve niso namenjene samo zabavi in sprostitvi, temveč ljudi tudi zbližujejo in povezujejo. Daleč najdaljšo tradicijo med njimi ima Festival narodno-zabavne glasbe, ki so ga sodelavci radia prvič pripravili leta 1969 v sklopu praznovanj ob 1900-letnici Ptuja. V tem času je festival prerasel v največji slovenski festival narodno-zabavne glasbe. Biserni jubilej Štajerskega tednika Ob 60-letnici Štajerskega tednika (in 45-letnici Radia Ptuj) so sodelavci družbe Radio-Tednik svojim bralcem in poslušalcem podarili zabavno-glasbeno prireditev Praznujmo skupaj, ki je bila 13. septembra 2008 v športni dvorani v Gorišnici. Na njej so se občinstvu predstavili vsi, ki tako ali drugače sooblikujejo oba medija - uredniki, voditelji, novinarji, tonski tehniki, tehnična redakcija in drugi sodelavci, ki daleč od oči bralcev in poslušalcev nevidni v ozadju dodajo svoj delček k celoti. Ob praznovanju bisernega jubileja v družbi Radio-Tednik niso pozabili tistih, ki so v preteklih letih sodelovali pri tedniku in radiu. Srečanje aktualnih in nekdanjih sodelavcev, poslovnih partnerjev ter predstavnikov občin je bilo 7. novembra 2008 v Grand hotelu Primus. Ob tej priložnosti je župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan poudaril pomen poslanstva obeh medijev za lokalno okolje, vsem zaposlenim izrekel čestitke ob jubileju ter direktorju družbe izročil spominski kelih Mestne občine Ptuj. Preplet obujanja spominov, snovanja novih načrtov in vseh izrečenih želja je popotnica, ki je ob jubileju ustvarjalce časopisa pospremila k novim delovnim načrtom. Kolektiv družbe Radio-Tednik Ptuj ob praznovanju 60-letnice Štajerskega tednika leta 2008 (foto Langerholc, vir: Štajerski tednik, 30. 12. 2008, priloga Kronika 2008, str. 48). S selitvijo družbe Radio-Tednik iz Raičeve ulice 6 v nove prostore na Osojnikovi cesti 33 v letu praznovanja 65-letnice Štajerskega tednika in 50-letnice Radia Ptuj pa so časopisni in radijski ustvarjalci pridobili sodobno opremljene prostore, ki jim bodo nudili boljše delovne pogoje in jih navdahnili z novo pozitivno motivacijo. Časopisni in radijski ustvarjalci v novih prostorih (foto Črtomir Goznik, vir: Štajerski tednik, 11. 6. 2013, str. 24). Štajerski tednik se je s svojo dolgoletno tradicijo ter bogato in pestro vsebino, ki prinaša informativne in zabavne vsebine za vse generacije, globoko zarisal na zemljevid slovenskih regijskih časopisov in postal nepogrešljiva stalnica na vzhodnem štajerskem območju. Naj bo tudi v prihodnje »Glas naše dežele« ogledalo, kronika in spomin našega časa, pisan za nas in shranjen za prihodnje rodove. 3 Družba Radio Tednik deluje v novih prostorih na Osojnikovi cesti od 1. junija 2013. Viri in literatura 10 let našega časopisa. V: Ptujski tednik, letn. 11, št. 27 (11. 7. 1958), str. 1. Bilo nam je lepo in znova bo tako ... V: Štajerski tednik, letn. 61, št. 102 (30. 12. 2008), priloga Kronika 2008, str. 50-55. Bračič, Jože: Štajerski tednik odslej v torek in petek. V: Štajerski tednik, letn. 58, št. 8 (24. 2. 2005), str. 1. Čuček, Filip; Polajner, Janez; Zajc, Marko: Slovenska zgodovina v preglednicah. Ljubljana, Cankarjeva založba, 2011. Fideršek, Franc: Časopisi in lokalni radio Ptuj. V: Ptuj (ur. Franc Tetičkovič). Ptuj, Perutnina [etc.], 1992, str. 135-136. Fideršek, Franc: Kako je nastajalo »Naše delo«. V: Tednik, letn. 41, št. 28 (21. 7. 1988), str. 2. Fideršek, Franc: Naša jubileja. V: Tednik, letn. 46, št. 21 (27. 5. 1993)-letn. 47, št. 18 (5. 5. 1994), str. 7. Fideršek, Franc: Naše rojstno leto 1948. V: Tednik, letn. 51, št. 1 (8. 1. 1998)-letn. 51, št. 38 (24. 9. 1998), str. 4 ali 6. Fideršek, Franc: Od Našega dela do Ptujskega tednika. V: Ptujski zbornik, letn. 5 (1985), str. 201-204. Fideršek, Franc: Pred petdesetimi leti. V: Tednik, letn. 48, št. 11 (16. 3. 1995)-letn. 48, št. 44 (9. 11. 1995), str. 7. Fideršek, Franc: Upokojenec lahko še veliko naredi. V: Štajerski tednik, letn. 61, št. 102 (30. 12. 2008), priloga Kronika 2008, str. 39. Hernja Masten, Marija: Naše delo - Ptujski tednik - Tednik - Štajerski tednik. V: Štajerski tednik, letn. 61, št. 102 (30. 12. 2008), priloga Kronika 2008, str. 34-38. Ilustrirana zgodovina Slovencev (ur. Marko Vidic). Ljubljana, Mladinska knjiga, 1999. Iz matične knjige zaposlenih. V: Štajerski tednik, letn. 61, št. 102 (30. 12. 2008), priloga Kronika 2008, str. 48-49. Lačen, Franc: Obletnice so nedvomno pomembne. V: Štajerski tednik, letn. 61, št. 102 (30. 12. 2008), priloga Kronika 2008, str. 40-41. Lačen, Franc: V petinpetdesetem letu z novim imenom. V: Štajerski tednik, letn. 56, št. 10 (13. 3. 2003), str. 3. Mohorko, Tatjana: Prvi med pokrajinskimi časopisi v barvah. V: Tednik, letn. 51, jubilejna št. (8. 6. 1998), str. 18-22. Naše delo, 1948-1950. Od Našega dela do Tednika. Vir: Tednik, letn. 31, št. 28 (20. 7. 1978), str. 8. Osvobodilna fronta. Wikipedija. Pridobljeno 1. 4. 2013 s spletne strani http://sl.wikipedia.org/wiki/Osvobodilna_fronta. Ozmec, Martin: Glas naše dežele odslej pogostejši in glasnejši. V: Štajerski tednik, letn. 58, št. 10 (4. 3. 2005), str. 9. Ozmec, Martin: Praznovali smo skupaj z vami. V: Štajerski tednik, letn. 61, št. 73 (16. 9. 2008), str. 24. Ozmec, Martin: Utelešena skromnost, delavnost in poštenost. V: Tednik, letn. 47, št. 46 (17. 11. 1994), str. 10. Ptujska tiskarna - Zgodovina. Pridobljeno 16. 4. 2013 s spletne strani: http://www.ptuj ska-tiskarna.si/si/. Ptujski tednik, 1951-1961. Purg, Anton: Gospodarski razvoj v ptujskem okolišu po osvoboditvi. V: Ptujski zbornik, letn. 2 (1962), str. 307-337. Štajerski tednik - Predstavitev. Pridobljeno 23. 5. in 23. 10. 2013 in s spletne strani http://www.tednik.si/predstavitev. Štajerski tednik, 2003-2013. Tednik, 1961-2003. Večer - Zgodovinski mejniki. Pridobljeno 6. 5. 2013 s spletne strani http://predstavitev.vecer.com/v1/sl/default.asp?kaj=Zgodovina. Vodopivec, Peter: Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Ljubljana, Modrijan, 2006. Povzetek Summary Zusammenfassung Ptujska časopisna dediščina Ob 135-letnici natisa prvega ptujskega časopisa in umestitvi zbirke osrednjih ptujskih časopisov v Digitalno knjižnico Slovenije Časopisi - pričevalci nekega časa Na Slovenskem so se prvi časopisi pojavili v začetku 18. stoletja, najprej v nemškem jeziku. Tiskali in širili so se zlasti v večjih mestih, saj je tu živela večina izobraženstva in uradništva: v Ljubljani, Celju, Novem mestu, v Mariboru, na Ptuju ... Najbolj bran izmed njih je bil Laibacher Zeitung (1778-1918). Slovenci smo svoj prvi v slovenskem jeziku napisan časopis dobili z Lublanskimi novicami (1797-1800). Pobuda zanj je vzniknila v Zoisovem razsvetljenskem krogu, ki je želel slovenski jezik vpeljati v širšo vsakdanjo in šolsko rabo. Urejal in pisal jih je Valentin Vodnik, prvi slovenski časnikar in urednik. Lublanske novice so odigrale pomembno narodnozdruževalno vlogo, saj so si pri bralcih prizadevale vzbuditi zavest o pripadnosti slovenskemu narodu. Drugi slovenski časopis, Kmetijske in rokodelske novice (1843-1902), smo Slovenci dobili šele v zadnjih letih predmarčne dobe. Urednik in osrednja osebnost časopisa je bil dr. Janez Bleiweis (1808-1881). Kmetijske in rokodelske novice, prvi slovenski množični časopis, so veliko prispevale k zorenju slovenske narodne zavesti in identitete ter k oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika. Z uvedbo gajice so prispevale k poenotenju slovenskega črkopisa. V letu 1848 se je poleg dotlej edinih Kmetijskih in rokodelskih novic pojavila cela vrsta novih slovenskih časopisov: v Ljubljani je začel izhajati prvi slovenski politični list Slovenija (1848-1850), prvi slovenski časopis za mladino Vedež (1848-1850) ter prvi slovenski verski list Slovenski cerkveni časopis. Leta 1849 se pojavi prvi slovenski družinski časopis Pravi Slovenec (1849), 1850 pa prvi slovenski uradni list Ljubljanski časnik (1850-1851). V drugi polovici 19. stoletja sta veliko družbeno in politično moč dobila časnika Slovenski narod (1868-1943) in Slovenec (1873-1945). Slovenski narod, osrednje glasilo slovenskega liberalnega tabora in leta 1894 ustanovljene Narodno napredne stranke, je v slovensko javnost prinesel ideje evropskega liberalizma, duh panslavizma in jugoslovanstva. Osrednji katoliški časnik Slovenec (1873-1945), glasilo Slovenske ljudske stranke, je zagovarjal avtoriteto cerkve v družbi in politiki in si prizadeval za družbeno, politično in kulturno premoč nad liberalizmom ter veliko prispeval k rasti in vplivu političnega katolicizma na Slovenskem. Konec 19. stoletja se je na Slovenskem pojavilo še socialnodemokratsko časopisje, ki se je ukvarjalo predvsem s problematiko slovenskega delavstva, z njegovim ekonomskim položajem, socialnimi pravicami in politično organiziranostjo (Rdeči prapor, Naprej in Zarja), v obdobju med obema vojnama pa je na Slovenskem izhajalo tudi komunistično časopisje, naperjeno zoper kapitalistični družbeni red in meščansko družbo (Delavske novice, Ljudska pravica ...). Po drugi svetovni vojni je družbo obvladovala komunistična partija in vse do konca osemdesetih medije trdno držala v rokah. V tem času se je pojavilo Delo (1959-), osrednji slovenski dnevnik, ter cela vrsta pokrajinskih časopisov, ki jih beremo še danes (Večer, Naše delo, Gorenjski glas, Dolenjski list, Celjski list ...). Konec osemdesetih let 20. stoletja so se v nekaterih revijah začeli pojavljati tudi prispevki, kritični do komunistične oblasti in njenega delovanja. Do medijske demokratizacije je prišlo šele v devetdesetih letih s spremembo političnega sistema. Prvi ptujski časopis V Ptuju, spodnještajerskem mestu ob Dravi, se je tako kot v drugih slovenskih mestih najprej pojavilo nemško časopisje. Februarja 1878 je v tiskarni Jakoba Schona zagledal luč sveta prvi ptujski časopis Pettauer Wochenblatt (1878). Izhajal je ob sobotah, poročal pa predvsem o lokalnem družbenem, kulturnem in gospodarskem dogajanju. Časopis, pisan v gotici, je spremljala tedenska priloga Beilage zum Pettauer Wochenblatt, ki je prinašala leposlovne prispevke. Prvi ptujski časopis je usahnil po dobrih enajstih mesecih izhajanja - zadnja številka je izšla konec decembra 1878, verjetno zaradi skromne in nezanimive vsebine ter premajhnega števila naročnikov. Nemškonacionalno usmerjeno časopisje na Ptujskem Drugi ptujski časopis se je pojavil leta 1889, ko je Wilhelm Blanke (1824-1899), ustanovitelj tiskarne, ki je na Ptuju delovala vse do leta 1945, začel tiskati časopis Pettauer Localanzeiger (1889-1890). Ta se je že naslednje leto preimenoval v Pettauer Zeitung (1890-1904), ki je bil eden najbolj branih spodnje-štajerskih časnikov. Sprva je bil to list z nepolitično vsebino, leta 1894 pa se je spremenil v politični časnik, glasilo ptujskega nemštva, naperjen proti slovenskim narodnim interesom. Zavzemal se je za nemško prevlado v avstro-ogrski monarhiji ter zaščito interesov nemštva na nacionalno mešanih področjih. Deželo Štajersko je želel ohraniti enotno nemško in jo ubraniti pred poskusi uveljavljanja slovenstva. Z novim letom 1905 je Pettauer Zeitung nadomestilo glasilo Pettauer Anzeiger (1905-1913), ki je prinašalo le poslovne informacije. V letih pred prvo svetovno vojno je na Ptuju izhajal še Štajerc (1900-1918), glasilo stranke Štajerc-Partei, ki je na Spodnjem Štajerskem oznanjala ideologijo štajercijanstva. Štajercijanci so bili ostri nasprotniki slovenskega narodnega gibanja. Nastopali so proti ideji Zedinjene Slovenije, proti uporabi slovenskega jezika v uradih in šolah in proti panslavistični in jugoslovanski politiki slovenskih meščanskih strank. Časopis, podprt z nemškim kapitalom, a pisan v slovenskem jeziku, se je razglašal za zagovornika ljudskih pravic, v resnici pa je za krinko gospodarskih koristi skušal slovensko kmečko prebivalstvo, ki je predstavljalo močno volilno bazo slovenskih političnih strank, pritegniti v nemštvo. Med prvo svetovno vojno je Štajerc ves čas izražal naklonjenost do habsburške monarhije ter ostro napadal srbofilstvo, panslavizem in jugoslovanstvo. Med ustanovitelji časopisa je bil Josef Ornig, takratni ptujski župan, uredniško taktirko pa je večino časa imel v rokah Karl Linhart (1882-1918), nasprotnik slovenskega nacionalnega in gospodarskega gibanja ter jugoslovanstva. Ptujski časopisi med obema vojnama V času med obema vojnama sta na Ptuju izhajala dva časopisa, ki sta zelo hitro presahnila. Ptujski list (1919-1922) je bil glasilo Jugoslovanske demokratske stranke (JDS) na Štajerskem. Prinašal je politične vesti iz domovine in sveta, novice iz ptujskega gospodarskega, društvenega, šolskega in kulturnega življenja, objavljal pa tudi različne vladne uredbe, kmetijske nasvete, leposlovne prispevke ter oglase ptujskih obrtnikov in trgovcev. Kot glasilo liberalcev je bil protiklerikalno usmerjen. Nastopal je tudi proti socialističnemu taboru in opozarjal na nevarnost boljševizma ter imel negativen odnos do ptujskih predvojnih Nemcev in nemškutarjev. Urejali so ga Anton Sovre, dr. Franjo Šalamun in dr. Tone Gosak, tiskala pa Blankejeva tiskarna. Leta 1931 se je na Ptuju pojavil nov časopis - Narodna sloga: neodvisen tednik (1932-1933). Izdajali so ga radikali, privrženci beograjske vlade, v obdobju diktature kralja Aleksandra I. Karadordeviča. Časopis je tiskala Ptujska tiskarna, zasebna tiskarna v lasti Alojza Šulerja, urejal pa Roman Bende. Program časopisa je bil »utrjevati vero in ljubezen v skupno mater Jugoslavijo«. Časnik je veliko pisal o hudi gospodarski krizi, veliki brezposelnosti in težavah v kmetijstvu. Prinašal je tudi novice o društveni in kulturni dejavnosti v Ptuju in se občasno obregnil ob delovanje tukajšnjih Nemcev. Presahnil je po dobrih šestih mesecih izhajanja, saj se je otepal s cenzuro, pomanjkanjem naročnikov in nerednim plačevanjem naročnine. Ptujsko osrednje informativno časopisje po drugi svetovni vojni V prvih letih po drugi svetovni vojni se je novo nastala Jugoslavija zaradi spora s Sovjetsko zvezo soočala s hudimi vojaškimi, političnimi in gospodarskimi pritiski iz vzhoda in zahoda. Na meji železne zavese je morala vpeti vse sile v to, da je dokazovala svojo neodvisnost in notranjo moč. Vladajoča Komunistična partija je tudi z agitacijo in propagando poskušala skrbeti za ustrezno politično linijo pri razvoju socializma in mobilizaciji prebivalstva za povojno obnovo države. Nastala je potreba po glasilih, ki bi posredovala redna tiskana obvestila o važnih dogodkih, o sporočilih oblasti ter o razlagah in tolmačenjih novih družbenih procesov. Na Ptujskem je Prosvetni odsek pri okrajnem odboru OF Ptuj leta 1948 na pobudo Okrajnega komiteja KPS pričel s pripravami za natis lokalnega glasila. Naše delo (1948-1950), glasilo okrajnega odbora OF Ptuj, je pokrivalo območje Ptujskega polja, Slovenskih goric, Haloz in Ormoža. Časopis ni imel stalne novinarske ekipe, vsebine zanj so poleg urednika pripravljali dopisniki in aktivisti OF. Pri izboru »primernih« vsebin za objavo je imela odločilno besedo Komunistična partija, ki je s pomočjo komisije za agitacijo in propagando nadzirala kulturo in prosveto nasploh. Prvi ptujski povojni časopis so zaznamovale številne zamenjave odgovornih urednikov. Zanj med prebivalstvom, ki se ni aktivno ukvarjalo s politiko, ni bilo posebnega zanimanja. Finančne težave, s katerimi se je nenehno soočal, pa so že po dveh letih privedle do prenehanja izhajanja. Prizadevanja lokalnih aktivistov in družbeno političnih delavcev so doprinesla k ponovnemu izhajanju lokalnega glasila, preimenovanega v Ptujski tednik (1951-1961). Po letu 1952, ko je bila na državni ravni ukinjena komisija za agitacijo in propagando, je tudi Ptujski tednik malce svobodneje zadihal. Poročal je o političnem, gospodarskem, kulturnem, prosvetnem, družabnem in športnem dogajanju na širšem ptujsko-ormoškem območju. Tako kot njegov predhodnik se je sprva spopadal z velikimi finančnimi težavami, ustanovitev zavoda Ptujski tednik pa je zanj pomenila nekoliko večje možnosti preživetja. Da bi se čim bolj približal ljudem, je z leti ponujal tudi vedno več razvedrilnih vsebin in z leti je pričela naklada počasi, a vztrajno rasti. Leta 1961 se je Ptujski tednik na pobudo občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož preimenoval v Tednik (1961-2003). S preimenovanjem se je tudi simbolično osvobodil teritorialnih meja, novega vetra v jadra pa mu je prinesla tudi združitev z Radiom Ptuj v enotni zavod Radio-Tednik Ptuj. Če je bilo v prvih letih izhajanja na straneh Tednika še čutiti spone vladajoče politike, je z leti prinašal vedno več neodvisnih, splošno informativnih, poučnih in razvedrilnih vsebin in tako postal glasilo, ki so ga ljudje sprejeli, prepoznali v njem sebe, svoje prijatelje in svoj domači kraj. Leta 2003 se je preimenoval v Štajerski tednik in dve leti kasneje postal poltednik. S svojo dolgoletno tradicijo ter bogato in pestro vsebino, ki prinaša informativne in zabavne vsebine za vse generacije, se je globoko zarisal na zemljevid slovenskih regijskih časopisov in postal nepogrešljiva stalnica na vzhodnem štajerskem območju. Zbirka osrednjih ptujskih časopisov v Digitalni knjižnici Slovenije V monografiji predstavljeni osrednji ptujski časopisi Pettauer Wochenblatt, Pettauer Localanzeiger, Pettauer Zeitung, Pettauer Anzeiger, Štajerc, Ptujski list, Narodna sloga, Naše delo, Ptujski tednik, Tednik in Štajerski tednik so v digitalni obliki prosto dostopni na spletnem portalu Digitalna knjižnica Slovenije (www.dlib.si). S spletnim dostopom do 5.771 časopisnih številk oziroma nekaj več kot 87.000 časopisnih strani, združenih v digitalno zbirko Ptujsko časopisje, 1878-2012, na široko odpiramo vrata vsem, ki želijo s pomočjo teh virov proučevati različna družbena, politična, kulturna, športna, gospodarska in druga pomembna dogajanja na območju Dravskega in Ptujskega polja, Slovenskih goric, Haloz in Ormoža. Osrednje ptujske časopise, kot pomemben segment v skupini raznovrstnega domoznanskega gradiva, predstavljamo tudi na spletnem portalu Kamra (www.kamra.si), na katerem je objavljena kulturna dediščina slovenskih pokrajin, ki jo hranijo knjižnice in druge lokalne kulturne ustanove. Če smo z objavo ptujske časopisne dediščine na portalu Digitalne knjižnice Slovenije omogočili prebiranje celotnih besedil ptujskih časopisov kar iz domačega fotelja, na portalu Kamra objavljamo kratko zgodbo o nastanku, ključnih osebnostih in življenju teh, za Ptuj in njegovo okolico, zelo pomembnih tiskanih medijev. The Ptuj Newspaper Legacy Marking 135 years since the first Ptuj newspaper publication and the inclusion of the central Ptuj newspapers collection into the Digital Library of Slovenia Newspapers - witnesses of time The first newspapers in Slovenia appeared at the beginning of the 18th century, initially in German. They were mainly printed and distributed in bigger cities, where the majority of intellectuals and officials lived: in Ljubljana, Celje, Novo mesto, Maribor, Ptuj etc. The most read newspaper of that time was the Laibacher Zeitung (1778-1918). The Slovenes received their first newspaper written in Slovene with the Lublanske novice (1797-1800). On the initiative of the Žiga Zois enlightenment circle the newspaper's goal was to enforce the Slovene language in public and school usage. Valentin Vodnik, the first Slovene journalist and editor, was its chief editor and writer. While striving to awake the allegiance to the Slovene nation among readers, the Lublanske novice played a crucial role in uniting the nation. Slovenes received their second Slovene newspaper, Kmetijske in rokodelske novice (1843-1902), only in the final years of the pre-March era. Dr. Janez Bleiweis (1808-1881) was the newspaper's chief editor and its central figure. Kmetijske in rokodelske novice, the first Slovene mass-printed newspaper, played an important role in the evolution of the Slovene national consciousness and identity as well as in the formation of a unified Slovene literary language. It also contributed to the unification of the Slovene alphabet with the introduction of the Gaj's Latin alphabet. Besides - to this point sole - Kmetijske in rokodelske novice, a larger number of Slovene newspapers appeared in the year 1848. The first Slovene political, Slovenija (1848-1850), youth, Vedež (1848-1850), and religious newspapers, Slovenski cerkveni časopis, began to be published in Ljubljana. The publication of the first Slovene family newspaper, Pravi Slovenec (1849), began in the year 1849, followed by the first Slovene official journal, Ljubljanski časnik (1850-1851), in 1850. The newspapers Slovenski narod (1868-1943) and Slovenec (1873-1945) gained immense social and political power in the second half of the 19th century. Slovenski narod, the central paper of the Slovene liberal camp, and the National Progressive Party, established in 1894, introduced the ideas of European liberalism, Pan-Slavism and Yugoslavism to the Slovene public. The central catholic newspaper, Slovenec (1873-1945), the Slovene People Party's paper, supported the authority of church in the society and politics, strived for social, political and cultural predominance over liberalism and significantly contributed to the growth and influence of political Catholicism in Slovenia. In addition, social democratic newspapers appeared in Slovenia at the end of the 19th century, primarily addressing the Slovene working class problems, their economic situation, social rights and political level of organization (Rdeči prapor, Naprej and Zarja). In the period between the World Wars also communist newspapers were published in Slovenia, directed against the capitalistic social order and the bourgeoisie (Delavske novice, Ljudska pravica etc.). The communist party dominated the society after the Second World War and tightly controlled all media until the late 1980's. The central Slovene daily newspaper, Delo (1959-), and numerous regional newspapers, which are still read today, were established during that time (Večer, Naše delo, Gorenjski glas, Dolenjski list, Celjski list etc.). Critical contributions towards communist authority and activity started to appear in some of the newspapers at the end of the 1980's, although media freedom could not be established before the change of the political system in the 1990's. The first Ptuj newspaper In Ptuj, a town in Lower Styria beside the Drava River, just like in other Slovene towns, initially only German newspapers appeared. The first Ptuj newspaper, Pettauer Wochenblatt (1878), was published by the Jakob Schon printing house in February 1878. It was published every Saturday and reported mainly about local social, cultural and economic events. The newspaper that was using the Gothic alphabet included a weekly insert with literary contributions: Beilage zum Pettauer Wochenblatt. The first Ptuj newspaper was suspended after a good eleven months of publication. The last issue was published at the end of December 1878, probably due to modest and dull content and an insufficient number of subscribers. German national-oriented newspapers in Ptuj The second Ptuj newspaper appeared in 1889, when Wilhelm Blanke (1824-1899), founder of a printing house, which was operating in Ptuj until 1945, began to publish the Pettauer Localanzeiger (1889-1890) newspaper. As early as next year it was renamed into the Pettauer Zeitung (1890-1904), which was one of the most read newspapers in Lower Styria. At first it didn't hold any political content, but that changed in 1894, when it turned into a newspaper of the Ptuj Germans against Slovene national interests. It supported the German prevalence within the Austro-Hungarian Monarchy and the protection of German interests in ethnically mixed regions. It wanted to preserve a unified German Styria and tried to protect it against the enforcement attempts of Slovenianism. The Pettauer Zeitung was replaced with the strictly business-oriented Pettauer Anzeiger (1905-1913) newspaper with the new year of 1905. The Štajerc (1900-1918) newspaper was also published in Ptuj in the years following up to the First World War - a Štajerc Party newspaper, which was promoting the Styrian ideology in Lower Styria. The Styrian ideology supporters were vehement opponents of the Slovene national movement. They were fighting against the idea of Slovene unification, the usage of the Slovene language before public authorities and in schools and the Pan-Slavic and the Yugoslavian policy of Slovene bourgeoisie parties. The newspaper, supported with German funds, but published in Slovene, proclaimed itself as an advocate of people's rights, although in reality and under the guise of economic benefits tried to persuade the Slovene farming population, who were the core Slovene parties' supporters, into Germaneness. The Štajerc newspaper constantly expressed its affinity towards the Habsburg Monarchy during the First World War and sharply attacked Serbophilia, Pan-Slavism and Yugoslavism. Josef Ornig, the then Ptuj major, was among the founders of the newspaper, whereas Karl Linhart (1882-1918), an opponent of the Slovene national and economic movement and Yugoslavism, was its chief editor during most of the time. Ptuj newspapers during both World Wars Two newspapers were published in Ptuj between the World Wars, but suspended shortly afterwards. Ptujski list (1919-1922) was the newspaper of the Yugoslav Democratic Party (JDP) in Styria. It brought domestic and international political reports, economic, social, school and cultural news from Ptuj, but also published different government decrees, farming advice, literary contributions and advertisements from Ptuj craftsmen and tradesmen. As a liberal newspaper it was anti-clerical oriented. It opposed the socialist camp and warned about the Bolshevik threat and maintained a negative relationship towards the Ptuj pre-war Germans and their supporters. Anton Sovre, Dr. Franjo Šalamun and Dr. Tone Gosak were the newspaper's editors, whereas the printing was done by the Blanke printing house. A new newspaper appeared in Ptuj in 1931 - Narodna sloga: neodvisen tednik (1932-1933). It was published by radical supporters of the Belgrade government during the time of King Aleksandar I Karadordevic's dictatorship. The newspaper was printed in the Ptuj printing house, a private printing house owned by Alojz Šuler, and edited by Roman Bende. The newspaper's purpose was to "strengthen the faith and love for our mutual mother Yugoslavia". The newspaper extensively reported about the Great Depression, high unemployment and difficulties in agriculture. It also brought social and cultural news from Ptuj and occasionally expressed itself against the activities of local Germans. The newspaper was suspended only after six months due to constant problems with censorship, insufficient subscribers and irregular payments of subscription. The central informative newspapers in Ptuj after the Second World War The newly founded Yugoslavia was facing great military, political and economic pressures from the East and West due to a dispute with the Soviet Union during the first years after the Second World War. The country had to make every effort to demonstrate its independence and internal power on the borders of the Iron Curtain. In order to ensure an adequate political path towards the development of socialism and the mobilization of the population for post-war reconstruction of the country the leading Communist Party also used agitation and propaganda. Therefore a necessity for regular newspapers with news about important events, notifications from the authorities and the explanations and interpretations of new social processes arouse. On the initiative of the District Committee of the Communist Party of Slovenia the Education Section at the District Board of the Ptuj Liberation Front began with preparations for the publication of a local newspaper. The newspaper of the District Board of the Ptuj Liberation Front, Naše delo (1948-1950), covered the region of Ptujsko polje, Slovenske gorice, Haloze and Ormož. It had no permanent journalistic team, therefore, besides the chief editor, also correspondents and other activists of the Slovene Liberation Front prepared the content. The selection of "suitable" content was in the hands of the Communist Party, which, with the help of the Commission for Agitation and Propaganda, supervised all cultural and educational activity in general. The first post-war Ptuj newspaper was denoted by several changes of chief editors. There was no special interest for it among a public that was not actively participating in politics. Constant financial problems led to suspension of publication only after two years. Efforts of local activists and sociopolitical workers contributed to the republication of the local newspaper, renamed into the Ptujski tednik (1951-1961). After 1952, when the Commission for Agitation and Propaganda was abolished on the national level, also the Ptujski tednik could breathe a slight sigh of relief. It was reporting about political, economic, cultural, educational, social and sports activities in the broader Ptuj-Ormož area. Just like its predecessor, the newspaper faced big financial problems at the beginning, whereas the establishment of the Ptujski tednik Institute promised a brighter future. The newspaper offered an increasing number of entertaining content in order to approach the readers as much as possible, which resulted in a slow, but steady increase in the number of printed copies. On the initiative of the Municipal Boards of the Socialist Alliance of Working People of Ptuj and Ormož the Ptujski tednik newspaper was renamed into Tednik (1961-2003) and thereby in a symbolical way freed from its territorial boundaries. Sails could be raised high to the wind with the merger with the Radio Ptuj into a unified Radio-Tednik Ptuj Institute. If one could sense the shackles of authorities on the pages of the Tednik newspaper during the first years of publication, the following years brought more and more independent, generally informative, educational and entertaining contents. Finally, it was transformed into a newspaper accepted by people, in which they discovered themselves, their friends and their hometown. The newspaper was renamed into Štajerski tednik in 2003 and two years later started to be published twice a week. With its longstanding tradition and a rich and varied informative and entertaining content for all generations, the Štajerski tednik established itself on the Slovene map of regional newspapers and became an indispensable constant in the eastern Styria area. The central Ptuj newspapers collection in the Digital Library of Slovenia The central Ptuj newspapers: Pettauer Wochenblatt, Pettauer Localanzeiger, Pettauer Zeitung, Pettauer Anzeiger, Štajerc, Ptujski list, Narodna sloga, Naše delo, Ptujski tednik, Tednik and Štajerski tednik, presented in this monograph are freely accessible in digital form on the Digital Library of Slovenia web portal (www.dlib.si). With digital access to 5,771 newspaper editions, respectively more than 87,000 newspaper pages, united in the collection Ptuj Newspapers, 1878-2012, we left our doors wide open to everyone, who would like to investigate different social, political, cultural, sports, economic and other important events in the area of Dravsko and Ptujsko polje, Slovenske gorice, Haloze and Ormož with the help of these sources. As an important segment within various local historic materials, the central Ptuj newspapers are also presented on the Kamra web portal (www.kamra.si), where cultural heritage of Slovene regions, maintained by libraries and other local cultural facilities, is displayed. If with the publication of the Ptuj newspaper legacy on the Digital Library of Slovenia portal we ensured access to full Ptuj newspaper texts from the comfort of our homes, on the Kamra portal have published a short story about the development, key persons and lives of these, for Ptuj and its surroundings, extremely important printed media. Das Ptujer Zeitungsvermachtnis Anlasslich 135 Jahren seit der Veroffentlichung der ersten Ptujer Zeitung und der Einbindung der zentralen Ptujer Zeitungssammlung in die Digitale Bibliothek Sloweniens Zeitungen - Zeugen einer Zeit Die ersten Zeitungen in Slowenien wurden schon Anfang des 18. Jahrhunderts veroffentlicht, zuerst aber nur in deutscher Sprache. Gedruckt und veroffentlich wurden diese vor allem in groEeren Stadten, weil dort die Mehrheit der Gebildeten und Beamten lebte: in Ljubljana, Celje, Novo mesto, Maribor, Ptuj usw. Die Laibacher Zeitung (1778-1918) war die am oftesten gelesene Zeitung dieser Zeit. Die Slowenen bekamen ihre erste Zeitung in slowenischer Sprache mit der Lublanske novice (1797-1800). Diese sollte auf Initiative der Žiga Zois Aufklarungsrunde den Gebrauch der slowenischen Sprache im Alltag und der Schule durchsetzen. Die Zeitung wurde vom ersten slowenischen Journalisten und Redakteur Valentin Vodnik veroffentlicht und geschrieben. Die Lublanske novice spielte eine wichtige Rolle bei der Zusammenfugung der Nation, weil sie bei den Lesern das Zugehorigkeitsgefuhl zur slowenischen Nation zu wecken versuchte. Die zweite slowenische Zeitung, Kmetijske in rokodelske novice (1843-1902), bekamen die Slowenen erst in den letzten Jahren der Vormarzzeit. Der Chefredakteur und die Leitungsfigur der Zeitung war Dr. Janez Bleiweis (1808-1881). Kmetijske in rokodelske novice, die erste slowenische Massen-zeitung, trug bedeutend zur Formung einer einheitlichen slowenischen Literatursprache bei. Mit der Einfuhrung der Gaj-Schrift spielte diese auch eine wichtige Rolle bei der Vereinheitlichung des slowenischen Alphabets. Neben der einzigen Zeitung bis dahin, Kmetijske in rokodelske novice, wurden im Jahre 1848 in Ljubljana eine Reihe neuer slowenischer Zeitungen veroffentlicht: in Ljubljana erschienen die erste slowenische politische Zeitung, Slovenija (1848-1850), Jugendzeitung, Vedež (1848-1850) und religiose Zeitung, Slovenski cerkveni časopis. 1849 wurde die erste slowenische Familienzeitung veroffentlicht, Pravi Slovenec (1849), 1850 das erste slowenische Amtsblatt, Ljubljanski časnik (1850-1851). In der zweiten Halfte des 19. Jahrhunderts gewannen die neuen Zeitungen Slovenski narod (1868-1943) und Slovenec (1873-1945) an immer groEerer gesellschaftlicher und politischer Starke. Slovenski narod, die zentrale Zeitung der slowenischen liberalen Bewegung und der im Jahre 1894 gegrundeten National-Fortschrittlichen Partei, stellte der slowenischen Offentlichkeit die Ideen des Europaischen Liberalismus, Panslawismus und Jugoslawismus vor. Die zentrale katholische Zeitung, Slovenec (1873-1945), die Zeitung der Slowenischen Volkspartei, verteidigte die Autoritat der Kirche in der Gesellschaft und der Politik, setzte sich fur eine gesellschaftliche, politische und kulturelle Ubermacht der Kirche uber dem Liberalismus ein und trug zur Expansion und groEerem Einfluss des politischen Katholizismus in Slowenien bei. Ende des 19. Jahrhunderts wurden im slowenischen Raum auch noch sozialdemokratische Zeitungen veroffentlicht, die sich vor allem mit der Problematik slowenischer Arbeiter, ihrer wirtschaftlichen Lage, sozialen Rechte und politischen Organisiertheit auseinandersetzten (Rdeči prapor, Naprej und Zarja). In der Zeit zwischen den beiden Weltkriegen wurden in Slowenien aber auch kommunistische Zeitungen veroffentlicht, die gegen die kapitalistische Gesellschaftsordnung und das Burgertum gerichtet waren (Delavske novice, Ljudska pravica usw.). Nach dem Zweiten Weltkrieg beherrschte die Kommunistische Partei die Gesellschaft und hielt die Medienwelt bis zum Ende der achtziger Jahre unter ihrer Gewalt. In dieser Zeit erschienen die zentrale slowenische Zeitung, Delo (1959-), und eine Reihe von Regionalzeitungen, die noch heute gelesen werden (Večer, Naše delo, Gorenjski glas, Dolenjski list, Celjski list usw.). Ende der achtziger Jahre tauchten auch einzelne regierungskritische Beitrage auf. Erst der Wechsel des politischen Systems in den neunziger Jahren brachte ungezwungene Medienfreiheit. Die erste Ptujer Zeitung In Ptuj, einer sudsteirischen Stadt an der Drau, wurden, wie in allen slowenischen Stadten, zuerst nur deutsche Zeitungen herausgebracht. Im Februar 1848 wurde in der Jakob Schon Druckerei die erste Ptujer Zeitung, das Pettauer Wochenblatt (1878), gedruckt. Diese erschien jeden Samstag und berichtete vor allem uber lokale gesellschaftliche, kulturelle und wirtschaftliche Ereignisse. Die Zeitung, in gotischer Schrift verfasst, wurde auch von einer wochentlichen Beilage begleitet, die literarische Beitrage enthielt, und zwar der Beilage zum Pettauer Wochenblatt. Die erste Ptujer Zei-tung wurde nach gut elf Monaten eingestellt. Die letzte Nummer wurde wahrscheinlich wegen des bescheidenen und uninteressanten Inhaltes und einer zu niedrigen Abonnentenzahl Ende Dezember 1878 veroffentlicht. Deutsch-national ausgerichtete Zeitungen in Ptuj Die zweite Ptujer Zeitung erschien im Jahre 1889, als Wilhelm Blanke (1824-1899), Grunder einer Druckerei, die in Ptuj bis zum Jahre 1945 wirkte, den Pettauer Localanzeiger (1889-1890) verof-fentlichte. Dieser wurde dann schon im folgenden Jahr in die Pettauer Zeitung (1890-1904) umbe-nannt, die eine der meistgelesenen sudsteirischen Zeitungen war. Zuerst eine unpolitische Zeitung, wurde diese im Jahre 1894 zu einem politischen Blatt des Ptujer Burgertums, die gegen slowenische nationale Interessen gerichtet war. Die Zeitung setzte sich fur eine deutsche Vorherrschaft in der Osterreichisch-Ungarischen Monarchie ein und fur die Wahrung der Interessen des Deutschtums in ethnisch gemischten Regionen. Die Steiermark sollte einheitlich deutsch bleiben und vor den Be-hauptungsversuchen des Slowenentums geschutzt werden. Mit dem Jahre 1905 wurde die Pettauer Zeitung durch das rein wirtschaftliche Blatt Pettauer Anzeiger (1905-1913) ersetzt. In den Jahren vor dem Ersten Weltkrieg wurde noch das Štajer-Partei Blatt Štajerc (1900-1918) herausgebracht, dass in der Untersteiermark die steirische Ideologie forderte. Die Štajer-Anhanger waren scharfe Gegner der slowenischen nationalen Bewegung. Sie setzten sich gegen die Idee des vereinigten Sloweniens, den Gebrauch der slowenischen Sprache vor Behorden und in Schulen und die panslawistische und jugoslawische Politik der slowenischen burgerlichen Parteien ein. Die mit deutschem Kapital finanzierte Zeitung, doch in slowenischer Sprache verfasst, proklamierte sich als Befurworter von Volkerrechten, in Wahrheit aber versuchte sie unter dem Vorwand von wirt-schaftlichen Vorteilen die slowenische Bauernschaft, Stammwahler der slowenischen politischen Parteien, fur das Deutschtum zu begeistern. Wahrend des Ersten Weltkrieges auEerte die Štajerc stets seine Verbundenheit der Habsburger Monarchie und attackierte auf scharfste die Serbophilie, den Panslawismus und Jugoslawismus. Josef Ornig, damaliger Ptujer Burgermeister, war unter den Grundern der Zeitung, wahrend Karl Linhart (1882-1918), Gegner der slowenischen nationalen und wirtschaftlichen Bewegung und des Jugoslawismus, die meiste Zeit lang ihr Chefredakteur war. Ptujer Zeitschriften zwischen den Weltkriegen In der Zeit zwischen den Weltkriegen wurden in Ptuj zwei Zeitungen herausgebracht, die aber bald eingestellt werden mussten. Das Partei-Blatt der Jugoslawischen Demokratischen Partei (JDP) in der Steiermark, Ptujski list (1919-1922), brachte politische Meldungen aus Slowenien und dem Ausland, wirtschaftliche, gesellschaftliche, schulische und kulturelle Nachrichten aus Ptuj, veroffentlichte aber auch verschiedene Regierungserlasse, landwirtschaftliche Ratschlage, literarische Beitrage und Anzei-gen von Handwerkern und Handlern aus Ptuj. Als ein liberales Blatt war es antiklerikal ausgerichtet. Es setzte sich auch gegen das sozialistische Lager ein, warnte vor der Gefahr des Bolschewismus und pflegte ein negatives Verhaltnis zu den Ptujer Vorkriegsdeutschen und Deutschtumlern. Fur die Redaktion waren Anton Sovre, Dr. Franjo Šalamun und Dr. Tone Gosak verantwortlich. Gedruckt wurde die Zeitung in der Blanke Druckerei. Im Jahre 1931 erschien in Ptuj eine neue Zeitung - Narodna sloga: neodvisen tednik (1932-1933). Herausgebracht wurde diese zur Zeiten der Alexander I. Karadordevič Diktatur von radikalen An-hangern der Belgrader Regierung. Die Zeitung wurde in der Alojz Šuler Privatdruckerei gedruckt, Chefredakteur war Roman Bende. Der Zweck der Zeitung war es „den Glauben und die Liebe fur den gemeinsamen Mutterstaat Jugoslawien zu festigen". Das Blatt schrieb viel uber die GroEe Depression, hohe Arbeitslosigkeit und Probleme in der Landwirtschaft, brachte aber auch gesellschaftliche und kulturelle Nachrichten aus Ptuj und auEerte sich gelegentlich gegen die Aktivitaten der heimischen Deutschen. Die Zeitung wurde wegen der standigen Zensur, aber auch zu niedrigen Abonnentenzahl und unordentlichen Zahlungen, nach gut sechs Monaten eingestellt. Die zentralen Ptujer informativen Zeitungen nach dem Zweiten Weltkrieg In den ersten Jahren nach dem Zweiten Weltkrieg sah sich das neu entstandene Jugoslawien wegen des Konfliktes mit der Sowjetunion schwierigen militarischen, politischen und wirtschaftlichen Drucken sowohl des Ostens als auch Westens ausgesetzt. Der neue Staat musste auf der Grenze zum Eisernen Vorhang alle Anstrengungen unternehmen um seine Unabhangigkeit und innere Kraft zu bestatigen. Die regierende Kommunistische Partei versuchte auch mit Agitation und Propaganda eine entsprechende politische Linie bei der Entwicklung des Sozialismus und der Mobilisierung der Bevolkerung zum Wiederaufbau nach dem Krieg durchzusetzen. Es entstand ein Bedurfnis nach regelmaEigen Nachrichten uber die wichtigsten Ereignisse, Mitteilungen der Regierung, sowie Deutung und Auslegung der neuen gesellschaftlichen Prozesse. Auf Initiative des Bezirksausschusses der Kommunistischen Partei Sloweniens begann die Abteilung fur Bildung des Bezirksvorstandes der Befreiungsfront in Ptuj im Jahre 1948 mit den Vorbereitungen fur die Veroffentlichung eines Regionalblattes. Das Blatt des Bezirksvorstandes der Befreiungsfront in Ptuj, Naše delo (1948-1950), erfasste das Gebiet von Ptujsko polje, Slovenske gorice, Haloze und Ormož. Die Zeitung hatte keine feste Redaktion, daher wurden die Inhalte neben dem Chefredakteur auch von Berichterstattern und anderen Aktivisten der Befreiungsfront geschrieben. Entscheidun-gen uber die Auswahl von „geeigneten" Inhalten traf die Kommunistische Partei, die mit Hilfe des Ausschusses fur Agitation und Propaganda alle kulturellen und schulischen Aktivitaten uberwachte. Die erste Ptujer Nachkriegszeitung wurde von zahlreichen Ablosungen von Chefredakteuren gepragt. Zwischen der Bevolkerung, die sich nie aktiv mit Politik befasste, herrschte kein besonderes Interesse fur die Zeitung. Wegen andauernder finanzieller Schwierigkeiten musste die Zeitung schon nach zwei Jahren eingestellt werden. Die Bemuhungen lokaler Aktivisten und gesellschaftlich-politischer Arbeiter trugen zur Neuauflage des Lokalblattes bei, diesmal ins Ptujski tednik (1951-1961) umbenannt. Nach dem Jahre 1952, als auf nationaler Ebene der Ausschuss fur Agitation und Propaganda abgeschafft wurde, konnte auch die Ptujski tednik ein wenig aufatmen. Die Zeitung berichtete uber politisches, wirtschaftliches, kulturelles, schulisches, gesellschaftliches und sportliches Geschehen auf dem breiteren Gebiet von Ptuj-Ormož. Wie ihr Vorganger stand auch diese anfangs vor groEen finanziellen Schwierigkeiten, wahrend mit der Grundung der Anstalt Ptujski tednik weitaus bessere Moglichkeiten zum Uberleben geschafft wurden. Um den Leser so nah wie moglich zu sein, stieg die Anzahl der Unterhaltungsinhalte mit den Jahren standig an, was zu einem langsamen, doch stetigen Anstieg der Druckauflage fuhrte. Auf Initiative des Gemeindevorstandes des Sozialistischen Bundnisses der Arbeiter in Ptuj und Ormož wurde die Ptujski tednik ins Tednik (1961-2003) umbenannt. Mit der Umbenennung wurde die Zeitung auch auf eine symbolische Art und Weise von territorialen Grenzen befreit, die Segel konnten aber auch durch den Zusammenschluss mit dem Radio Ptuj zur vereinheitlichen Anstalt Radio-Tednik Ptuj hoch gesetzt werden. Obwohl man in den ersten Jahren auf den Seiten der Tednik noch immer den Einfluss der regierenden Politik spuren konnte, druckte die Zeitung mit den Jahren immer mehr unabhangige, allgemein informative, bildende und unterhaltsame Inhalte ab und verwandelte sich in ein Blatt, das die Menschen annahmen, weil sie sich selbst, ihre Freunde und ihren Heimatort in der Zeitung wiedererkannten. Im Jahre 2003 wurde die Zeitung ins Štajerski tednik umbenannt und erscheint seit 2005 zweimal wochentlich. Mit ihrer langjahrigen Tradition, reichen und vielfaltigen informativen und unterhalt-samen Inhalten fur alle Generationen festigte sich die Zeitung auf der slowenischen Landschaft von Regionalzeitungen und entwickelte sich zu einer unverzichtbaren Konstante in der oststeirischen Region. Zentrale Ptujer Zeitungssammlung in der Digitalen Bibliothek Sloweniens Alle in der Monographie vorgestellten zentralen Ptujer Zeitschriften: Pettauer Wochenblatt, Pettauer Localanzeiger, Pettauer Zeitung, Pettauer Anzeiger, Štajerc, Ptujski list, Narodna sloga, Naše delo, Ptujski tednik, Tednik und Štajerski tednik sind in digitaler Form auf dem Webportal der Digitalen Bibliothek Sloweniens (www.dlib.si) frei zuganglich. Mit dem digitalen Zugang zu 5.771 Zeitungs-ausgaben bzw. etwas mehr als 87.000 Zeitungsseiten, zusammengefasst in der digitalen Sammlung Ptujer Zeitungen, 1878-2012, haben wir unsere Tur all denen geoffnet, die mit Hilfe dieser Quellen verschiedene gesellschaftliche, politische, kulturelle, sportliche, wirtschaftliche und andere bedeu-tende Ereignisse auf dem Gebiet von Dravsko und Ptujsko polje, Slovenske gorice, Haloze und Ormož erforschen wollen. Die zentralen Ptujer Zeitungen werden als ein wichtiges Segment im Rahmen des verschiedenartigen heimatkundigen Materials auch auf dem Webportal Kamra (www.kamra.si) vorgestellt, auf welchem das Kulturerbe der slowenischen Regionen, das von Bibliotheken und anderen lokalen Kultureinrich-tungen aufbewahrt wird, veroffentlicht ist. Wenn wir mit der Veroffentlichung des Ptujer Zeitungsver-machtnisses auf dem Portal der Digitalen Bibliothek Slowenien den Zugang zur vollstandigen Ptujer Zeitungstexten gleich aus dem gemutlichen heimischen Sessel ermoglichten, dann veroffentlichen wir auf dem Portal Kamra eine kurze Geschichte uber die Entstehung, Schlusselpersonen und das Leben der fur Ptuj und Umgebung so bedeutenden Druckmedien. lllit, H ■■ V I h+ ' "lit' fairer® h i , --i............ ■ i.V-« 4......... . . II....... ......k - CI .: 11 Jnl 7>ho ■ ito Ict-n-kiLifili ra pr ." if i i-'Tifnu Ltt,^ * I I ■ — cv - m štajerski " r s t v o družine (( Seznam digitaliziranih ptujskih časopisov Pettauer Wochenblatt, 10. 2. 1878-29. 12. 1878 COBISS.SI-ID=62137345 Leto Letnik Številke Datum 1878 1 1-47 10. 2. 1878-29. 12. 1878 Pettauer Localanzeiger, 21. 12. 1889-21. 3. 1890 COBISS.SI-ID=21498168 Leto Letnik Številke Datum 1889/1890 1 1-10 21. 12. 1889-21. 3. 1890 Pettuer Zeitung, 1. 4. 1890-25. 12. 1904 COBISS.SI-ID=21498680 Leto Letnik Številke Datum 1890 1 11-37 1. 4. 1890-21. 12. 1890 1891 2 1-12,14-38 manjka: 13 1. 1. 1891-21. 12. 1891 18921 3 1-19, 21, 24-28 manjkajo: 20, 22, 23 1. 1. 1892- 1. 12. 1892 1893 4 1-36 1. 1. 1893-21. 12. 1893 18942 5 1 1-27 1. 1. 1894 1. 7. 1894-30. 12. 1894 1895 6 1-52 6. 1. 1895-29. 12. 1895 1896 7 1-52 5. 1. 1896-27. 12. 1896 1897 8 1-52 3. 1. 1897-26. 12. 1897 1898 9 1-52 2. 1. 1898-25. 12. 1898 1899 10 1-53 1. 1. 1899-31. 12. 1899 1900 11 1-51 7. 1. 1900-30.12. 1900 1901 12 1-52 6. 1. 1901-29. 12. 1901 1902 13 1-17, 19-52 manjka: 18 5. 1. 1902-28. 12. 1902 1903 14 1-52 4. 1. 1903-27. 12. 1903 1904 15 1-52 3. 1. 1904-25. 12. 1904 Pettauer Anzeiger, 1. 1. 1905-21. 12. 1913 COBISS.SI-ID=21498936 Leto Letnik Številke Datum 1905 1 1-53 1. 1. 1905-31. 12. 1905 1906 2 1-52 7. 1. 1906-30. 12. 1906 1907 3 1-52 6. 1. 1907-29. 12. 1907 1908 4 1-52 5. 1. 1908-27. 12. 1908 1909 5 1-52 3. 1. 1909-26. 12. 1909 1910 6 1-52 2. 1. 1910-25. 12. 1910 1911 7 1-53 1. 1. 1911-31. 12. 1911 1912 8 1-52 7. 1. 1912-29. 12. 1912 1913 9 1-51 5. 1. 1913-21. 12. 1913 1 Pettauer Zeitung leta 1892 nekaj mesecev (julij, avgust, september) ni izhajal. 2 V tem letu sta izšli dve prvi številki. Ena je izšla 1. januarja 1894, nato časopis do konca junija ni izhajal. Ponovno prične izhajati 1. julija 1894 in prične s štetjem številk od začetka. Od tega datuma dalje izhaja tedensko. ŠTAJERC, 1. 7. 1900-3. 11. 1918 C0BISS.SI-ID=11787061 Leto Letnik Številke Datum 1900 1 1-14 1. 7. 1900 -30. 12. 1900 1901 2 1-26 13. 1 .. 1901-29. 12. 1901 1902 3 1-26 12. 1 .. 1902-28. 12. 1902 1903 4 1-26 11. 1 . 1903-27. 12. 1903 1904 5 1-26 10. 1 . 1904-25. 12. 1904 1905 6 1-26 8. 1. 1905-23. 12. 1905 1906 7 1-26 7. 1. 1906-23. 12. 1906 19073 8 1-51 6. 1. 1907-22. 12. 1907 1908 9 1-50, 52 manjka: 51 5. 1. 1908-24. 12. 1908 1909 10 1-47, 49-52 manjka: 48 3. 1. 1909-26. 12. 1909 1910 11 1-4, 6-47, 49-52 manjkata: 5, 48 2. 1. 1910-25. 12. 1910 1911 12 1-53 1. 1. 1911-31. 12. 1911 1912 13 1-50+51/52 7. 1. 1912-22. 12. 1912 1913 14 1-52 5. 1. 1913-28. 12. 1913 19144 15 1-47 15. 2. 1914-27. 12. 1914 1915 16 1-52 3. 1. 1915-26. 12. 1915 1916 17 1-53 2. 1. 1916-31. 12. 1916 1917 18 1-52 7. 1. 1917-30. 12. 1917 1918 19 1-44 6. 1. 1918-3. 11. 1918 Ptujski list, 6. 4. 1919-30. 4. 1922 C0BISS.SI-ID=230069760 Leto Letnik Številke Datum 1919 1 1-32 6.4. 1919-28. 12. 1919 1920 2 1-52 4. 1. 1920-26. 12. 1920 1921 3 1-48 2. 1. 1921-25. 12. 1921 1922 4 1-16 1.1.1922-30. 4. 1922 Narodna sloga, 1. 11. 1931-14. 5. 1932 COBISS.SI-ID=39224577 Leto Letnik Številke Datum 19315 1 1-6+7/8 7. 11. 1931-24. 12. 1931 1932 2 1-8+9/11+12-18 5. 1. 1931-14. 5. 1932 Naše delo, 17. 7. 1948-23. 6. 1950 COBISS.SI-ID=29706241 Leto Letnik Številke Datum 1948 1 1-14 17. 7. 1948-30. 12. 1948 1949 2 1-39 13.1. 1949-30. 12. 1949 1950 3 1-25 6. 1. 1950-23. 6. 1950 Ptujski tednik, 5. 1. 1951 - 17. 11. 1961 COBISS.SI-ID=29706497 Leto Letnik Številke Datum 1951 4 1-16+17/18+19-51 5. 1. 1951-28. 12. 1951 1952 5 1-16+17/18+19-52 4. 1. 1952-26. 12. 1952 1953 6 1-52 1. 1. 1953-31. 12. 1953 1954 7 1-46+47/48+49-52 8. 1. 1954-31. 12. 1954 1955 8 1-51 7. 1. 1955-30. 12. 1955 1956 9 1-16+17/18+19-46+47/48+49-52 6. 1. 1956-28. 12. 1956 1957 10 1-44+45/46+47-49+50/51 11. 1. 1957-31. 12. 1957 1958 11 1-15+16/17+18-51 10. 1. 1958-29. 12. 1958 1959 12 1-46+47/48+49-50+51/52 9. 1. 1959-30. 12. 1959 1960 13 1-16+17/18+19-51 8. 1. 1960-29. 12. 1960 1961 14 1-44 13. 1. 1961-17. 11. 1961 3 Štajerc je prvotno izhajal kot štirinajstdnevnik. Leta 1907 je pričel izhajati tedensko. 4 Štajerc v začetku leta 1904 (januar, februar) ni izhajal. 5 Prva številka Narodne sloge je izšla 1. novembra 1931, drugi ponatis prve številka pa 7. novembra 1931. TEDNIK, 24. 11. 1961-6. 3. 2003 COBISS.SI-ID=1137668 Leto Letnik Številke Datum 1961 14 45-49 24. 11. 1961-29. 12. 1961 1962 15 1-50 12. 1. 1962-28. 12. 1962 1963 16 1-50 11. 1. 1963-27. 12. 1963 1964 17 1-51 10. 1. 1964-31. 12. 1964 1965 18 1-51 8. 1. 1965-31. 12. 1965 1966 19 1-51 7. 1. 1966-30. 12. 1966 1967 20 1-51 6. 1. 1967-29. 12. 1967 1968 21 1-51 5. 1. 1968-27. 12. 1968 1969 22 1-51 9. 1. 1969-25. 12. 1969 1970 23 1-50 8. 1. 1970-31. 12. 1970 1971 24 1-51 7. 1. 1971-30. 12. 1971 1972 25 1-49 13. 1. 1972-28. 12. 1972 1973 26 1-50 11. 1. 1973-27. 12. 1973 1974 27 1-50 10. 1. 1974-26. 12. 1974 1975 28 1-50 9. 1. 1975-25. 12. 1975 1976 29 1-51 8. 1. 1976-30. 12. 1976 1977 30 1-50 6. 1. 1977-29. 12. 1977 1978 31 1-50 5. 1. 1978-28. 12. 1978 1979 32 1-50 11. 1. 1979-27. 12. 1979 1980 33 1-51 10. 1. 1980-25. 12. 1980 1981 34 1-50 8. 1. 1981-30. 12. 1981 TEDNIK, 24. 11. 1961-6. 3. 2003 COBISS.SI-ID=1137668 Leto Letnik Številke Datum 1982 35 1-50 7. 1. 1982-30. 12. 1982 1983 36 1-50 6. 1. 1983-29. 12. 1983 1984 37 1-50 8. 1. 1984-27. 12. 1984 1985 38 1-50 10. 1. 1985-26. 12. 1985 1986 39 1-50 9. 1. 1986-25. 12. 1986 1987 40 1-50 8. 1. 1987-30. 12. 1987 1988 41 1-50 7. 1. 1988-29. 12. 1988 1989 42 1-50 12. 1. 1989-28. 12. 1989 1990 43 1-50 11. 1. 1990-27. 12. 1990 1991 44 1-51 4. 1. 1991-27. 12. 1991 1992 45 1-52 9. 1. 1992-30. 12. 1992 1993 46 1-52 7. 1. 1993-30. 12. 1993 1994 47 1-52 6. 1. 1994-29. 12. 1994 1995 48 1-50 5. 1. 1995-21. 12. 1995 1996 49 1-52 4. 1. 1996-27. 12. 1996 1997 50 1-53 3. 1. 1997-31. 12. 1997 1998 51 1-52 8. 1. 1998-31. 12.1998 1999 52 1-52 7. 1. 1999-30. 12. 1999 2000 53 1-52 6. 1. 2000-28. 12. 2000 2001 54 1-52 4. 1. 2001-27. 12. 2001 2002 55 1-53 3. 1. 2002-31. 12. 2002 2003 56 1-9 9. 1. 2003-6. 3. 2003 Štajerski tednik, 13. 3. 2003- COBISS.SI-ID=2337939 Leto Letnik Številke Datum 2003 56 10-52 13. 3. 2003-30. 12. 2003 2004 57 1-52 8. 1. 2004-30. 12. 2004 2005 58 1-95 6. 1. 2005-30. 12. 2005 2006 59 1-99 6. 1. 2006-29. 12. 2006 2007 60 1-101 5. 1. 2007-21. 12. 2007 2008 61 1-102 4. 1. 2008-30. 12. 2008 2009 62 1-101 6. 1. 2009-30. 12. 2009 2010 63 1-102 5. 1. 2010-31. 12. 2010 2011 64 1-101 4. 1. 2011-30. 12. 2011 2012 65 1-101 3. 1. 2012-28. 12. 2012 Ptujska časopisna dediščina Ob 135-letnici natisa prvega ptujskega časopisa in umestitvi zbirke osrednjih ptujskih časopisov v Digitalno knjižnico Slovenije Knjižnica Ivana Potrča Ptuj OtlHhjf .ttmVrfi Lnrfivib-,. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO Čeea grants 71 -" £ I Nvwvimu HJlj m. RADIO))) EDNIK Osterreichische Nationalbibliothek Univerza v Mariboru Univerzitetna knjižnica Maribor osrednja Knjižnica Celje ®Das Land Steiermarki Landesbibliothek ut kulturno oporike SpuOii Na najholjSpm gtflrihLSfu v »Tednu sadrutniti domov* v Jur&nclh Je dosedanji odziv Rraditeljev pokazal l?pe uspehe. UdelcSba prostovoljec v se Je tako oma.-sovila, da |e 1. t m delalo v gramozni jamn 52 l]ud3 in ft voKnlknv. v poljski opekarni pa 20 ljudi. Poljska orpkamo ie slu*; svojemu pravemu namenu, saj so -.a-k u ril I ie prvo pet Pole* nekaterih prvotnih te^flv je Jurilnfanom v likf) lni'e, ker je dvorana s pripada-jo^mi orostori bila te preje sera]fina. J^iai pa Se dozidavafo prodajalne prnrtnre in tfrlndif^a- JgrSinianl so pravilno razumeli s Ted en zadruf-oib dflrtnovt.saf jim je ta bil v veliko vmodbudo k Se bolj no^peSenemu rMn v cl1'» * i izroditve doma do IT. kongresa KPS. ' ■'l■ —v iJWOvanje IU Crarto; Uu |d(M Pwuvl(«njr mlaji ft 4,1, Z UDARNIŠKIM DELOM DO TELEFONA lhrl.xi [O/ltu L r [ p'tnrwi HuJ l.i ninrfnilLi pri aifxljin Iri h*Ut k^Mimm ^ t »Prelistati je treba posamezne letnike in z razumom ocenjevati čas, v katerem smo živeli. Izrečena beseda, naj bo še tako lepa ali polna sovraštva, lažna ali resnična, je kmalu pozabljena. Tudi če nas je globoko ranila v dušo in srce, čas celi rane. Beseda, ki je bila napisana, pa za zgodovino ostane, takšna, kakršna je bila zapisana.« Franc Fideršek, 1998